Lelo XVII
V.b.b.
Klagenfurf (Celovec), dne 4. avgusta 1937
Št. 31.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC”, j	I "»a nnlìtìlfn	I usa*{0 sred°- Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LISI bU |JUIIlll\Uy	I Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I flflCnflHarctlffl in nmCUOtlI I Za Jugoslavijo
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26 | yUd|MIUQI d IVU III |ll UdVClU | četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Kaj se dogala na Daljnem vzhodu, j
Medtem ko vsa Evropa napeto zasleduje dogodke v Španiji in se upravičeno zgraža nad mešetarjenjem v londonskem odboru za „neumeša-vanje“, kjer se evropske velesile pod raznimi človekoljubnimi krinkami potegujejo edinole za svoje lastne koristi in hočejo kovati kapital iz krvi ne- | srečnega španskega naroda, v tej zmešnjavi gledanj in interesov se je daleč od Evrope, na dalj- j nem Kitajskem razplamenel nov vojni požar, ki mu zaenkrat obsega še ni mogoče prorokovati. Vendar pa utegnejo sence tega plamena pasti tudi na Evropo in med njenimi narodi povečati bojazen in skrb za negotovo bodočnost. Kaj se pravzaprav dogaja na Daljnem vzhodu? Vsem so še v spominu dogodki od 1. 1931 dalje, ko je Japonska začela napadati Kitajsko, dokler ji ni iztrgala Mandžurijo s 30 milijoni prebivalcev in napravila j iz nje „samostojnega“ cesarstva pod japonskim nadzorstvom. Takrat je bila Kitajska brez moči, njena vojska nedisciplinirana in slabo oborožena, zato ni nudila skoro nobenega odpora. Pomisliti je treba, da je na Kitajskem vladala že več stoletij ! skrajna neurejenost. Kitajci so dosegli svojo naj- ! višjo kulturo že pred 4000 leti. Tedaj so zgradili okrog svoje ogromne države «kitajski zid-' in kmalu nato se je začel notranji propad. V posameznih pokrajinah so zavladali samopašni oblas-niki, večkrat pravi razbojniški poglavarji, ki so strahovali s peščico vojakov več milijonov mir- | nega ljudstva. Ni čudno, da se je med kitajskim j ljudstvom tekom stoletij razvil strahovit notranji odpor proti vojaškemu stanu in da so kitajski pesniki stoletja in stoletja vzgajali mržnjo in prezir do vojske.
Šele 1. 1912 je nastopilo na Kitajskem živahno gibanje^ ki je stremelo za tem, da se uvede v državi red in enotna uprava. Kitajska je tedaj postala republika in njegova glavna organizatorična sila stranka Kuomintang. Razumljivo je, da v dobrih 20 letih iz naravnost vzornega nereda ni bilo mogoče napraviti urejene države. Kitajska je veliko večja kot Evropa, ima nad 300 milijonov prebivalcev in vendar nima na vsem ogromnem o-zemlju nobenih pravih prometnih zvez, ne cest, ne železnic, razen na ozkem pasu — ob Tihem oceanu.
Ko so Japonci segli po Mandžuriji je kitajski narod na svoji koži občutil, kako neskončno majhen in slaboten je napram moderno organizirani si h — vkljub svojim 300 milijonov duš. Zunanja nevarnost je vzbudila smisel za skupno obrambo. | Našel se je sposoben vodja v osebi maršala Čan- j kajška, ki je v kratkih petih letih organiziral
500.000	mož moderno opremljene armade. Seveda ; v teh par letih ni bilo mogoče iz kitajskega človeka iztrebiti tiste notranje mržnje do vojske in vojaštva, ki se je vanj vcepljala skozi stoletja, i Zato Kitajec še ni vojak v evropskem smislu, čeprav je osebno ravno tako hraber kot Japonec. Vsekakor pa so se na Kitajskem v zadnjem času izvršile velike spremembe.
j
Japonsko je začel razvoj na Kitajskem skrbeti, i Ona ima namreč poseben osvajalni načrt, ki naj bi j se uresničil v štirih etapah in postavil Japonsko na prvo mesto med velesilami sveta. Po tem na- ; Črtu mora Japonska najprej spraviti pod svojo i oblast Mandžurijo in severno Kitajsko. To naj bi bila prva etapa. Po primernem odmoru bi sledila osvojitev ostale Kitajske in Vzhodne Indije, nato osvojitev Avstralije in končno kot končni cilj osvojitev obeh Amerik.
Uresničevanja tega vsekakor ogromnega načrta
se je začelo 1. 1931 s pohodom v Mandžurijo. Ta pohod je stal Japonce ogromne svote denarja. Treba je bilo vzdrževati veliko armado v osvojeni deželi, treba je bilo graditi železnice in ceste, z eno besedo treba je bilo vložiti velik kapital, da se uredi najnujnejše. Zato je Japonska odložila 1. 1935 nadaljno osvajanje na poznejši čas.
V nasprotju s gospodarskimi krogi so japonski generali mnenja, da je sedanji trenutek zadnja u-godna prilika, da lahko nemoteno nadaljujejo z zasedbo Kitajske. Zakaj ravno sedaj? Samo tri velike sile lahko priskočijo na pomoč Kitajcem: Rusija, Anglija in Amerika. Glede Rusije vlada prepričanje, da je po zadnjih čiščenjih v armadi močno oslabljena. Anglija ima polno skrbi v Evropi: v nevarnosti je njena pot do azijskih kolonij. In Amerika? Letos je bil v Združenih državah sprejet zakon o nevtralnosti. Po tem zakonu se Zedinjene države Severne Amerike ne smejo udeležiti nobene vojne, če niso direktno napadene. Torej tudi s te strani Japoncem ne preti nobena nevarnost.
Preporod na Kitajskem je še vedno le v počet-ku. To se je videlo pri prvih bojih okrog Pekinga,
Stojadinovic o konkordatu.
Več dni trajajoča razprava o konkordatu v jugoslovanski skupščini, ki je potekala mestoma zelo burno, je vzbudila pozornost tudi pri širših krogih jugoslovanske in evropske javnosti. Ob priliki otvoritve prve jugoslovanske tovarne za aluminij je govoril v Šibeniku tudi predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je dejal med drugim sledeče: «Zadnje ini sem moral vzdržati izredno težko borbo. Borba je bila težka, ker se je bilo treba boriti proti dvema nevarnim nasprotnikoma, izmed katerih se eden imenuje zabloda, drugi strast. Velika zabloda je bila domneva, da bo sporazum s katoliško cerkvijo v čemer-koii oškodoval ali podrejal srbsko pravoslavno cerkev. Tega jaz ne bi dovolil, a tudi sploh ne bi bilo mogoče. Strast naših političnih nasprotnikov, zapeljanih po sveti mržnji proti vladi, kateri imam čast predsedovati, pa je namenoma jačila to zablodo in hoté spremenila sveti božji hram v areno politične borbe. Storil sem vse, kar sem bil dolžan, da zaščitim cerkev pred temi dozdevnimi prijatelji, ki so ji te dni napravili veliko škodo. S svojimi prijatelji se bom še nadalje trudil, da bodo vse po zakonu priznane vere zaščitene, da nobena ne bo nad drugo, prav tako pa tudi, da nobena iz med njih ne bo nad državo. Država in cerkev, vsaka v svojem delokrogu, morata druga drugo podpirati in vzajemno izpopolnjevati. To bo vodilno načelo za moje delo. Med nami, jugoslovanskimi državljani, Srbi, Hrvati in Slovenci mora biti iskreno in resnično spoštovano načelo: Brat je mio, koje vere bio. Ker le tako bomo lahko o-čuvali verski mir in duhovno edinstvo Jugoslavije."
Zadnja pot patriarha Varnave. Od 24.—29. julija so bili posmrtni ostanki patriarha Varnave iz-loženi v saborni cerkvi v Belgradu; ves ta čas so prihajali pravoslavni verniki iz raznih delov države po zadnje slovo od svojega spoštovanega cerkvenega poglavarja. Pomen pokojnega patriarha za srbsko pravoslavno vero in za srbski narod spoznamo morda najbolje iz govora, ki ga je imel ohridski škof v saborni cerkvi ob njegovi krsti in ki je med drugim dejal: «Spet smo zaviti v žalost kakor pred tremi leti. Takrat smo plakali
] nekdanje prestolice severne Kitajske. Nekaj kitaj-I skih generalov se je dalo takoj podkupiti in Japonci so lahko zasedli mesto brez boja. Kitajska j vojska še vedno ni zanesljiva. Vsekakor pa bodo ! topot imeli Japonci težji posel kot pred leti v I Mandžuriji. Z brezobzirnim izkoriščanjem doslej osvojenega ozemlja so se pri Kitajcih silno oso-vražili in bodo morali računati z vedno večjim odporom. Živ primer tega odpora je zbiranje prostovoljnih prispevkov za nabavo modernega orožja kitajski vojski. Samo v Šanghaju so v enem dnevu nabrali v ta namen 7 milijonov dolarjev j (35 milj. šil.).
Verjetno pa je, da do vojne tudi sedaj ne bo,
! ker se moderno vojskovanje vrši brez vojne na-| povedi. Japonska si je zadala morda preveliko na-I iogo. Malo je verjetno, da bo zmogla trajno žrtvo-| vati 60% svojega državnega proračuna za vojaške potrebe. Zna pa se tudi zgoditi, da bo prevelika pohlepnost Japonske po zemlji in oblasti postala zanjo usodna. V zgodovini imamo že nekaj takih primerov. In tedaj se bo mogel zatirani in ponižani kitajski narod dvigniti in na svoji zemlji postati svoj gospod.
1 za kraljem mučenikom, zdaj pa plakamo za patri-! arhom mučenikom. Plakaj narod svetosavski. ker udarec usode, ki te je zadel, je strašen, čas je pla-kanju in gorčini. Plakajte Sokoli, ker ste izgubili enega, ki je vaše zastave blagoslavljal. Plakajte ! četniki, ker ste izgubili onega, ki je netil vaše ro-doljubje. Plakaj Belgrad, ker si izgubil onega, ki te je ljubil. Če ljubimo našega patriarha, moramo ljubiti njegovo oporoko. Na njegovi krsti je zapisano: Ljubite srbstvo, ljubite pravoslavje! On je ljubil svojo pravoslavno vero in svoj narod...“ «Oporoka patriarha Varnave je bila vera v Boga in edinstvo, odpuščanje neprijateljem in ljubezen napram bratom vseh ver.“ Pogreb patriarha se je vršil na izredno svečan način pretekli četrtek.
Letalska nesreča na Nizozemskem. Blizu Haaga se je pripetila velika letalska nesreča zaradi tega, ker jt strela udarila v letalo, ko se je nahajalo 200 m visoko. Strela je takoj zažgala bencin in letalo je nalik ogromnemu plamtečemu zublju padlo na tla. Vsi potniki z obema pilotoma vred so zgoreli. Do sedaj ni bilo mogoče določiti imena vseh ponesrečencev. V letalu se je nahajalo vsega 9 potnikov, kot izhaja iz potnih listin letališča. Med njimi so Američani, Angleži, Francozi ter tajnik mednarodne prometne zveze Nadhaus.
Razno-kratko: Medtem ko se nadaljuje v Španiji krvava borba, se nahaja internacionalni odbor za neumešavanje v Londonu zopet v težki krizi; njegov razhod bo menda še najboljši in edini izhod iz te permanentne krize. — V Vratislavi v Nemčiji so pretekli teden obhajali praznik nemške pesmi. Pri slavnosti je sodelovalo nad
130.000	nemških pevcev iz celega sveta, med drugimi tudi več tisoč iz Koroške. — Državni minister za prehrano v Nemčiji je izda! naredbo, v ; smislu katere mora vsak producent žita vse žito, ! ki ga pridela, oddati državi. Izvzeto je oddaje le ' tisto žito, ki ga producent potrebuje za lastno : prehrano in za seme. Prepovedano pa je upo-; rahljati krušno žito za krmljenje. Namen te nared-j be je, zasigurati žito potrebno za kruh. — Časo-; pisi poročajo dnevno o aretacijah uglednih bolše-vikov v Rusiji. — V Kairu so minuli četrtek slo-1 vesno ustoličili novega egiptovskega kralja Fa-! ruka. — Romunski kralj Karol je prispel 1. av-! gusta v Slovenijo, kjer je obiskal kneza namestnika Pavla na Brdu pri Kranju,
Zavarovanje kmetov za starost.
Msgr. P o d g o r c.
Dobili smo zavarovanje poslov za starost in bolezen. Obstoji pa še vprašanje, kako se bo to uravnalo, da ga bodo mogli kmetje nositi. Zdaj si pač kmet pomaga na ta način, da posle čim prej odslovi in jih čim manj sprejme. Hlapci in dekle pridejo ob delo, kmetija pa trpi na pomanjkanju delavnih moči. Gospodarski položaj je takšen, da kmet večjih plačil ne zmore. To zadevo bo treba vsekakor še spraviti v ravnotežje.
Zdaj pa nastane vprašanje: za slučaj bolezni in onemoglosti je poskrbljeno za hlapca in deklo, ali je poskrbljeno tudi za gospodarja in gospodinjo? Kmet plačuje zavarovalnino za posle, zase pa ne. To je neznosno in — nespametno obenem. In zakaj kmet zase in za svojo družino ne plačuje? Ker ne more, ker nima. Naj bi se socijalne reforme izvajale vendar enkrat tudi v prid kmetu in ne samo v prid uradniku in delavcu! Zakaj tako, kakor je zdaj, stvar ne more ostati. Ako zboli hlapec, pride zdravnik, če treba desetkrat; če zboli kmet, zdravnika ne more poklicati, ker nima denarja, da bi ga plačal. In če se naselijo v hiši bolezni, se mora siromak pripraviti, da pride ob dom.
Podobne razmere kot pri kmetih vladajo tudi pri obrtnikih in trgovcih. Osobje je zavarovano, gospodar ne. Nedavno so imeli trgovci na Dunaju tozadevno zborovanje, na katerem so iznesli predlog, kako naj se zavaruje tudi podjetnik. Morda bi tudi kmet mogel nastopiti pot, katero so ubrali obrtniki. Na zborovanju trgovcev se je povedalo sledeče: ..Trgovec, ki je obubožal, ne more plačevati visokih premij-doneskov.“ To velja tudi za naše kmete: vsi so obubožali in plačilo mora biti nizko. Starostno rento dobi samo, kdo je potre-ben.“ Tega se bomo držali tudi mi. Kdor ni potreben, zakaj bi se ga oskrbovalo. „Če kdo misli: zakaj naj vplačujem, če se mi ne zagotovi, da dobim na vsak način starostno podporo." Mu odgovorimo: Nihče izmed nas ne ve, če ne postane kdaj siromak, da mu bo renta potrebna. Saj plačujemo tudi zavarovanje zoper požar v nadi, da nikoli ne bo gorelo. Dunajski trgovci so napravili sledeče tozadevne račune. Rente naj se izplačujejo od 65. leta naprej. Vsakdo naj dobiva mesečno 120 S. Če se k zavarovanju priglasi 10.000 ljudi, bosta od 100 ljudi dobila prvo leto že dva podporo, od 10.000 torej 200 ljudi (izprva se zahteva povsod, da mora zavarovanec biti nekaj časa plačnik, predno dobi pravico do zavarovalnine. Izračunali so, da bo vsaki plačeval mesečno 10 S počez. Kdor pristopi mlad, bo plačeval manj, kdor je že star več, za to imamo natančno izračunane tabele. S tem doneskom se misli zavarovati trgovce. Za kmete lahko rečemo, da na stare dni ne potrebujejo mesečnih 120 S, srečni bojo, če se jim
|	PODLISTEK ~1
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(10. nadaljevanje.)
Še vedno se mu je zdelo, da čuje za seboj, kako bobni zemlja, se lomijo veje in poka suhljad.
Šele na planini je obstal. Zadaj za grebeni se je vrtela žareča obla. Iz živega, prelivajočega se ognja so segali plameni v modro ozračje. Bližnji vrhovi so krvavo žareli. Jemalo mu je vid, tako ie vrela ognjena svetloba. Vedno bolj in bolj je naraščala obla, že daljni vrhovi so bili škrlatasto zagoreli. Tedaj je obviselo solnce nad zemljo in pozlatilo nizke trave.
Hladen dih je šel preko njih, zazibale so se me-cesnove veje. Martin je stopil v stan, zbudil pastirja in zaspal.
»
Krave so se porazgubile na paši, rdeče in bele lise na sočni travi. Martin se je prebudil, ko je stalo solnce visoko na nebu ter so bile sence že majhne. Mlad pastir z Velike je prinesel pošto: ..Martin, ne hodi danes, pastirji te čakajo!"
On se je zasmejal. Opoldne so sedeli Vlalopla-ninci na lesah pred stani.
..Meta ima žganje?" je zbadljivo vprašal Martin.
..Zelenega."
„Jeračeva je usmiljena ženska."
zagotovi 50, ker kmečki človek ne more biti brez dela. do zadnjego dne ne; on tudi ne potrebuje podpore, kakršno potrebuje človek v mestu. Torej bi plačilo zanj znašalo samo 5 S na mesec. Kdor hoče in more višje zavarovanje, vzame pač dve številki, plača dvojno in bo dobival dvojno.
Pet šilingov na mesec to že ni več svota, katere bi se ustrašil. Neko zavarovanje smo kmetom dolžni. Poglejmo siromake na stare dni. Izvzeli so si užitek. Ali sin ga ne more in čaka, kedaj bo stari zatisnil oči. Oče toži sina, sin kolne starega, tako ne sme ostati. Morebiti se te zadeve poprime naša zadružna zveza, jo preudari in čimpreje jo izvede, tem boljše.
DOMAČE NOVICE
Rosental—Spodnji Rož. Črn dan, kakoršnega še najstarejši ljudje tukaj niso doživeli, je bil letos 30. juli. Proti tretji uri se je močno stemnilo, po knatkem bliskanju in grmenju pa je začela padati debela toča nad četrt ure dolgo. V logu ob Dravi je ležalo je čevelj debelo. Uničena je stoprocentno ajda, ki je popolnoma izginila iz njiv, popolnoma je tudi zdrobljen in zlomljen oves, zelo močno- poškodovana turšica, krompir in ostalo, kar je še bilo zelenega na polju. Posebno so prizadete vasi Št. Janž, Podsinja vas, Rute Zingarie, Babnjak, Trnje, Svetna vas. Pa tudi iz onstran Drave so žalostne gledale bele gorice v Rož kakor spomladi. Ubogo ljudstvo, ki je po slabi prvi letini zgubilo tudi upanje na boljšo jesensko letino.
Gottestal-Fdderlach—Skočidol-Podravije. (Razno.) Zvezo življenja sta sklenila Jožef Belohuby, p. d. Danielov v Skočidolu, ključavničar na Jezernici. in gčna Alojzija Esih, p. d. Esihova na Suhi. Bivališče imata v lastni hiši v Skočidolu. Da bi bila srečna! — Na kraj večnega miru smo prenesli v zadnjem času Leopolda Schiller-ja, bivšega dolgoletnega posestnika in gostilničarja v Vernbergu. Pogreba se je udeležila izredno velika množica , ljudi s požarno hrambo, katere poveljnik je rajni bil več kot 30 let. Dosegel je 75 let. Za njim pa je po kratki bolezni umrla Ana Uršič, p. d. Kranj-čičla v Novi vesi, v starosti 76 let. Ves čas je ne-omožena sama vodila gospodinjstvo in gospodarstvo, skrbeča kakor sveta Marta v evangeliju. Oba sta bila previdena. N. p. v m. — Na Udmate pri p. d. Orenu je sedaj počitniški dom za dijake. Pod vodstvom vseučiliščnega bogoslovca z Dunaja biva zdaj tam 32 dijakov-gimnazijcev in re-alcev. Vsi so kongreganisti. Imajo v podraveljski podružnici redno božjo službo in prejemajo zelo pogosto svete zakramente. Nekaj časa so imeli v osebi preč. g. Mat. Igerca, novomašnika, lastnega dušnega pastirja. Meseca avgusta pride za njimi
Martin se je odločil. „Eantje, na Veliko planino poidemo, o belem dnevu, da nas ne bodo več ponoči zalezovali."
..Velja!"
Zbrali so se in si zatakndi rože za klobuk. Martin je vzel harmoniko.
„Ne jemljite kolov, jih tam dobimo!"
„Tudi prav!" Fantje so se smejali.
Zapela je harmonika. Lahno so hodili po mehkih tleh. Radovedno so se obračale pasoče se krave. Vriskanje je šlo čez planino.
V slanih na Veliki so molčali pastirji. Le redko se je pnkazala glava skozi vrata in zopet izginila
Liza je stala pri lesi. Pobledela je. Spredaj je hodil Martin in brezskrbno igral. Veter je pršil pesem nad prepadi.
Vi iskanje je naznanilo prihod Maloplanincev. Stopili so med stane.
,Na korajžo, fantje!"
Nihče se ni oglasil. Mlad fant je izdrl iz lese količek in se opiral nanj. Liza se je skrila. Zdelo se je. da je Velika planina zapuščena.
Martin je zavriskal. Liza je sedela pri ognjišču in držala roke na prsih, tako ji je bilo srce.
,.Pojdimo pit!"	,
Meta je imela leseno bajto s prostorno izbo. Tam so posedli. Nekateri so stali pri vratih in sc na videz malomarno ozirali po planini.
Jeračeva je stopila iz stana in prišla k Meti. Veselo so jo pozdravili.
, Ho, ho, Jeračeva devica!
njih dunajski duhovni voditelj dr. Gltick. — Žetev je srednja. — Pri Tamniku v Novi vesi in pri Šuštariču v Dolah so imeli tata. Enkrat pride vse na dan. — Po Dravi je priplavalo neki dan vse polno kumerc, čebula in češnja. Najbrž je to blago, ki je bilo vsaj deloma še rabljivo, izročila valovom kaka večja tvrdka v Beljaku, ki ga ni mogla prodati in ga revnim ni hotela zastonj podeliti. Ljudje ob Dravi so mnogo teh plavajočab potrebščin polovili iz vode. — Letoviščarjev v naših vaseh ni mnogo. — Tekom meseca julija je bilo letos, kakor sicer samo v jeseni oz. zgodnji spomladi, opazovati cele jate dol (kavk). Zdaj so zopet zginile. — V jeseni pričakujemo uprizoritev „Miklove Zale" po šentjakobskih igralcih.
Ferlach—Borovlje. Tudi Borovlje imajo svoje ..žogarje" — Fussballklub — kateremu načeluje g. Kometter. Hud je bil začetek, kolikorkrat so pač prišli kaki gostje, vselej je bil poraz. Toda Borovljanci so se vadili naprej in niso obupali. Dne 25. julija so napravili prvi izlet preko naših mej in tokrat na tekmovanje s športnim klubom v Tržič na Gorenjskem. 35 oseb se je peljalo v dveh autih preko Ljubelja. In tokrat ne zastonj, kajti zmagali so Borovljanci, borba je izpadla 1:3 v korist Borovljam. Še dolgo po tekmi so sedeli Borovljanci v krogu prijaznih Tržičanov in iz raznih govorov je bilo slišati, da ljudstvo vendar le misli drugače kot nekateri prenapetneži! — Pa s tem še ni konec. V nedeljo dne 8. avgusta pridejo športniki iz Tržiča na revanžo v Borovlje, kjer se bo vršila tekma ob 4. uri popoldne na športnem prostoru na Doleh. Tudi vsi ljubitelji zdravega športa iz sosednih občin so vabljeni.
Ferlach—Borovlje. S tlakovanjem ceste in trga v Borovljah se je začelo in bo s tem izvršeno delo, na katero se je pripravljalo že preko 10 let S tem je dobilo delo zopet nekaj brezposelnih. Dežela bo prispevala menda 70%, ostalo občina. — Vojake „Frontmiliz“ smo tudi že dobili, o katerih se je zadnje mesece že toliko razpravljalo. Sedaj enkrat je tu 30 fantov, ko bodo ti izšolani pridejo drugi. Za stanovanje teh se je najela in preuredila nekdanja „Ogrisova“ delavnica na Kobli, vadijo pa se vojaki na prostoru ..Arbeiterheima". — V Nemčijo je z zadnjim transportom odšlo 13 puškarjev, ki že vsi delajo. Kakor se sliši, dobijo stroške vožnje povrjene, vendar so se morali zavezati, da ostanejo najmanj 2 leti tam Iz pisem, katere pišejo svojim znancem, sledi, da se počutijo srečne, da imajo zopet delo, saj so bili nekateri že preko dve leti brezposelni. Tudi življenske razmere so za delavce v industrijskih krajih precej urejene, strogo in točno, samo na jed se je nekaterim še treba privaditi.
Koroški gojenki gospodinjske šole v Mali loki sta nam poslali daljše pismo, v katerem pišeta o
„Nisi nič pripomogel," se je smejalo majhno babše, komaj do pasu segajoče. Nad široko zgornjo ustnico se je svetila zaceljena brazgotina.
„K Martinu bom sedla."
On je igral. Nekateri so plesali. Trdo so udarjali ob iesena tla.
Martinova harmonika je vžigala. Smehljaje se je ukazoval: ..Stopite po Lizo, pa še druge pripeljite!"
..Martinek, ti si lep fant, da bi bil tak moj sinek!" je pela Jeračeva in nalivala.
„Zakaj pa ti ne piješ, Jeračeva?" je kričal fant za mizo.
Soj pijem!" je vreščala in se vedno tesneje stiskala k Martinu, ki je sedel poleg nje kakor velikan ter se venomer smehljal.
„Ni res, pod mizo je zlila, ' ie kričal fant
„Na, pa pijva bratovščino!"
„S teboj?" se je oni branil zaničljivo.
„Še rad jo boš, ko drugih ne bo. Pijte, fantje, pijte!"
Liza je vstopila. ,.Semkaj sedi!" Martin jo je posadil na levico.
„Dve nevesti imaš!" se je smejala Jeračeva.
Harmonika je neprestano pela Prišlo je še par deklet in rajanje se je vžgalo.
Liza je sedela nepremično in strmela v Martina, k< jo je objemal z veselimi pogledi. Parkrat ji je nalil. Nič več ni vedela, kaj se godi z njo. Divji ples. kričanje in harmonika so jo vso omamili. Naslonila se je nanj, oči so se ji solzile Jeračeva ni čula. Le-ta se je poizkušala vzpeti do ušes.
tamošnjih prilikah med drugim naslednje: „Šola | nama nudi pouk v teoriji in praksi. Zelo zanimiv predmet je vzgojeslovje, pa tudi hranoslovje, gospodinjstvo, vrtnarstvo, živinoreja, sadjarstvo in še več važnih predmetov. Važen posel imamo v kuhinji, kjer se bomo marsikaj naučile, naj si bo v preprosti, kakor tudi v boljši kuhi. Tudi pri kokoših in prašičih imamo od časa do časa opravila V mlekarni je tudi zanimivo delo, kjer delamo razne sire, surovo maslo itd. V prakso gremo še na vrt, polje in parkrat smo tudi šle v gozd grabit listje. Največje veselje imamo z vrtom, ki smo ga tako lepo uredile, da ga vsakdo z veseljem o-pazuje. V njem imamo nasajene mnogo zelenjadi, ki jo rabimo v kuhinji za pripravo preproste, o-kusne hrane. Pa ne mislite, da nimamo nič cvetja, nič petja; obojega imamo dovolj: lepo cvetje krasi ceh malološki griček — a petje deklet se raztega po celi okolici." Končno pošiljeta vrli naši dečli vsem bralcem našega lista nebroj iskrenih pozdravov.
1 NAŠA PROSVETA ~j
Jakob Šket.
Letos poteka 251etnica smrti in hkrati 851etnica rojstva profesorja Jakoba Šketa: njegovi rojaki in častilci mu bodo vzidali 8. avgusta t. 1. na njegovem rojstnem domu na Mestinjah pri Šmarju spominsko ploščo. Mi koroški Slovenci pa imamo še posebno dolžnost, da obudimo nanj spomin, ker poteče letos obenem šestdesetletnica njegovega prihoda v Celovec.
Šket je bil sin zelene Štajerske. Šolal se je v dobi narodnih taborov, v času preporoda in prebujenja štajerskih Slovencev najprej v domači šoli na Sladki gori, nato v Celju, Mariboru in končno v Gradcu. Mladi Šket je gojil srčno željo, da bi postal vseučiliški profesor, na podlagi svoje vsestransko odlične kvalifikacije je imel za to tudi najlepše izglede. Toda pregovor „človek o-brača, Bog pa obrne" se je izpolnil tudi v njegovem slučaju. L. 1877 je bil poklican za suplenta na celovško gimnazijo in na Koroškem je ostal do svoje smrti. Celih 31 let je poučeval na celovški gimnaziji slovenščino, latinščino in grščino. Po njegovi smrti je podal neki učenec o njem v „Miru“ sledečo sliko: „Kot učitelj na celovški gimnaziji je slovel Šket po svoji pridnosti, natančnosti in globoki izobraženosti. Vedel je in prepričan je bil, da mora mladina že v šolah pokazati, da bo kos življenskemu boju. Hotel je vzgojiti delavne može. Zato je postopal sicer strogo, a pravično. V slovenščini ni bi! Šket samo dober učitelj, ampak kazal nam je vedno pota, ki vedejo do boljše bodočnosti slovenskega naroda ...“ „Obenem je dosegel Šket, da se je zopet uvedel obligatoren zrelostni izpit za Slovence, ki so ga naredili par let prej za fakultativnega, t. j. delal je maturo v slovenščini, kdor je hotel. Kar deluje koroških Slovencev sedaj v duhov-nišk' ali pa posvetni službi, vse je vzgojil naš nepozabni učitelj Šket."
Glavne in neminljive zasluge pa si je Šket pridobil na literarnem polju kot znanstvenik, pisatelj in organizator; v tem pogledu je postal vreden naslednik Janežičev. Najprvo je spisal za Nemce več knjig, na podlagi katerih so se lahko uspešno učili slovenščine. Slovencem pa je preskrbel prepotrebne čitanke za srednje šole. L. 1881 je skupno s dr. Gr. Krekom In Trstenjakom ustanovil „Kies“, leposloven in poučen list, postal njegov urednik in najmarljivejši spisatelj. V „Kresu“ je izšel tudi Šketov prvi Roman „MiIko Vogrin". Naravnost znamenito pa je postalo Sketovo ime med Slovenci, ko je izdala 1. 1883v Družba sv. Mohorja njegovo „Miklovo Zalo". Je to prava ljudska knjiga, ki je šla svoj čas iz roke v roko in za katero so se ljudje kar trgali. Tudi danes še je na podlagi Sketove povesti dramatizirana „Miklova Zala" ena najpriljubljenejših in najlepših slovenskih ljudskih iger. Mnogostransko delovanje je razvijal Šket dalje pri družbi sv. Mohorja, kjer je bil celih 30 let odbornik in 16 let njen tajnik za knjige posvetne vsebine. In njegov delež na velikem napredku te, najzaslužnejše slovenske kulturne ustanove ni Majhen.
Pred 25 leti so položili njegove posmrtne ostanke k večnemu počitku v Trnji vasi. Imel je veli-
[ časten pogreb. Poleg drugih se je poslovil ob odprtem grobu od njega tudi msgr. Podgorc, ki ga je v svojem govoru označil kot temeljito izobraženega učenjaka, strogega, a pravičnega učitelja in vzgojitelja, neumornega delavca na znanstvenem in literarnem polju, iz čigar peresa je poteklo dvainštirideset knjig, in neutrudnega odbornika družbe sv. Mohorja. In če je kdo izpolni! besede pesnika do zadnje pičice, izpolnil jih je on: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan !
M GOSPODARSKI VESTNIKI
Cena in pradajanje živine.
Na zborovanju Zuchtverbanda — živinorejske zveze — dne 3. julija je poročal docent dr. Peter o prodaji in cenah živine. Njegova izvajanja zanimajo seve tudi naše gospodarje. Strokovnjak je poročal sledeče: Težkoče pri prodajanju živine so se pričele v jeseni 1. 1929, in s temi težkočami je začela padati cena. Cena je padla za 20—25 g pri kih. L 1930 so težkoče postale še večje. Tedaj se je v Matreiju na Tirolskem zgodilo, da je enkrat prišlo na trg 1600 goved, a se jih je le 200 moglo prodati. V jeseni 1933 se je cena nekoliko zboljšala. 1. 1934 se je zopet poslabšala. Šele 1. 1936 so se razmere začele zboljšavati. Ta kriza se ni javljala samo v Avstriji, marveč povsod.
Glavni razlog teh težkoč je, da se je v vseh evropskih državah zmanjšal konzum mesa, in da se mesa poje zdaj počez v letu same dve kih na človeka. V Avstriji se poje 120.000 centov mesa manj, to je 30.000 goved. Zanimivo je pri tem, da v srednji Evropi in na Angleškem pojema uživanje govejega mesa, v Italiji pa konzum svinjine. Navadno se trdi, da pač ljudje danes nimajo, da bi si kupavali mesa. Nekaj resnice je na tem. Ah dognalo se je, da ravno tisti ljudje pri mesu najbolj štedijo, katerih gospodarski položaj ne sili k varčevanju. Misli se, da tukaj uplivajo razmotrivanja nekaterih učenjakov, ki zagovarjajo misel, da ni zdravo, uživati veliko mesa, in da naj živi človek ob rastlinski hrani. Pri tem se zagovarja korist tovarn, ki izdelujejo rastlinsko maščobo. K temu opominjamo in trdimo, Konzum se povsod krči, če se blago preveč podraži z raznimi dajatvami: krči se konzum kave, sladkorja, mleka in seve tudi mesa, če kilo mesa stane 2.50 do 3 S, ko se za vola dobi samo 1 S za kilo žive teže. Vedno se je reklo, da če živa teža stane 1 S. sme meso stati 2 S. Da stane tri in da si ljudje potem mesa ne kupujejo več, ima svoj razlog v tem, da se meso neopravičeno podražuje. Podražuje se, ker je preveč mesarjev, ki potem niso več popolnoma zaposleni pa morajo le živeti. Podražuje se po nepotrebnih izgubah, ki jih trpijo mesnice. Pred par leti so nam pravih mesarji, da slabših vrst mesa ne morejo prodati. N. pr. drobnice nihče ne vzame in se mora dajati prašičem. Meso se podražuje z raznimi dajatvami. Mesarji v Celovcu imajo klavnih stroškov kar 45 g pri kih. In ko je za zimo treba pomoči, se zopet pravi: „Kdor jè meso, naj plačuje za siromake!" V resnici pa tisto plačuje kmet, ki za govedo premalo dobi; konzum se krči, ker uradnik natančno računa. Tako se za zimsko pomoč malo kaj zasluži, konzum se krči, in cena živine pada. Od lanskega leta so se cene živine nekoliko zboljšale. Ljudje so rekli: Ker so prišli Nemci kupovat! Ne samo, raditega. Marveč radi-tega, ker Ogerska, Jugoslavija in Romunija svojih kontinoentov niso več popolnoma izrabljale, to se pravi, niso več pošiljale toliko živine na Dunaj, kakor bi ga smele poslati. In zakaj te države niso več silile na Dunaj? Abesinska vojna je Evropo vznemirila. Italija je tedaj klala svojo živino in je precej živine kupovala. Obenem pa so vse evropske države pripravljale konzerve. Zlasti severne države so to priložnost izkoristile. Švica je enkrat iz Danske kupila 30.000 krav ter jih je porabila na račun tuje države za konzerve. Potem je bilo leta 1936 povsod v Evropi dosti sena, in kedar je dosti krme, posestnik govedo ne prodaja rad. čaka in pita, da porabi krmo. V letih 1934 in 1935 nastopila je tudi naša vlada kot kupec. Ljudem, ki nimajo dela, se je kot podporo dajalo živeža-klobas in nakupilo se je v ta namen 33.000 goved slabše vrste. Toliko nakupovanje se je na naših živinskih trgih poznalo, in cene so se dvigale.
Če se konzum mesa ne zviša, in ni upanja, da bi se razmere spremenile, in v slučaju, da se živine iz inozemstva uvaža kakor do zdaj, imamo v Avstriji na leto 10.000 goved preveč. Ta živina se mora izvažati ali kot klavna ali kot plemna živina. Ta živina se izvaža v Nemčijo in v Švico, ter se tako živinorejski položaj izdatno lajša.
Današnja cena pitovne živine ne zadostuje, da bi se moglo vole do popolnosti pitati Na Nižje-avstrijskem in v Burgenlandu so hlevi, kjer se tako pita. Tam se je vol, ki so ga na Koroškem kupili dobro rejenega, pital še 8—10 mescev in da se je to pitanje splačalo, moralo se je za popolnoma pitanega vola dobiti 45 g pri kih več, kakor se je plačalo za plemnega. Bržkone se bo to pitanje vnaprej opustilo.
Plemne krave in bike prodajata Tirolska in Pre-darelska. Gospodarji imajo tam zelo popolno živinorejo. Mi na Koroškem smo zaostali. Koroška, Štajerska in Solnograd prodajajo plemne vole. Zato želimo nemških kupcev. Tisto želijo naši živinorejci: da bi Nemci kupovali v jeseni, ko pride živina s planim in je je več na prodaj. Za bližno bodočnost je upati, da se bo po živini precej povpraševalo in da se bo cena držala, zlasti ker Italija naprej kupuje plemno živino za Abesinijo. Sicer so pa strokovnjaki zapazili, da trgovina z živino v štirih letih pojema in zopet raste. Za dve leti bi bilo po tem upati, da cena ne bo padala, ako kaj nepričakovanega in neprevidnega ne pride vmes. Živinorejcu pa se mora priporočati, da izpopolnjujejo svojo živinorejo; boljših, lepših krav potrebujemo, boljših, lepših juncev: Tukaj je treba iskati boljšega zaslužka ne v slučajnostih živinske trgovine.
Pšenična letina v Jugoslaviji. Letošnjo letino pšenice cenijo na okrog 250.000 vagonov proti
290.000	vagonov v 1. 1936. Po odbitku za prehrano in za setev bodo proizvajalci pšenice imeli za prodajo okrog 125.000 proti 170.000 vagonom v 1. 1936. Po današnjih cenah znaša to 2200 milijonov dinarjev, dočim je lansko leto po tedanjih cenah znašala vrednost pšenice, ki je bila za prodajo na razpolago, okrog 2300 milijonov dinarjev, čeprav je bilo 45.00 vagonov več pšenice za prodajo. Torej bodo letos proizvajalci pšenice dobili za pšenico skoraj toliko, kolikor so dobili lansko leto pri boljši letini, za kar se morajo zahvaliti letošnjim boljšim cenam.
Celovški trg. Cene preteklega tedna: Žito: pšenica 41—43, rž 28—30, ječmen 28—32, oves 27 do 29, koruza 27—28, grah 80—100, leča 80—100, zelen fižol 40—50, italijanski krompir 20 g za kg. Krma: sladko seno 7—8, kislo seno 4—4.50, slama 3.50—5 S za meterski stot. Mesni izdelki: goveja mast 3.50—4, prekajena slanina 3.20—5.20, surova slanina 2.60—2.80, svinjska mast 2.80—3 Š za kilogram; zelje 60 g, liter smetane 2.40--4 S, mleka 44 g, kg skute 1 S, jajce komad 12—13 g, perutnina 2—3.50, race 3—4 S; trda drva 3-—4, mehka 3—4 S. Živina: voh 0.80—1, plemenske krave 0.85—1.10, pitane krave 0.45—0.60, pitani prašiči 1.50—1.70, plemenski prašiči 1.60—1.80 S za kg žive teže.
ZANIMIVOSTI ji
Za kratek ias.
Miha: „Dobri prijatelji so lahko samo plešasti moški."
Micka: „Zakaj pa?"
Miha: „Zato, ker si ne morejo skočiti v lase."
Franc: „Ali ne živiš pri meni kakor v raju, Neža?"
Neža: „V enem oziru že, namreč v tem, da nimam česa obleči."
Učitelj Tevžeju: „Že spet se nisi ničesar učil. Čemu pa imaš knjige?"
Tevžej: „Da ne nosim prazne torbe v šolo."
Sodnik: „Obtoženec, vse priče govore, da ste bili v pretepu najhujši. Ali je res?"
Obtoženec: „Gospod sodnik, jaz sem le hotel napraviti mir."
V 14 dneh iz kokoši petelin. Nek angleški časopis je te dni prinesel novico o čudnem pojavu v kokošjem svetu. Kmet iz okolice Greenwicha je
nekega dne opazil, da se ena od njegovih kokoši j nekam čudno spreminja. Postajal je vedno bolj : pozoren, kaj naj naenkrat to pomeni. Ne malo pa j je bil začuden, ko se je kokoška po štirinajstih j dneh spremenila v čisto pravega petelina. Kokoš ! je najprej prenehala nesti jajca, nato ji je zrastla | kar v nekaj dneh na glavi velika roža, kakor jo imajo petelini, nazadnje pa je še dobila dolg pisan rep. Tudi po nravi je bil to čisto pravi petelin, saj se je od tedaj neprestano hotel bojevati s svojim tovarišem pri sosedovih.
Ciganska „kraljica“, ki ne bo več kradla otrok.
Romunski časopisi so pred nedavnim objavili zanimivo poročilo o boju med orožniki in neko ci- | ganko, kakršnega ni vsak dan na dnevnem redu. : Ta ciganka se je pisala Ljuba Cerebovski. Čeprav je bila šele komaj 21 let stara, vendar so jo tamkajšnji cigani že izvolili za svojo kraljico. To je bila prav za prav voditeljica roparske tolpe, ki se je bavila predvsem z ugrabljanjem majhnih otrok, nato pa jih je prodajala naprej poklicnim beračem. Ker je ta svoj poklic izvrševala nad vse premeteno, je dolgo niso mogli izslediti, kaj šele, da bi ji prišli do živega. Sedaj se je orožnikom končno le posrečilo, da so našli sled za to čudo- | vito ciganko. Zalotili so jo ravno, ko je spet u-kradla štiri otroke. Ob tej priliki so jo tudi prijeli. Ko so jo hoteli ukleniti, se je ciganka branila kot ranjena divja zver. Uporabila je celo orožje, ki ga je nosila vedno s seboj. Ko je videla, da ne more več ubežati, je usmrtila vse štiri pravkar ugrabljene otroke, nato pa začela streljati tudi na orožnike. Ti je seveda niso ogledali križem rok, pač pa so tudi začeli streljati nanjo. V tem boju je padla. Pravijo, da se je prebivalstvo daleč naokrog oddahnilo, ko je zvedelo za njeno smrt. Ciganom seveda to ni bilo všeč, da so tako zgodaj izgubili svojo bojevito „kraljico“.
7 let neprestano spal. V maloazijskem mestu Kodjugar živi nek Turek, ki se piše Beli in je brez prestanka spal celih sedem let. Ta mož je danes petdesetletnik. Pred sedmimi leti je nekega dne ogledoval ta kmet svoja polja in se nekam utrujen vrnil domov. Po kosilu je legel z namenom — tako je povedal sam — da bi se za kakšno uro malo odpočil. Toda od takrat pa do predkrat-kim se ni več prebudil vseh sedem let. Hrano so mu dajali umetno. Njegovi domači so vedno upali, da se bo zdaj pa zdaj zbudil iz sladkega spanja. To pa samo nekaj časa. Kmalu so morali spoznati, d je morda to njihovo upanje čisto odveč. Po dolgi noči sedmih let pa je sedaj vendar tudi zanj nastopilo „jutro“. Ko se je prebudil, ni sedem dni mogel zatisniti očesa, toliko je bil prespan. Bil pa je, kakor da ničesar več ne čuti in tudi ni dajal na vprašanja, ki so mu jih stavili, nobenih odgovorov. Zdelo se je, kakor da je čisto izgubil spomin. Pa, kaj se je potem spet zgodilo: Po sedmih dneh je znova zaspal in se še do danes ni zbudil.
Za lepoto... Za lepoto morda nikjer ne izdajo toliko kot na Angleškem. Angležinje srednjih stanov, številne uslužbenke in boljše delavke po mestih zapravijo polovico svoje tedenske plače za lepotičenje, tako da pridejo skupni izdatki za razna lepotna sredstva kakor: mazila za kožo in lase, razni dišeči praški, dišeče tekočine, barvila za ustnice, obrvi, trepalnice, razni laki za nohte itd. v vsej Angliji na 25milijonov funtov šterlin-gov; izdatki za lepotne strokovnjake od frizerjev do zdravnikov-kirurgov pa so trikrat večji, namreč 75 milijonov funtov, ali dvakrat več, kot za vzgojo. Naj si ogledajo te številke tisti, ki pravijo, da so Angležinje popolnoma brezbrižne za svojo zunanjost!
Najboljši letalec: plesalec, slikar in rokoborec.
Letalski polkovnik Mihael Gromov, ki je pridobil Rusiji svetovni rekord v neprekinjenem letu z letalom, je zelo zanimiva osebnost. Razen svojih izrednih pilotskih zmožnosti ima tudi nekaj imenitnih drugih lastnosti. Tako je bil že večkratni zmagovalec v raznih tekmovanjih za moč, saj je 1.90 metrov visok, dobro razvit, železnih mišic. Kolikor ima prostega časa, ga porabi za slikanje s čopičem in barvami na platno in pravijo, da so njegove slike vredne uvaževanja. Končno pa je tudi najboljši plesalec v Moskvi. Morda se mora za-
hvaliti samo svojim telesnim vrlinam in letalskemu znanju, da je ostal še do danes pri življenju, ker je po rodu „buržuj“, sin nekega zdravnika, kar zopet potrjuje že tolikokrat izrečeno resnico, da kar je v Rusiji res dobrega in kar jo je najbolj povzdignilo, je prišlo iz vrst tistih, katere komunizem smrtno sovraži in neprestano ugonablja. Gromov ima sedaj 39 let, pa je že 22 let pilot. Kot 191etni mladec je poučeval že druge v krmarjenju letal. Ruska vlada je postala nanj pozorna leta 3926, ko je v treh dneh obletel vso Evropo. Že 16 let je bil poskusni pilot; vsa nova ruska letala je preizkušal sam, če ne bi imela morda kakega ne-dostatka. V svoji stroki je tako izvežban, da že vsak najmanjši nedostatek takoj kar nagonsko čuti.
Novo repatico je pred nekaj tedni odkrl na cu-riški zvezdami profesor Finsler. Zanimiva nebesna prikazen se pojavlja po polnoči kot okrogla, meglena zvezda s kratkim repom. Komet se giblje zelo hitro v smeri nebesnega pola in ga bodemo koncem tega mesca lahko videli s prostim očesom. Repatica se bo do 15. avgusta neprestano približevala naši zemlji in bo brezdvomno zanimiva, prostemu očesu vidna nebesna prikazen.
Milijon brez dediča. Iz Prage poročajo, da je te dni v nekem praškem hotelu umrl 75 let stari ame-liški državljan trgovec Krištof Lorene. Oblastva so dognala, da je smrt nastopila zaradi bolezni. V pritljagi umrlega trgovca so našli več bančnih knjižic in vrednostnih papirjev za več kakor en milijon češkoslovaških kron. Rajni pa ni zapustil nobene oporoke. Njegova strežnica zatrjuj?, da umrli ni imel sorodnikov ne v Nemčiji, kjer se je rodil, ne v Ameriki, kjer je bil državljan V Prago je prišel samo po naključju.
20 let je bil prostovoljno mutast. Iz Prage poročajo, da živi v Mihalovcih 60 let star upokojen šolski nadzornik Arpad Palasthy, ki je med vojno naenkrat prenehal govoriti. Njegovi sinovi so preskrbeli svojemu očetu najboljše zdravnike, ki pa ubogemu možu niso mogli vrniti govora. Vse zdravljenje je bilo zaman. Celih 20 let ni Palasthy spregovoril besedice. Te dni pa je mož, ki živi v Pragi, prišel k svojemu sinu, ki ima v Pragi trgovino. Na velikansko začudenje vseh je stari mož gladko spregovoril in lepo kramljal s svojci. Ti so ga začudeni povpraševali, zakaj doslej ni govoril, če zdaj lahko tako dobro govori. In mož je odgovoril: „Med svetovno vojno sem se zaobljubil, da 20 let ne bom govoril, če se bodo moji sinovi zdravi vrnili iz vojne. Svojo obljubo sem držal. Zdaj je minilo dvajset let od tistega dne.'*
Hiša, ki jo lahko preneseš drugam, če od nikoder drugod ne pride kako novost, zvemo o njej gotovo iz Amerike. Tam se poleg neverjetnih neumnosti včasih izmislijo tudi kaj pametnega, zelo praktičnega. Tudi glede tehniškega napredka niso med zadnjimi. Za zgled naj služi n. pr. graditev novih hiš. V zadnjem času si v Ameriki človek lahko naroči hišo kar po vzorcu, kakor kakšno vrsto blaga. Lahko jo izbereš kar po katalogu. Stane pa približno 5000 dolarjev. Številka.sama je sicer majhna, vendar pa so to dolarji. Pa vseeno tudi v Ameriki mislijo, da je hiša za 5000 dolarjev zelo poceni. Dosedaj je bilo še pač tako, da je moral vsak tak naročnik hišo plačati takoj, vendar 1 pa pravijo, da jo bo v kratkem lahko dobil tudi ! na kredit. Hiša sama je tako zgrajena, da se no-| tranji prostori lahko, kakor je pač potreba, spre-] minjajo. Iz dveh manjših sob lahko napraviš hitro 1 eno samo. Konstrukcija je zelo praktična in je pač takšna graditev hiš višek dosedanje gradbene tehnike. Podstavek hiše je iz cementa, na katerega je položen jeklen okvir. Stene, ki so tako zgrajene, 1 da ne prepuščajo glasu, in ki jih tudi lahko umivajo, so kar v celoti naročene, kot posamezni sestavni deli stavbe. Hiše torej nič več ne grade, pač pa boljše rečeno le sestavljajo. V štirinajstih dneh si na ta način vsak lahko, seveda če ima denar, postavi takšno hišo, lahko pa jo vsak čas spet podre in sestavi na novo kje drugod, če mu ni bilo na prejšnjem mestu všeč. Najbolj moderna pa je v takšni hiši mala tehnična centrala, ki skrbi za razsvetljavo, hlajenje prostorov, zračenje, toplo vodo in za kurjavo. Vse to se lahko primerno spreminja, kakor je pač potreba, in kakor ima kdo rajši.
! „Življenj‘e je kakor svilen plašč." Milijonarje in ; samomorilce imajo tudi na Kitajskem. Take je | končal svoje življenje znani kitajski bogataš s j strupom. Preden pa je storil ta korak, je napisal j pismo, ki ga je namenil policiji. V njem je nave-i del tudi vzrok svojega dejanja. To pismo se končuje z besedami: „Bolje je umreti, dokler še vlada ! mir.“ Za slovo od tega sveta pa je zapustil še drugo pismo, napisano v klasičnem kitajskem slogu. Uvodne besede so tele: „Življenje je kakor svilen plašč, ki ga zavržeš, če se preveč oguli. Ali ima danes sploh še kakšen smisel nositi tak plašč. Zjutraj, ko bo vzšlo sonce kot mož, ki hiti na srečno svidenje s vsojo ženo, bom odhitel tudi jaz tja, odkoder ni več vrnitve. Šel bom k Bogu miru in upam, da bo on sprejel mojo žrtev in moja smrt bo ohladila bojaželjnost na tej zemlji in ubla-I žila vsa nasprotstva."
Bogastvo rib na Jadranu. Splitski „Ribar‘' pri-i naša o Jadranskem morju sledeče podatke: Jadransko morje, 780 km dolgo in 200 m široko, s površino 132 tisoč kvadr. kilometrov, je majhen del Sredozemskega morja, ki ima 2,600.000 km2. V Jadranu živi 440 vrst rib. Od teh je za hrano boljših vrst 40, slabših pa 60; ostale vrste rib niso za ljudsko hrano. Jadran ima mnogo raznovrstnih rib v primeri z drugimi morji; v severnem morju jih živi le 176, v Baltiškem zalivu pa le 216 vrst. Kljub temu se ne more reči, da je produkcija rib Jadranskega morja velika, ker ne daje ogromne količine lokard in sledov severnega morja. Za ri-barstvo na Jadranu predstavlja sardela največjo količino; letno se ujame teh rib približno do milijon kilogramov, dočim se ujame ob obali Norveške letno okrog 3 milj. kilogramov lokard. V j Jadran se ne razliva nobena večja reka; zaradi tega produkcija rib Jadrana ni posebno velika.
Zamrznjene ribe. Profesor Pietet v Ženevi je s poskusi dokazal, da življenje posameznih živali ob nizki temperaturi ne preneha, nego samo počiva. Spravil je več rib v ledeno vodo in znižal ‘ temperaturo vode polagoma, tako da je vsa za-! mrznila. Ribe so bile popolnoma zamrznjene v le-' du. Ta led z ribami vred je imel 2 in pol meseca j ob temperaturi 20 stopinj pod ničlo. Nekega dne je led polagoma in previdno raztopil; ribe so oživele in plavale v ledeni vodi. Temperatura —20° C je približno najnižja, ki jo ribe prenesejo.
Skoro neverjeten slučaj. Iz Madrida poročajo, da so pretekli teden pripeljali v tamošnjo bolnico ranjenega vojaka, 211etnega Jaime Rodrgueza, kateremu je obtičala 51 mm granata v levem ramenu tik nad srcem. Zdravniki so operacijo ranjenca odklonili, češ, da pri ekstrakciji lahko granata eksplodira in požene vse v zrak. Poklicali so nato strokovnjaka od topništva, s pomočjo katerega so zdravniki izvlekli granato iz rane, ne da bi se pri tem zgodila nesreča. Tudi ranjeni vojak je operacijo srečno prestal.
Najhitrejši jedec. Največja tovarna za konzerve v Ameriki je razpisala nagrado 10.000 dolarjev za tistega, ki bi v najkrajšem času pojedel kosilo iz petih vrst jedil. Priglasilo se je 74 tekmovalcev. Ko pa so videli, kakšna so jedila, jih je takoj 50 odstopilo. Prišle so namreč na vrsto ribe. s katerimi se bi navaden človek zamudil najmanj četrt ure. Potem velik kos pečene govedine, pečene jerebice in za Američane neizogibni sladoled. Zmagal je neki bostonski mesar z 2 min. 36 sekund. Požiral pa je ribe in jerebice s kostmi vred. Kdo bi se potem s takim človekom kosal? Morda bo I vsa nagrada šla za zdravnike in zdravljenje že-! lodca!
» Za S S na mesec dobavlja 54
posnemalnike
, Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
► Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Kovačnica na vodno silo, stoječa tik ob prometni cesti, s stanovanjem, se da v najem. Več pove Fr. Gregorič, p. d. Hlipovčnik, Sele, p. Ferlach. 55
Inserirajte v Koroškem Slovencu!
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt, Achatzelgasse 5.
Tiska Ljudska tiskarna Ant. Machàt in družba. Dunaj, V., Margaretenplatz 7.