„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „So£a“ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 4- gld. 40 kr. — Uredništvo in opravništvo je v Tržni ulici j-(Mercato) 13, II.
Primorec
Dometi oglasi sprejemajo ji se le iz narodnih krogov. Plaču-jl jejo se: za šesterostopno petit-' || vrsto enkrat o kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po polj godbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo.
Govorimo slovenski!
Kdor materinega jezil a ne spoštuje,
Svoje matere vreden ni! —
Bila je doba, v kateri se nismo zavedali svojih pravic, koje smemo zahtevati po božji in človeški postavi. Naša ustava zagotavlja vsem narodom enake pravice. Slovenci pa tudi ne zahtevamo drugega, nego le svoje. In za to se hočemo boriti do zadnjega diha. Naj le preži sovražnik od vseli stranij na nas, ako bomo stanovitno delovali za pravico in resnico, tedaj milostno nebo ne dovoli, da bi izginila Slovenija z zemljevida Evrope. -
Nismo velik, tudi ne bogat narod. Zgodovina naša je le slika trpljenja in bridkih bojev. Podedovali pa smo po svojih očetih dve svetinji: vero in jezik, in to dedščino hočemo obvarovati čisto, celo; — hočemo jo braniti proti vsaki sili in nevarnosti. Našo zastavo diči krasno geslo: „Bog in narod'/ Pod to zastavo se zbiramo ter delujemo za srečnejšo bodočnost svojega naroda.
Ni zastonj naš trud, sad se že kaže. Celo drugi narodje so nas začeti pošte vali in spoštovati. Če pa zahtevamo pravic in spoštovanja, spoštujemo se najprej sami. Pravi otroci ne pozabijo svoje' matere, — varujmo in ljubimo tudi mi svoj materin jezik! S slovenskimi glasovi smo klicali svoje drage roditelje; slovensko nas je mati učila moliti: tako smo se pogovarjali v mladih letih; s slovensko pesmijo smo se razveseljevali. Ali se hočemo tega zdaj sramovati? Ali hočemo svoj jezik zatajiti? Ne. nikdar! Sramota in prokletstvo zadene odpadnika. Ljubimci tedaj mili svoj slovenski jezik! —
„Koliko jezikov znaš, toliko mož veljaš!-4 — res je. Toda v drugem jeziku govorimo le takrat, kadar si po domače ne moremo pomagati. Ako imamo opravilo s takim človekom, ki našega jezika ne ume, tedaj pogovarjajmo se nemški .ali italijanski ali pač kar znamo. Naš jezik pa naj se glasi v družini, tega govorimo, kjer le moremo, ta naj nam bo najljubši, najdražji.'
Ozrimo se nekoliko med naše ljudstvo. Ali nas ne oblije rudečica sramote? Hekel bi, da je malo narodov, ki bi tako malo čislali svoj jezik, kakor mi. Ne umejte me krivo: a skoraj bi trdil, da ima Slovenec neko prirojeno slabost, da silno rad govori v drugem jeziku, če le zrni in more. Res, bistre glavice imamo, lahko se naučimo nemško ali italijansko, — pa Bog nam ni dal tega daru zato, da bi pozabili in zametali svoj materin jčzik. Koliko je med nami izobražencev — inteligence, — da, tudi takih, ki hočejo biti pravi narodnjaki in vneti Slovenci, — pa kako radi
„nemškutarijo-4 ali „lahonijo44 med seboj! Preveč smo malomarni, preradi pozabimo prvo zapoved:	„Slovenec, govori slo-
venski!44 In taki hočeje biti še omikanči, še voditelji narodu? Lep izgled! Kaj bi bilo z narodom, če bi jih posnemal!? Se ve, pri kaki veselici ali če že ni drugače, takrat je slovenska beseda potrebna, Pa v rodbinah, po gostilnah in kavarnah, v štacunah in u-radnijah in celo na poti, — kaj slišimo? Ali ni premnogo izobražencev vseh stanov, ki tu tako radi govorijo nemško ali italijansko? Bodimo celi možje, celi Slovenci, doma in v javnem življenju. Ne sramujte se svojega jezika vi, ki se štejete med izobražence, govorite ga vedno in povsod. S tem daste lep izgled preprostemu ljudstvu, — verujte mi, da bo potem ljubilo Vas in svoj jezik. Saj pravijo ljudje: „kar je dobro za gospoda, zakaj bi ne bilo za kmeta?44 Tako oživite med ljudstvom narodno zavest in ponos bolj nego z dolgimi govori: izgledi vlečejo!
Kako je pa naše ljudstvo ? Glej ga, kmeta ali rokodelca ali trgovca: v mestu se je naučil nekaj nemškega ali italijanskega, pa že hoče pri vsaki priliki pokazati svojo Učenost. „O jo, — i kon tajč redn. — Kutn tok, bas binčens?	E za, mi šo taljan. Bon
žorno, kome la ga šta?“ — ej, kako je to lepo, kaj ne? Pride v kako štacuno ali krčmo, pa že pozaci da je Slovenec. Posebno v mestu misli, da je res treba pokazati, da ni „bindiš44 ali „ščavo44, — pa ratno s tein se najbolj osmeši. Kaj je pridobil? Malo posmeha in po vrhu še zaslužen priimek:	„bindiš.er
trot el44 ali pa „ščavo š t n p i d o44. Izkušnja to potrjuje. \kO smo gotovi, da ne zna dotičnik slovenski govoriti, tedaj govorimo ž njim po njegovem. Drugače pa, ljubi Slovenci: glavo po konci in govorimo po svoje! S tem si pridobimo spoštovanje, a tudi pokažemo, da je naš jezik potreben. Nemec in Italijan se držita svojega, — posnemajmo jih! če bomo mi imeli kaj opraviti pri njih, bomo si že znali pomagati. Če nas pa oni rabijo, naj se pa nauče naše govorice. Najbolje pa je, da se držimo gesla: „Svoji k svojim44 kedarkoii je mogoče, -— videli boste, da se „lahko izhaja44 tudi s slovenskim jezikom. Da se ne pride daleč ž njim? O, „Slov a n p o v s o d brate i m a“ — mi ne iščemo nič na tujem, pač pa tujci radi jede; naš kruh in ljubijo naš denar. Kaj pa, potem pa še hočeje, da bi bil'Slovenec res podlaga tujčevi peti!44 —
Pohlevne dušice smo Slovenci. Hlače se nam tresejo, ako pridemo v uradnijo, davkarijo ali na pošto i. t. d. Ne bojmo se tu
povzdigniti glasu v slovenskem jeziku. Kdor nas ne razume, ta ni za nas. Ustava daje vsem narodom, vsem jezikom enake pravice. Uradniki so služabniki države, oni so tu za nas, ne mi zaradi njih. Ne bojmo se govoriti slovenski ne v davkariji ali sodniji, ne na pošti ali železnici, — nikjer! Potem naš jezik že dobi tisto veljavo, ki mu gre.
Govorimo tedaj povsod po domače. V družini naj se ne sliši drugega jezika nego slovenski. Kdo bi se bahal s tujo „špraho44! Tudi pozdravljanje v tujem jeziku je grdo in nespametno. Slovenci kaj radi posnemamo Nemce in Italijane; delajmo torej kakor oni: nikoli ne zinejo drugače, nego po svoje, ako niso prav siljeni. Vsakemu svoje, to zahteva pravica in postava. Hočemo biti Slovenci ? Govorimo torej slovenski! Vera in jezik so svetinje, koje hočemo vedno ljubiti in braniti, Ako storimo to, potem lahko porečemo:
„Se Slovenska ni propadla44...! H.
Goriške novice.
Osebne vesti. — Č. g. J. M a r z i-dovšek, c. kr. vojaški kapelan v Gorici, je premeščen v Trst. Nam Goričanom bo jako žal po tem gospodu, ki si je pridobil v Gorici vsestransko spoštovanje; častitamo pa našim tržaškim rojakom, da ga dobe v svojo sredo.
— Jutri se poroči g. dr. Dragotin Treo, novi odvetnik v Postojni, z g.čno Miciko M ah o rčič-evo, hčerko deželnega poslanca in župana v Sežani. Mladi rodoljubni dvojici naše najodkritosrčniše častilke. Mno-gaja ljeta!
— V ponedeljek umrl je v Gorici po dolgej mučni bolezni g. Alojzij Kodermatz, c. kr. okrajni davkarski nadzornik; sijajen pogreb vršil se je v sredo popoldne.
— V torek prišla sta v Goričo deželna poslanca tržaška gg. Ivan Nabergoj in Fran Dolenc. Ogledala sta si slovensko kmetijsko šolo in potem odpeljala se v Kanal, od tam drugi dan po novej cesti v Brda in nazaj domov na Prosek in v Trst.
Mati in hči. *— Kolike važnosti za naše stariše v Gorici je to, v katere šole pošiljajo svoje otroke, priča sledeči slučaj:
Slovenska mati tje dala pred leti svojo starejšo hčer v 1 a š k o šolo; zdaj je ta hči strastna Italijanka „di puro sangue44. Ista mati dala je pozneje mlajšo hčer v slovensko „Slogino44 šolo, v katero hodi že tri leta. Starejši „Lahinji44 to ni prav in ob vsakem začetku šolskega lota uprizori v hiši prepir in
kreg radi tega, ker mati noče mlajše hčere dati v laško šolo. Tudi 13. t. m. nastal je tak prepir v hiši; sestra „lahinja“ je sestri Slovenki spričevalo strgala od jeze, ker ni mogla ukazati. — Stariši pošiljajte vse svoje otroke v slovenske šole, ako hočete biti v starosti spoštovani in ne zasramovani z „ščavi“.
Tam blizu te rodbine stanuje druga, doma s Trnovega, ki je pošiljala enega otroka že tri leta v slovensko šolo, a odslej bo hodil v laško, ker je zmagala starejša sestra ,Italijankah Žalostno.
Kdo trga slovenske lepake? — Zadnjič smo povedali, kako grozno so bodla v oči oznanila društva „Sloga“, ki so bili nalepljeni po mestnih voglih. Povedali smo tudi kako pridno so jih neznani zlikovci trgali z zidov. — Zanesljive priče so videle, da to junaško delo je izvrševal neki gospodič z imenom Bramo. Društvo „Sloga“ se je pritožilo pri redarstvu.
„Živijo Avstrija!“ postal je v Gorici že izzivajoč klic, za kateri treba trpeti ornim, ki tako kličejo. Da je to resnica, evo dokaz:
Goriški „C o r r i e r e“ je pred par tedni vedel povedati, da je bilo zaprtih kakih 10 slovenskih Starogorcev, ker so silili dva „Goričana", naj upijeta „živijo". Reč je taka-le:
Kakih 10 mladeničev srečalo je upokojenega finančnega rešpicenta V. in merilca sodov P. Ko so se srečali, zaklical je eden mladeničev: „Živijo Avstrija!“ — kličita: „Živijo Avstrija!" — in šli so vsak po svoji poti dalje. Na to sta Goričana šla k policiji, povedala ondi po svoje ta slučaj — in redarstvo je polovilo vse mladeniče ter zaprlo jih po 9 dnij. Vrhu tega se baje vrši še sodnijska kazenska preiskava proti mladeničem. — Neznosne razmere!
Porotniki. — Od 15. t. m. do danes imeli smo v Gorici jesensko zasedanje naše porote. Med vsemi porotniki bilo je le sedem Slovencev. Razmerje med slovenskimi in laškimi zatoženci bilo je po priliki tako, ka-koršno je razmerje Slovencev in Furlanov v deželi.
Nas Slovencev je torej dve tretjini, pred porotno sodišče prihaja po priliki dve tretjini Slovencev — in vendar je pprota večinoma laška, vendar so vsi zatoženci brez izjeme toženi v laškem jeziku, katerega neumejo niti furlanski porotniki, kar lahko dokažemo. Državno pravdništvo toži vse Slovence v toskanščini, da ne umejo tožbe ne zato-ženec in ne večina porotnikov.
Takih odnošajev ne moremo dalje trpeti. V prvo gledati nam je na to, da gg. župani točno izdelujejo prvotne imenike porotnikov; nikogar naj ne izpuste, kdor ima pravico, biti porotnik. Ako gg. župani storijo svojo dolžnost, potem bo skrb drugih veljavnih mož, da politiške in sodne oblasti ne jbodo črtale prvotnih imenikov po svoji volji n po svojem srcu. Na tak način pridemo do večjega števila porotnikov, kar je prvi korak k prepotrebnemu preobratu.
V drugi vrsti treba bo delati na to, da bo državno pravdništvo vse Slovence tožilo v slovenskem jeziku. Za to nam pa treba v prvi
vrsti odločno narodnih odvetnikov, ki bi šli tožencem na roko. Ako morajo slovenske za-tožence zagovarjati italijanski odvetniki, potem seveda ne pričakujmo slovenskih obtožnic in obravnav.
Učenec napadel součenca z bodalom.
— Koncem prejšnjega tedna šlo je šest učencev na sprehod v Starogoro; dva sta bila Italijana in štirje so bili Slovenci: •*— vsa imena so nam bila točno naznanjena. Slovenec Pekulin Janez iz Grgarja je nekaj govoril po slovenski, na kar ga je začel Sp. . . . Carlo iz Gorice zmerjati s „ščavom." Ker je Pekulin užaljen ugovarjal, potegnil je Sp. ... iz žepa 22 cm. dolgo bodalo in hotel Pekulina
zabosti. Součenec R........n Alberto mu je
zadržal roko in mu iztrgal bodalo iz rok, a njemu ga je zgrabil Pekulin. Neki odrasel Slovenec je potem dečke pokregal. zapisal si imena in bodalo shranil; izročil ga je gori-škemu redarstvu. Sp. ... je dejal, da ono bodalo nosi njegov oče seboj, ko hodi iz mesta v — okolico.
Ta prežalostni dogodek spričuje nam dovolj jasno, kako daleč so dospele že nasprotne hujskanje proti nam Slovencem. Da bi bil slovenski učenec skušal zabosti italijanskega tovariša, joj, to bi bil krik in vik po vsem lahonskem Izraelu. Tako pa vse molči in je vse prav in dobro. Radovedni smo, kako se dožene preiskava.
Zdraviliška zbornica ustanovi se tudi za našo deželo; sedež bo imela v Gorici. V odbor bodo volili zdravniki v mestu štiri člane, na deželi pa pet. Zdravniška zbornica bo imela disciplinarno oblast nad zdravniki, ki bi se utegnili v čem pregrešiti: v zdravstvenem in v znanstvenem pogledu bo pa velike važnosti, ker vsi zdravniki bodo z združeno močjo lože delovali za svoj poklic. — Ka-košna bo ta zbornica v jezikovnem pogledu, to je odvisno od slovenskih in v obče od slovanskih zdravnikov v deželi.
Kočna dela na goriškem učiteljišču. Učiteljske gojenke morale bi se v šoli pripravljati za vse one predmete, katere bodo učile pozneje v ljudski šoli. Tako določujejo učni načrti in pravi nam to tudi zdrava pamet. — Toda na našem ženskem učiteljišču v Gorici ne velja to načelo za ženska ročna dela. Gojenke se tam sicer pridno urijo v umetnem vezenju, pletenju in šivanju, izdelujejo dragocene preproge in kaj umetne o-kraske, kakoršne vidimo pri bogatej velikomestni gospodi, toda tega, kar bodo potrebovale kot učiteljice v ljudski šoli, šene nauče.
Gojenke potrosijo celo veliko denarja za kaj dragocene pripomočke, za blago itd., izdelujejo — ali pa dajejo izdelovati!! — reči, katerim se moramo čuditi, a ko pridejo v ljudsko šolo, ne vedo, kako in kaj bi začele poučevati v ročnih delih. Gospodičinam nedostaja vseh izrazov, ki so potrebni pri takem pouku, a kolikor jih znajo, so tuj i, nemški in za šolsko rabo skoro brez pomena. Taki odnošaji delajo našim mladim učiteljicam veliko skrbij in nepotrebnih težav!
Tu treba korenite premembe! Ves pouk na učiteljišču bodi najprej v maternem jeziku,
da si gojenke popolnoma osvoje vse one izraze, ki so potrebni pri pouku posamičnih predmetov. Kar se tiče pa ženskih ročnih del, poučuje naj se bolje špecijelna metodika o tem predmetu in gospodične gojenke naj se korenito seznanijo z vsemi podrobnostimi, katere bodo rabile pozneje v ljudski šoli. Gospodične naj bi se korenito priučile šivanju in pletenju, prikrojevanju oblek, zlasti srajc, pa tudi krpanju nogavic in oblek. Izraze, ki so potrebni pri vseh takih delih, naj gospodične prinesejo že z učiteljišča, da bodo povsod enaki, a ne da si morajo ustvarjati še le pozneje vsaka svojo terminologijo. To zahtevamo v prid šole in v olajšavo gospodičnam učiteljicam.
Slovenščina pri brambovcih. — Zadnje čase prihajajo nam čedalje gosteje pritožbe, da se slovenščina vedno bolj zanemarja pri našem brambovskem batalijonu goriškem. Tudi letos so pošiljali v čisto slovenske kraje nemško-italijanske pozivnice, kar je marsikje vzbujalo precej nejevolje. Neki brambovec iz okolice poslal nam je tako oster dopis, da se ne upamo ž njim na dan. Opozarjamo pa merodajne kroge, naj nikar po nepotrebnem ne dražijo našega ljudstva, ki postaja vedno bolj občutljivo v svojih narodnih čustvih in težnjah.
Spremembe pri sodiščih. — Bolški sodnik g. Fran D u k i č premeščen je v Sežano. — Podgrajski (v Istri) sodnik g. Matej Rutar pride v Kanal. — Sodnijski pristav v Gorici g. dr. Ernest G r i s t o f o 1 e 11 i imenovan je sodnikom v Podgradu. — Sodnijski pristav v Kopru g. Henrik pl. Barto-1 o m e i pride za sodnika v Boleč. •—: Sodnijski pristav v Sežani g. Ivan Okretič imenovan je namestnikom c. kr. državnega pravdnika v Rovinju; dosedanji namestnik c. kr. drž. pravd, v Rovinju g. dr. Karol C h e r s i h (‘r1) premeščen je v enaki lastnosti v Trst.
Bolškemu sodniku g. D u k i ć u bo jako ustreženo, da je prišel v našo lepo kraško prestolnico. Nadejamo se, da ž njim uradovanje v jeziku ljudstva ne bo trpelo, pač pat da bo hodil po vzgledu dveh svojih prednikov. -— Da so Kanalci mnogo pridobili z imenovanjem g. Rutarja, o tem ni dvoma; saj so pa tudi že dolgo srčno želeli, dobiti za sodnika moža, ki dobro pozmi njih jezik, njih šege in navade in ki bi bil „naše gore list". Upamo, da novoimenovani g. sodnik opraviči zaupanje, katero od vseh stranij stavljajo vanj. —
Novi podgrajski sodnik g. dr. G r i s t o-foletti zna precej dobro slovenski jezik; slovensko prebivalstvo podgrajskega okraja pričakuje od njega, da bo tudi pridno rabil to svoje znanje in uradoval le v domačem, ljudstvu umljivem jeziku. Slovensko uradovanje v podgrajskem okraju je že tako udomačeno, da bi g. dr. Cristofoletti zadel ne le na odpor složnega narodnega vodstva, marveč tudi na odpor naroda, ako bi hotel delati kake ovire, česar se pa od njega ne nadejamo. — Gosp. B a r t o 1 o m e i zna slovenščino, ali koliko, tega ne vemo. Ve naj pa, da prihaja v čisto slovenski okraj, v čisto slovenski in v odločno narodni Boleč, ki je
5. t. m. dal v Tolminu sijajen dokaz o svoji narodni zavednosti. Ako bo imel to činjenico pred očmi, bo dobro izhajal, drugače pa ne.
Večerno šolo za slovenske obrtne u-čence prav živo pogrešamo v Gorici; zato prav veliko naših dečkov zahaja v laško šolo na Generališču (Edlingov prehod). Tako večerno nadaljevalno šolo bi prav lahko imeli, ako bi se ustanovila v Gorici slovenska meščanska šola za g o r i š k i okraj ali pa vsaj za v s e t r i slovenske okraje skupaj. O tem prevažnem uprašanju bomo še govorili,
Povodnji. — Ta teden nam je poročati žalostne novice o velikih povodnjih, ki so napravile mnogo škode in več drugih nesreč.
Iz R i h e m b e r g a nam poročajo: V nedeljo 24. t. m. ob 4. pop. nastal je pri nas velikanski naliv; vse vode so strahovite hitro naraščale, v prvi vrsti pa naša Branica, ki je preplavila vse obrežje. Ko je prišla pošta od Dornberga v Braniško dolino, bilo je še malo vode na cesti; toda čim bolj se je poštni voz bližal Rihembergu, tim večja je bila voda. Kar nakrat je voda narasla tako strašno, da so bili konji skoro vsi v vodi, voz pa je že skoro splaval. Postiljon — bivši trobentač pri dragonarjih — začel je na vse sapo trobentati, kajti voz, konji, trije popotniki in on bili so v smrtni nevarnosti. Trobental je na vso silo tako dolgo, da je skoro že obnemogel; ljudje so slišali in umeli žalosten m na pomoč kličoč glas trobente — in prihitelo je sedem mož, ki so se srčno vrgli v vodo ter polagoma rešili voz in vse štiri osebe: voz so spravili nazaj proti Dornbergu in od tam so po strmi in slabi poti srečno prišli domov. — Strah potnikov bil je velik in opravičen. Ako bi bila prišla pomoč le par minut prepozno, odnesla bi voda voz in konje. — To je dokaz, da cesta ob Branici je prenizka; treba jo bo preložiti nekoliko više.
— Tudi iz drugih krajev prihajajo nam žalostna poročila o nalivih in povodnjih. Na Bolškem, v kobariškem Kotu, v Brdih, na Vipavskem so nalivi uzročili silno- veliko škode. V torek popoldne je ponekod med silovitim dežjem padala tudi toča, da smo s strahom gledali skozi okno v divjajočo naravo ter žalostnim glasom klicali s pesnikom: „Gorjč ti ubogi kmet, gorje!" V Brdih je naredila toča mnogo škode, kajti grozdje je do-zorelo — in ob tem času celo sodra naredi veliko škode.
O nalivih na Kranjskem govorimo na drugem mestu.
Slovenščina na sroriškl gimnaziji. —
Zadnja leta dobili smo na goriško gimnazijo več profesorjev in suplentov trdih Ne m-cev, ki ne znajo nobenega deželnega jezika. Germanizatorji so opravičevali take prigodke, češ, da le rojen Nemec more vcepiti dijakom pravi izgovor in pravi naglas te edino zveličavne nemščine. Toda germanizatorji ne dosegajo svojega namena, učencem pa to silno škoduje, ker jim trdi Nemci ne morejo v maternem jeziku pojasnjevati raznih bolj težkih pojmov. Vrhu tega rojeni Nemci govore več ali manj svoja narečja, da jih otroci še manj razumejo.
V znanju nemščine izvršuje se na našej gimnaziji tako brezobzirna in neusmiljena strogost, da v Gorici propada največ dijakov v celi Avstriji. Toliko mladine nam uničujejo ti nemški profesorji, ki jedo na slovenski zemlji slasten kruh 9. in 8. plačilnega razreda.
Nasproti temu je pa za slovenščino vse dobro; za jezik večine dijakov nastavljen je en sam profesor, ki pa ne more opravljati vsega posla; pomagajo mu drugi, čestokrat taki gospodje, ki so v svojih strokah sicer izvrstni profesorji, toda v slovenščini niso zadostno podkovani. Pouk slovenskega jezika silno trpi.
Letos je pa ta edini profesor slovenščine g. Andrej Kragelj izostal, ker mora nadaljevati v miru svoje zdravljenje — in pouk slovenščine trpi še bolj. Pomagal bo sicer g. Fr. O r e š e c, učitelj slovenščine na učiteljišču, a to ne bo zadoščalo. Ne vemo, ali se kdo briga za to, da bi pouk slovenskega jezika ne trpel preveč, to pa rečemo, da naše ljudstvo se bo svečano ustavljalo zanemarjanju še one mrvice slovenščine, ki nam je dovoljena po velikanskej milosti dunajske vlade. Mi zahtevamo, da se skrbno pazi na to, da se bo pouk v slovenščini izročal le veščim učnim močem. Ako jih ni, krivi so tisti, ki z neko mrzlično skrbnostjo pošiljajo same Nemce k nam na slovanski jug, naši sinovi pa, ki znajo po več jezikov, morajo tavati po svetu s trebuhom za kruhom. Germanizatorji naj vedo, da so prestopili že skrajne meje in s tem vzbudili v našem ljudstvu odpor, ki jim bo kmalu začel šumeti okoli ušes. Svaka sila do vremena!
Italijanščina na Krasu. — V komenskem okraju ni Italijanov; italijanščina tamkaj ni sodni jezik — in vendar se pri okrajnem sodišču v Komnu vse italijanske vloge rešujejo v italijanskem jeziku. V „Osservatoru" od torka čitamo celo tri „editte" v laškem jeziku, s katerimi se naznanjajo javno dražbe vsled zahteve goriške hranilnice. Uprašamo: Ali bi se tudi v Cervinjanu enako postopalo na slovenske vloge!? — Sicer pa bi morala go riška hranilnica svoje slovenske upnike tudi v slovenskem jeziku tožiti!
Stari goldinarji z I. 1882. se zamenjujejo le še do konca t. 1. in še to le na kolekovano prošnjo na finančno ministersfvo. Z novim letom pa bodo stari goldinarji povsem brez veljave.
Koze ali „runje“. — V torek umrlo je v Zagrajec-Ivanjigradu na Krasu 19-letno dekle za kozami; ta slučaj je že četrti te vrste — okužene so pa še štiri druge hiše. Okrajni šolski svet sežanski je prepovedal otrotom iz one vasi hoditi v šolo v Gorjansko. — Ljudje se strašno boje te nalezljive bolezni, da orožniki komaj dobe ljudi, ki prenesejo rakov na pokopališče. Gori omenjeno dekle morala je sama mati položiti v rakev in zabiti jo.
Iz Tolmina priobčil je ljubljanski „Slovenec11 od 18. t. m. poslanico brez podpisa, katera hvali tolminskega župana g. Lj. Gazzafura in ga brani pred očitanji v „Soči* in v neki okrožnici, katero so nezavisni volilci razposlali pred občinskimi volit-
vami. — Ta poslanica nas ni presenetila, ker poznamo odnošaje, ki se kuhajo v Tolminu. Poslanica hoče povsem nedolžno naslikati dogodek, da je g. C. imenoval našo šolsko družbo „neumnost". Ko je g. G. poslal „Soči" povsem neumesten popravek o rečeh, kojih nikdar ni trdila, zakaj ni oporekal tudi onej novici ? Prav bi bilo, ako bi se ta reč dognala, kajti krivice nočemo delati gospodu Ga-zafuri. pa tudi tega ne maramo, da bi gospoda C. hvalisal slovenski list kot uzornega narodnjaka, ako tega ne zasluži. Resnica naj pride na dan.
Gospod G. je bil vedno znan kot slab Slovenec, ki se je kaj rad nagibal na laško stran; zato noben rodoljub ne more imeti vanj popolnega zaupanja — to pa toliko bolj, ker g. G. plava zdaj popolnoma v milosti grofa Marenzija, o kojega ljubezni do slovenskega naroda z vso pravico dvomimo. Gosp. G. se je vrgel vladi v naročje in to zvezo so blagoslovili naši novodobni bojevniki za „sveto katoliško stvar" ; kakošno dete se more roditi iz tako čudnega zakona ? Zato opozarjamo vse resnične rodoljube na Tolminskem, naj bodo pozorni, naj ne verujejo lepim besedam, kajti nova zveza skuša uti-hotapiti na Tolminsko ono narodno zaspanost, ki je prvi korak k propadu — iz katerega nam pač ne bo pomagal ne grof. Marenzi ne grof Taaffe ne drugi nemški baroni in vitezi, ako sami ne vemo, česa nam je treba za sedanjost in prihodnost. Pozor!
Slovenski slikar g. Ivan Nep. Gosar naselil se je v Gorici, ulica Treh kraljev št. K). Gosp. Gosar dokončal je realko in dunajsko akademijo, potem pa posvetil se svojemu lepemu poklicu. Zadnje čase slikal je za razne cerkve v Istri. V Barbani naslikal je al fresco 4 slike, v Štinjanu pa veliki oltar in križev pot. V Gorici izdeluje zdaj veliko sliko sv. Frančiška za cerkev v Podgori. — Gosp. Gosar namerava ustanoviti v Gorici s 1 i-karsko in risarsko šolo. Želimo mu obilo uspeha. Mož zasluži, da bi ga naše občinstvo v obilni meri podpiralo. Gg. duhovnike na deželi opozarjamo na domačega slikarja : doslej so cerkvene slike naročali večinoma pri tujcih.
I/, Šebrclj, 11. septembra. — Smrt preč. g. komenskega dekana Adolfa Har-m e 1 a je prav nemilo zadela tudi nas Še-breljce, kajti vsi se hvaležno spominjamo njegovega večletnega župnikovanja pri nas. Njegovo smrt so na angeljsko nedeljo zjutraj naznanjali zvonovi. Isti dan imeli smo shod pri podružni cerkvi sv. Ivana, kamor je prihajalo ljudstvo z žalostnimi srci in obrazi. Preč. g. župnik J. Kokošar naznanil nam je po pridigi, da bo drugi dan sv. opravilo po pokojnem Harmelu. Dalje je spregovoril nekoliko besed o ljubljenem pokojniku, a beseda mu je zastajala, da ni mogel mnogo govoriti, a tudi ljudstvo je imelo solzne oči. Tak6 smo ljubili pokojnika!
Pa tudi osmino njegove smrti smo obhajali. Ob 9. uri daroval je sv. mašo zadušnico preč. g. dr. Fran Sedej, vodja Avgust ineja na Dunaju; gotovo ni slutil, da bo na počitnicah opravljal žalno daritev za enim
svojih najljubših prijateljev. Isti dan bilo je darovanih za pokojnega Harmela osem sv. maš.
Pokojnik je postavil pri nas trden temelj lepemu cerkvenemu petju. Kdo bi bil mogel slutiti, da bodo naši pevci tako zgodaj peli „Requiem“ za svojim ljubljenim učiteljem.
Rajni Harmel zapustil je pri nas trajen spomin s svojimi blagimi deli. Cerkev sv. Jurija nas bo vedno spominjala njegovega imena, njegovega neumornega in požrtvovalnega delovanja. — Tudi našej posojilnici postavil je on prvi temelj. Za njim je njegov naslednik preč. g. J. K o k o š a r deloval po njegovem vzgledu — in danes naša posojilnica izborno deluje.
Tako je skrbel pokojni Harmel za izročeno mu čedo. Rog mu povrni in plačaj na onem svetu!
llihembcrg, 26. septembra. — Popravlja se sedaj tukaj glavna cesta, ki drži v hrib proti Komnu; v odlomku do grada bo kmalu dovršena. S tem izgine na gradnem hribu zadnji prejšnih klancev in nova cesta se bo mnogo manj vzdigovala nego dosedanja stara. Priznamo dobroto, ktero dobi proga proti Komnu s popravo omenjene ceste. —
Pri tem nam je pa omeniti v cestnem oziru važen slučaj, kteri zasluži sedaj enako resne pozornosti v cestno - odbornih vrstah: menimo cestni del pod Birsami in Bizjaki v Rihembergu. Ta zveza ugaja v dosedanji izpeljatvi, kot odlomek glavne proge jako nesplošno javnim zahtevani, z ozirom, da se tam vsled razmerno nizko in preblizu vode upeljanega ocestja ob vsakem izdatnejšem deževanji razteka iz Branice in Rovnjaka preplavajoča voda čez zaprto ravan ob cesti. To uzroča, da je tačas daljna vožnja mogoča le čez više ležeče njive, oziroma ob krajevni poti čez klanec. — Nenavadna povodenj vršila se je pa v omenjeni strani 24. t. m., ko je naša vas imela glavni letni semenj. Občinstvo ve, kako nepričakovano narasla je povodenj ob mostu pri vasi, a osobito pri Birsih. Vodovje je tedanje vozove, mej temi pošto, nenadoma na daljnem teku zabranilo, da je moralo več mož obrnitev vožnje in izpeljatev ob griču ukreniti. Poprava omenjenega kratkega cestnega odlomka, od tam, kjer se snideti glavna cesta z občinsko potjo pri Birsih, čez više ležeče njive na desni proti griču — do unstran, kjer je zveza občinske poti pod Bizjakih z nadaljevanjem glavne ceste pri gozdu — bi pa bila v resničnem zmislu važna in potrebna upeljava. S tem bo, ogi-baje se povodnji podvrženemu obzemstvu, bolj po planem upeljano cestno odmerje, in otvorjena bo nova zveza, do ktere narašč tamošnjih povodnji ne more segati. Z ozirom, da se tu glede vsporedne vzvišenosti zemske lege ob robu sedanje ceste, izvršitev načrta-nega novega oddelka ugodno učiniti d ii, z ozirom, da se tudi mej ljudstvom čuje zanimanje za to morebitno progo, in bi bili glede njene kratkosti in izpeljavne lahkosti stroški zmerni, je pričakovati, da se bo v cestnih krogih v blagovoljen proračun postavila zadeva, ktera je velike važnosti za naše občinstvo.
Tržaške novice.
(Izvirno porodio.)
Šolsko leto je tu. Vosi laški listi vabili so roditelje, naj pošiljajo otroke v laške šole. Lahi so torej preskrbljeni in bati se jim ni treba, da izgube otroci podedovano narodnost. Tudi k nam priseljeni Nemci preskrbljeni so z nemškimi šolami. Nemec in Lah imata, kar hočeta ; njima je vse na razpolago, vlada jima iz srca rada usliši vsako prošnjo.
Kaj je pa z nami Slovenci? Ali imamo tudi mi tukaj v Trstu slovenskih šol na razpolago?! Hotel sem reči: ako imamo potrebnih šol? Ali so tudi naše skromne prošnje uslišane ? Bratje izven Trsta, poslušajte nas in jokajte z nami. Evo Vam pojasnila, evo Vam, kaj se godi z nami.
Leta in leta prosimo prav ponižno, naj nam dajo v mestu vsaj jedno slovensko šolo, toda niti vlada niti magistrat ne slišita našega glasu. Leta in leta prosimo, naj nas vendar uslišijo, ker imamo na stotine in stotine za šolo godnih otrok. Leta in leta sprehaja se prošnja za slovenske šole iz Trsta na Dunaj in nazaj. Koliko časa bodo reševali to prošnjo. Bog naj ve ; najbrže tako dolgo, dokler se ne naveličamo prositi in trkati na vrata gospodujočih krogov. Kaj bode v tem dolgem času z našimi otroci, za to se nihče ne zmeni. A, ako drugega ne briga, briga pa nas — slovenske roditelje, ki se vedno vprašamo: „Kaj bo iz naših otrok ?“ —
Da, kaj bo iž njih, to uprašanje premišljevati, bi morala najprej vlada, ker nji bi ne smelo biti vse jedno, ako bodo iz naših otrok dobri državljani ali pa odpadniki, ki so navadno najhujši irredentarji.
Ali pa smemo mi slovenski roditelji premišljevati, kaj bode iz naših otrok, ako bodo hodili v laške šole ? Premišljujmo malce.
Pri Sv. Jakobu imamo slov. šolo, katero vzdržuje družba sv. C. in M. A kje more za-dostovavati ta šola številu otrok? Jednemu in drugemu je preveč oddaljena. Mnogim in mnogim roditeljem ne ostane drugega, nego pošiljati otroke v laške šole, kjer pridejo najprej ob narodnost, z narodnostjo pa tudi ob — — vero. Znano je, da so najhujši tisti Lahoni, katere je redilo slovensko mleko. Znano je, da poitalijančeni Slovani so naši najzagrize-nejši narodni nasprotniki, ki ob vsaki možni priliki preklinjajo nas, naš rod, naše matere itd. Znano je vsemu svetu, kaki državljani so Lahončki, kar nam tudi priča straža, ki stoji noč in dan pred spomenikom, ki so ga postavili pred kolodvorom južne železnice v spomin združenja Trsta z Avstrijo, kar nam pričajo bombe in petarde, ki smo jih morali tukaj premnogokrat poslušati in ki so naredile že veliko nesreč.
Pomislimo sedaj, kako more biti slovenskemu očetu pri srcu, očetu, ki ima le iskrico ljubezni do domovine, očetu, ki le malce spoštuje materin jezik, očetu, ki samo malce ljubi svoj rod, očetu, ki se le malce zaveda očetovskih dolžnostij, kako more biti takemu očetu, ki ljubi svoje otroke, ako pomisli, kaj mu bode iz otrok, ako pomisli, da bode lastni sin preklinjal materin jezik, lastno
mater, ko dorase, ko se mu poitalijanči. Šolski postavi smo vsi podvrženi. Ako ne pošljemo otroka v šolo, kaznujejo nas. Slovenskih šol nam nočejo dati, prisiljeni smo torej pošiljati otroke v laške šole, kjer se nam nauče od součencev preklinjati Boga in vse kar je nam sveto. —
Moj Bog! kje in kedaj živimo? —
Zadnja „Soča" je poročala že, da je odpovedal „Stabilimento tecnico" HOD delavcem delo. Ubogi delavci, kako naj si sedaj pomagajo? Kaj v resnici ne misli vlada nič ukreniti na korist revežem? Ako morajo delavci nositi puško v korist države, ako morajo za njo kri prelivati, ako zahteva od njega toliko dolžnostij, ali ni sveta dolžnost države, da skrbi za nje ? Ali bi jej ne bila sveta dolžnost, da bi tudi za nje kaj storila, da bi ne bili siromaki brez zaslužka? Rekli smo že zadnjič in danes ponavljamo zopet: Dela naj daje domačim ljudem in ne tujce m!
Potrdili so v mestni seji dne 21. sept. t. 1. izvolitev gg. poslancev Nabergoja in Dolenca. Prvi je bil voljen v V. okraju; proti tej volitvi ugovarjala je don P a c o r-jeva stranka, ki se je posluževala strašnih sredstev Najprej so lovili volilce, naj podpišejo prošnjo, da oni nočejo priti pod Sežano. Nezavedni volilci verovali so takim lažem. A kaj so podpisali v resnici, vedeli niso, a izvedeli smo koj mi, kajti „L’Indipendente", glasilo „progressovcev," prinesel je koj članek, v katerem je imenoval duhovnike in učitelje v okolici kalilce miru — in to so podpisali naši nezavedni okoličanski volilci. Morete si misliti, kako so se prestrašili, ko so izvedeli, kaj so storili. Ta don Pac o r-jeva stranka imela je celo 14 let stare mrliče podpisane, ki so tudi ugovarjali izvolitvi g. Nabergoja. Da taka nezakonita sredstva ne privedejo do zaželje-nega smotra, misli si lahko vsakdo; in res^ dne 21. t, m. potrdili so v mestnem zboru izvolitev g Nabergoja.
G. Nabergoj je bil voljen tudi za sve-toivanski okraj, a tukaj se je odpovedal. Volili so ga pa zato tudi v tem okraju, ker je bilo malo upanja, da bi bil prodrl v V. okraju proti don P a c o r-ju. Tako nas čaka sedaj v kratkem še jedna volitev v okolici namesto odstopivšega g, Nabergoja za okraj svetoivanški.
Slovenski napisi. — Kakor je znano čitateljem iz zadnjega „Primorca", hode v novem poštnem poslopju poštno ravnateljstvo, poštni urad, brzojavni urad in finančno vodstvo. V obseg poštnega vodstva spada Primorsko, Istra in Kranjsko, v obseg finančnega v o d s t v a pa zraven te h d e ž el tudi Dalmacija. Te dežele so slovenske oziroma hrvatske. Poštno in finančno vodstvo je torej tu, da skrbi v največji meri za slovenske stranke. Iz tega sledi, kar nam veleva razum, da morajo imeti taka poslopja slovenske napise. Napisi niso na c. kr. uradih za uradnike, temveč biti morajo za stranke, da one vedo, kam jim je iti, ako imajo opravka v uradu. Ker je večina prebivalstva v imenovanih deželah slovenskega rodu, treba je torej v prvi vrsti slovenskih napisov.
Slovenski in hrvaški poslanci! Res, žalostno je, da moramo za take malenkosti beračiti; prositi moramo za take reči, katerih bi ne bilo treba niti omeniti, ker so umljive že same po sebi. A ker tukajšnji „P i c c o 1 o“ že z gotovostjo pravi, da se bode vlada in občina protivila slovenskim napisom na c kr. uradih, — ker moramo vsako malenkost nekako iztrgati iz rok gospodujoči gospodi, dolžnost Vam je, da storite potrebne korake. Res, malenkost je to, toda, ako ne bode na poslopju slovenskih napisov, dokaz nam bo dokaj jasen, da c. kr. oblastva prezirajo in žalijo vse Slovence.
Vsakdo mora pritrditi, da na novem po-slopju morajo biti v prvi vrsti slov. napisi. In čujte, kaj pravi neki tukajšni list, kateri podpira slavna Rinaldini-jeva vlada ? Cujte in strmite! „Mattino“ pravi: „Slovenski napisi na novem poštnem in finančnem poslopju protivijo se zdravi pameti/ — Slovenci smo torej pri slabi pameti, ako zahtevamo slov. napise. Ali ste slišali, na kak način se drzne žaliti nas od vlade podpirani list r*
Okoližanske perice strašno zbadajo v oči lahonsko gospodo. Gotovo je grenak kruh, kateri si mora reva zaslužiti s perilom. Ker so okoličanke Slovenke, iztrgati jim hočejo Lahončki tudi ta kruh iz ust. Po židovskih glasilih so že napovedali pred par leti vojsko proti njim, češ, tako pranje je zdravju škodljivo, s perilom zanesejo nam iz okolice vse polno boleznij. Tako ščuvanje je pomagalo in ustanovili so v mestu pralnice na par. Ker so pa te pralnice mnogo slabše prale nego naše perice in so tudi perilo trgale in pokvarile, opustiti so morali pralnice na par. Sedaj pa je skočil sam magistrat na noge, dogovoril se je z društvom za nabrežinski vodovod, ter odprl v mestu več javnih prostorov, kjer ženske lehko perejo. —
Tržaški „I‘iccolo“ pripoveduje, da dajejo goriški slovenski župniki le takim otrokom krstne liste, kojih roditelji ali njih namestniki izjavijo, da pošljejo otroka v slovenske šole. —
Koliko more biti resnice na tem, misli si lehko čitatelj sam. Je-li to resnica ali ne, zato se tudi židovski „Piccolo“ malo briga. Njemu je dosti, da doseže namen: naščuvati čitatelje v prvi vrsti nad duhovniki, v drugi vrsti pa nad goriškimi Slovenci, češ, glejte, na kak način love otroke v slovenske šole.
Z našega stališča pač ne moremo drugega reči, nego, da mora skrbeti duhovnik za versko vzgojo podrejenih mu ovčic. Da so slovenske šole v resnici take, s kakeršni-mi mora biti zadovoljen vsak duhovnik, to ve najbolje oni, ki je imel priliko, ogledati si nekoliko laške šole. Pred letom rekel je neki duhovnik v seji tržaškega mestnega zbora približno tako-le: „Sveta dolžnost je duhovniku na to delati, da obiskujejo otroci slovenske šole, kajti v slov. šolah ni za vero nikake nevarnosti. Vse drugo pa je v laških šolah, kjer nima niti božje razpelo več prostora/ —
Ta list pripoveduje tudi, da je ranil Viola iz Merna (proti kateremu se je vršila pretekli teden obravnava pred goriškimi porotniki) žandarja jedino le iz verskega fanatizma. „Dotično društvo*, pravi nekako dalje, „ustanovil je slov. duhovnik; to društvo, katero je on ustanovil v Mirnu, gojilo je v mladeničih izzivanje in to je uzrok, da je bil ranjen žandar! —
Povsod najdejo Židje uzroke v veri in narodnih društvih. Zakaj delajo to? Da dosežejo namen: razupiti slov. narodna društva, da so nevarna državi.
Finančno ravnateljstvo tržaško je razglasilo svoje „oznanilo" št. 1357 v „Os-sarvatore Triestino" le v nemškem in italijanskem jeziku. Uprašamo: Ali tisto oznanilo ne velja tudi za Slovence in Hrvate?
Promet z blagom. — Kakor je znano čitateljem, je Trst največje trgovinsko mesto našega cesarstva ob morju. Zanimalo bode menda jednega ali drugega, izvedeti, koliko blaga se izvozi in koliko se uvozi. Evo številke, po katerih sam lehko sodiš. Meseca avgusta 1. 1893. uvozilo se je v Trst 579,861 kvintalov blaga, izvozilo pa 279,462 kvintalov. Ako primerjamo letošnji promet s prometom meseca avgusta 1. 1892., najdemo, da se je letos uvozilo 41.969 kvintalov manj, nego lani, izvozilo pa 44.488 kvint, več od lanskega leta. Vsega prometa meseca avgusta 1. 1893. je bilo 856. 323, leta 1892 meseca avgusta pa 853.804 kvintalov, torej je bilo letošnjega meseca avgusta 2,519 kv. manj prometa, nego lanskega avgusta.
L. 1888. bilo je skupnega prometa
9.700.000	kvint.; 1. 1892. bilo ga je bilo
7.300.000	kvint.
Te številke nam jasno kažejo, da peša
trgovina v Trstu. Zlasti trgovina z lesom je vedno slabša. Od meseca januvarja do septembra t. 1, je letos 61.000 kvint, manj prometa z lesom v primeri s temi meseci lanskega leta. Tako je tudi s sladkorjem, s katerim je letos 12.500 kvint, manj prometa v primeri z drugimi leti.
Trgovina pojema v Trstu, na Reki pa raste. Kako je to, uprašal se bode vsakdo. Glavni uzrok je ta:
Kakor znano, hočejo Madjari po vsej sili odtrgati Reko od Hrvaške in jo priklopiti Ogerskemu. Madjarska vlada podpira Reko, kolikor le more. Skladišča (magacini) na Reki so mnogo cenejši nego v Trstu. Ne spominjam se več natančno številk, koliko mora tukaj plačati trgovec za kvadratni meter prostora v javnem skladišču, le toliko vem, da je razloček med temi v Trstu in onimi na Reki velik. Pravijo, da je to največa krivda, ako trgovina v Trstu propada.
Laško vino. — Italijanska vlada sklenila je osnovati velika skladišča italijanskega vina v Trstu in v Pešti, poleg teh pa napraviti še jedno tako skladišče na Reki. — Kaj porečejo k temu tisti slov. poslanci, ki so glasovali za vinsko pogodbo z Italijo — ali bolje, kaj porečejo volilci takim poslancem?
Toča je naredila v torek zvečer po nekaterih krajih okoli še precej škode. V Ric-manjih je celo listje od trt uničila. —
Ustrelil se je neki poštni officijal, ki je bival tu v Trstu v pokoju. Zapustil je 250.000 gld. —
Drobiž. — 60-1 etui mož ustrelil se je na trgu in umrl potem v bolnišnici. —-— Z n o r e 1 a je neka Zennaro. Odvedli so jo v bolnico, kjer se je obesila z rjuho. —
—	1 7 - 1 e t n a Sciliamo izpila je strup in je umrla za nekaj dnij kasneje. —
— Sunil je v prsa lastno mater 19-letni Ipavec s tako silo, da je reva bruhala kri, —
— Odprl je neznan lopov šiloma pušico v Škedenjski cerkvi in odnesel 6 gl. —•
—	49- let n ega Amadea zadel je kap na ulici, da je takoj umrl.
— Mnogo u č e n c e v, ki so hodili v šolo sv. Cir. in Metoda pri sv. Jakobu, napravilo je izpit za vsprejem v latinske šole.
Odmev. (Iz „Novičarja".)
Ob Adriji sinji od nekdaj slovi
V	krasoti leskeče se mesto tržaško,
Od nekdaj Slovan tu naseljen živi Preziran in stiskan, boreč se junaško:
Le upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu jadranskem ukažemo mi!
To zemlja je naša, tla naša, naš svet:
In naše je morje in naše obzorje;
V	odpadkih je naših izbruhnil vam cvet Bahate izdajske popačene glorje:
Le upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu jadranskem ukažemo mi!
Ni duha ni sluha ni bilo o vas,
Ko ladji je tesal Slovan tu plavuta, Rimljan bojeviti še znal ni za vas,
Ki vzrastla so zdaj vam ošabna peruta: Le upijte druhali, škripajte zobmi.
Na bregu jadranskem ukažemo mi!
Te divne palače, bogastvo kupčij,
Kot lice ginljivo strohne brez imena,
A izvor vrvroče slovanske krvi Ne usahne, slovanskega kri je plemena: Le upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu jadranskem ukažemo mi!
V	bodočnost in v mesta jaz zrem preobrat, Že vidim trinoge vas v strahu zgubljene, Vas vidim že prah in pepel in propad, Mogočno tu vladati vidim Slo vene:
Le upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu jadranskem ukažemo mi.
J —i.
Ostala Slovenija
Srbski kralj Aleksander prišel je v sredo jutro v Opatijo; na Reki sešla sta se z očetom Milanom, ki je došel tjekaj iz Francije čez gornjo Italijo in mimo Gorice. Na nabrežinskem kolodvoru je izstopil in se sprehajal; občinstvo je radovedno ogledovalo rejenega in „slovečega" gospoda. — Kralja in njegovo spremstvo sprejeli so okrajni glavar Fabian i, načelnik zdravišča dr. Glax in vodja Silberhuber.
Iz okolice ljubljanske, 25. sept. hvaleinost) — Dne 18. t. m. treščilo je v vasi Gorenji Kašel, občine D. M. v Polju pod Ljubljano v hišo posestnika Matevža Gregorca. Hitro bilo je vrhu strehe vse v plamenu in dimu. Na veliko srečo zagledal je pa požar delavec iz vevške papirne tovarne Jakob Bitenc, kateri se je v nevarnosti za svoje življenje podal vrhu strehe, da je ogenj pogasil. Čast vrlemu možu, kateri je obvaroval posestnika, ob enem pa tudi zavarovalno društvo „Concordio", pri katerem je posestvo zavarovano, precejšnje škode. Človek bi mislil, da zavarovalnica da možu primerno nagrado, kar se zgodi običajno pri drugih zavarovalnicah, a tu zgodilo se je drugače. Mož se je oglasil koj drugi dan pri glavnem zastopu za Kranjsko v Ljubljani, ter tam naznanil, kako in kaj, nadejajoč so kake nagrade. Glavni zastopnik pa ga je sprejel hladno, izgovarjajoč se, da je letos mnogo požarov ter da radi tega ne more dati možu za njegov trud nikake nagrade. Ni mogoče dosti načuditi se takemu postopanju. Ako je že veliko škod prizadelo letos društvo, gotovo bilo bi se pomnožilo število škod še za jedno, da ni pogumni mož pogasil.Tu se vidi prava židovska sebičnost. Slovenci pa naj si zapišemo za uho to in enake tuje zavarovalnice, katere bi tudi prav židovsko štedile pri plačevanju škode, ako bi nastala. Svoji k svojim!	„K.“
Iz Kamnika, (Izv. dop.) 20. sept. — Prekrasne naše toplice zadela je učeraj zjutraj huda nezgoda.
Na Kozjaku v Tuhinjski dolini utrgal se je ponedeljek v jutro oblak, in potok Nevljica, ki prepohlevno teče mino toplic v Bistrico, narasel je nagloma v divjo srdito reko, voda je planila črez bregove, po njivah in travnikih in potih napravila nepreračiinljivo veliko škode. — V toplicah je voda napolnila vse pritlične prostore in nasula po lepih nasadih debelega gramoza in kamenja. Park je uničen. Nevljica je raztrgala jez in odnesla 2 mosta v Kamniku in neko gospodarsko poslopje. — Škoda je velika.
Dežuje še neprestano in danes je reka Bistrica močno narasla, da se je bati novih nesreč. Vsled te nesreče zapustili so zadnji naši gostje — mej njimi preč. g. g. dvorni kapelan dr. Fr. Sedej in monsignor Lambert Einspieler Knajpovo zdravišče, ki je bilo letos izredno močno obiskovano. Uspeh je bil splošno povoljen — le preveč nemškutarenja muči slovenske goste. Domalega bi človek mislil, da živi kje na Pruskem, ko ne bi bili vsi gostje Slovani. Ne razumemo, kako da lastnik, ki vendar vleče velike dohodke — noče sprevideti, da preveč prusjaštva na — slovenski zemlji ni na pravem mestu. Zakaj v toplicah ne skrbe za slovensko postrežbo, za slovenske jedilne liste, za slovenke časopise? Saj smo domalega vsi gostje bili Slovenci! Zakaj tedaj — vse nemško ?
— č. —
Z Dolenjskega nam poročajo, da v Dobliči pri Črnomlju snujejo podružnico nemškega šulferajna. Na čelu temu neču-venemu gibanju stoji neki Franjo In'le k, brat narodnega in neustrašenega župnika preč. g
Lileka v Montrilju v Istri. — Evo dokaz, kake sadove rode sedanje homatije na Kranjskem. — Čudno je pa, da ta nemškutarski g. Lilek pošilja svojo hčerko v slovensko šolo v Gorico!!
Štajersko. — Celjska gimnazija šteje letos 379 dijakov, med temi nad 80% Slovencev. Vkljub temu je prišlo letos na to šolo sedem novih profesorjev, samih trdih Nemcev. Uboga mladina ! Skoro enake razmere vladajo v Gorici.
— V Trbovljah vlada velika razdraženost proti ravnatelju tamošnjega premogovega rudnika, ker krivično postopa z delavci. „Domovina* navaja veliko grdih slučajev.
— V Sevnici bodo imeli 6. in 7. okt. razstavo goveje živine, prešičev in poljskih pridelkov. — Čudno je, da se je v tem slovenskem trgu vršila s lav no s? germanskega „šulferajna*. Cujte, kaki ljudje so vodili to slavnost: Zupan, Damovski, Kavčič, Hočevar, Vencličke, Balog, Martinak, Porekar, Valentinčič, Vidic, Potoč, Rakuž, Stepišnik, Cernovšek, Kovačič itd. — Škandal!
— Letina na Štajerskem je prav dobra. Tudi sena so dosti dobili z drugo košnjo. Sadja je prav veliko. Posebno mnogo so izvozili breskvi.
— V Radgoni se Slovenci čedalje bolj zavedajo in terjajo svoje pravice. Upamo, da se počasi rešijo tuje nadoblasti.
— Celjska „Domovina* je dobila dobrega dopisnika na Goriškem. Prav je, naj tudi štajerski Slovenci spoznavajo primorske odnošaje, kakor se mi ob Soči in Adriji zanimamo za štajerske.
Razgled po svetu.
Avstrijske novice. — (Državni zbor) sklican je na 10. dan oktobra. To zasedanje bo jako zanimivo in pomenljivo, kajti na dnevni red pride vladina predloga o izjemnem stanju v Pragi; ves svet radovedno pričakuje, kliko večino skrpa grof Taafle za svoj predlog. Mož si je doslej znal pomagati iz vseh zadreg, izmota se gotovo tudi iz teh, kajti razmere med parlamentarnimi strankami in strančicami so take, da dohi večino, kakoršno hoče imeti.
— (Novi vojni minister.) Po smrti vojnega ministra barona Bauer-ja vodil je ministerske posle flzm. baron Merki; 23. t. m. pa je cesar imenoval ministrom flzm. Ed-munda pl. Krieghammerja. — Da bi nas le preveč ne pritiskal s svojini „vojnim kladivom*!
— Na Dunaju so zaprli veliko anarhistov, t. j. ljudij, ki hočejo z dinamitom in s silo prekucniti ves sedanji javni mir in red. Pred sodniki nočejo ničesa izpovedati in pravijo, da raje žrtvujejo življenje za svoje nazore. Nevarni ljudje.
— Izjemno stanje v Pragi in okolici je zadnje dni najvažnejše politično uprašanje v Avstriji, o katerem se tudi _ največ govori in piše. Da vlada ne doseže svojega namena, to je naprej gotovo. S tem pa, da je v Pragi za
nekaj časa razveljavila najvažnejše ustavne pravice, da silno ostro postopa proti vsem društvom in neodvisnim časopisom, to jej ne pridobi ljubezni mogočnega naroda češkega. Učeraj na dan sv. Večeslav (Vaclava), patrona češkega naroda, izdali so baje Mladočehi oklic na narod, s katerim ga vspodbujajo k vstraj-nosti v teh težkih dnevih.
— Mladočeh prof. Masaryk je baje odložil mandat kot državni in deželni poslanec. Med njim in dr. Jul. Gregrom nastal je neki prepir, vsled katerega se je Masarjk naveličal političnega delovanja.
— Na Ogerskem je začela zborovati zbornica poslancev. Košutovci se pripravljajo na nove demonstracije proti celokupnosti av-strijsko-ogerske države.
Zunanje države. — Nemški cesar Viljem se je udeležil vojaških vaj na Ogerskem. Tu je baje dobil brzojavno vest, da bivši nemški kancelar knez Bismark je nevarno bolan. To ga je vspodbudilo, da se je sprijaznil ž njim, kar se je zgodilo brzojavnim potom. Pričakuje se, da cesar in knez se prihodnje dni snideta.
— Ruski listi so jako zadovoljni, da se pri voj a kih vajah na Ogerskem ni pripetila nikaka protidemonstracija z ozirom na bližajoči se poset ruskega brodovja v Tolonu.
— Na Španskem čedalje huje vre republikansko gibanje. V ponedeljek je nekdo vrgel bombo med vojake, ki so stali v paradi.
— Angležko brodo v je poseli vse italijanske luke; začne v Genovi isti dan, ko bodo Rusi v Tolonu. To je pomenljiva pro-tidemonštracija.
Nemci v našem cesarstvu delajo kar hočejo; to je stara pravljica, o kareri že čivkajo vrabci na strehi. Da je le preresnič-no to, priča nam zopet dogodek na Dunaju, kjer je bil pred nekaterimi dnevi velik so-cijalilistični shod, pri katerem je govoril tudi neki Nemec iz Nemčije. Rekel je med drugim:. „Ako se bodo borili avstrijski in nemški socijalisti rame pri ramenu, pride dan, ko zaplapola rudeča zastava v Avstriji in Nemčiji.11 — Rudeča zastava pomeni Ijudo-vlado in to so dovolili na Dunaju govoriti Nemcu, ki je doma na Nemškem. Kolikor je nam znano, zgodilo se mu ni prav nič. Res čudno, da se dogajajo v našem cesarstvu take reči, kakor bi bili Nemci iz Nemčije tu gospodarji.
Kakor znano, storila je Nemčija našemu cesarstvu neizmerno velike škode. Zgodovina nas uči, da je bila Rusija vedno prijateljica in dobrotnica Avstriji, Nemčija pa vedno sovražnica.
Recimo sedaj, da bi bil prišel kak Rus med Slovane v jedno ali drugo avstrijsko mesto in bi bil govoril o rudeči zastavi. Kaj bi se bilo zgodilo, mislimo si pač lehko ako pomislimo, kaj so delali z Rusi za časa razstave v Pragi. Niti ruskih čepic niso smeli nositi. .— Pač čudni časi!
Francoske žene. — Huda je bila za Francoze, ko so jih premagali v zadnji vojski Prusi. Odstopiti so morali Germanom Elza-cijo in Loreno in vrhu tega še plačati ogro-
mne vpjskine stroške. Vsled, vojske izpraznile so se bile francoske denarnice in težko bi jim bilo plačati velik znesek, ako bi ne bile pripomogle k temu francoske žene. Ni je bilo žene po vsem Francoskem, ki bi ne bila kaj darovala na oltar domovine. Še več so storile, nego jim je bila dolžnost: vso zlatanino, ves lišp, vse, kar so imele, darovale so, da je mogla Francija izplačati Prusom 5000 milijonov frankov v zlatu. Ker pa še vse to ni zadoščalo, kaj so storile te žene, ki so v resnici ljubile domovino? Svoje dolge lase so si odstrigle in jih prodale, denar pa, ki so ga zanje prejele, darovale so na žrtvenik domovine.
Francozinje ljubijo domovino. One čutijo ž njo tugujejo in radujejo se ž njo. Ko so vedeli Francozje, da pride v kratkem času rusko brodovje poselit jih, zavladalo je po vsej državi neizmerno veselje. Vse se pripravlja, da Francija vzprejme Ruse na veličasten način. In tu najdemo zopet francoske žene, ki hočejo poveličati to slavnost. Slavna francoska pisateljica izdala je oklic na vse francosko ženstvo, v katerem jih poživlja, naj darujejo v spomin ruskim materam, sestram in ženam ruskih vojakov, ki pridejo na francosko, mali spominček, zlato iglo, v katero naj bo urezano „Kronstadt-Toulone“.
Ali pridejo tudi za nas Slovence časi, da bode vse naše ženstvo z domovino tugovalo in se ž njo veselilo? Priti morajo, a treba je, da prej izgojimo naše ženstvo, da mu preskrbimo potrebnih šol. Dokler nam bodo naše' hčerke vzgajali v plujem duhu, dotlej — Višja slovenska šola v Ljubljani, kje si? —
Po načrtu. — Ko se je mudil naš cesar za časa pražke razstave na Češkem, poškodovala je bila zlobna roka železniški tir tako, da bi se gotovo pripetila nesreča, ako bi ne bil zapazil čuvaj tega pravočasno in bi ne bil ustavil vlak, v katerem se je peljal cesar. Vsi nemški židovski in njim podobni listi zagnali so krik: „To so storili Mladočehi, Mladočehi so hoteli umoriti našega vladarja!“
Letos bival je naš cesar na Ogerskem. Tudi tu so poškodovali železniški tir. Madžarski listi so koj vedeli povedati, da je storil to Rumun.
Čudno. Na Ogerskem so najnevarnejši Madjarom Rumuni, kajti zavedajo se najbolj svoje narodnosti. Madjari jih zatirajo, da se mora vsakemu človeku tako zatiranje kar gnusiti. Celo policija pomaga madžarskim pobalinom rušiti hiše Rumuncev, pomaga napadati jih itd. A rumunska narodna zavest je tolika, da je ne zatro vsi poskusi nadžarske vlade, naj tudi razglasi nad njimi obsedno izjemno stanje.
V Avstriji so našim Nemcem najnevarnejši Čehi. Madjari na Ogerskem navalili so krivdo na Rumunce in v Avstriji navaliti so jo hoteli Nemci na Čehe. Pač, vidi s*e, da Nemci in Madjari delajo po jednem in istem načrtu. A kaj hočemo? Kedor je gospodar, je gospodar, kedor ima moč v rokah, piše, govori in dela kar hoče, on ima vedno prav, on je vedno nedolžen, vedno cesarju zvest, vedno je najboljši državljan. Nemci na Se-
verju radi bi videli Avstrijo priklopljeno nemški državi, Lahi na jugu k Italiji — in mi Slovani in Slovenci, mi, ki smo bili vedno zvesti vladarju, mi smo — panslavisti in Bog naj ve, kaj še vse. — Naj le delajo z nami, kar hočejo, vsaka sila do vremena, a posledice naj si zapišejo nekateri gospodje na grešna ramena ! -
„Slovanski Svet“ piše, kako ljubezniva sta z- narodom črnogorski knez Nikola in naslednik Danilo, ter našteva več dogodkov, o katerih se je prepričal g. P. sam za bivanja na Črnigori povodom Obodske slavnosti, ko so slavili 400-letni spomin prve tiskarne na Črnigori. Navesti hočemo nekatere teh dogodkov, da se prepričajo čitatelji, kake prijetne in ljubeznive razmere vladajo med knezom in podaniki.
Naslednik Danilo razgovarja se kar na cesti s Črnogorci. Nekega večera povabil je Črnogorce na večerjo. Ker ni bilo še obeda na mizah,, zakliče Danilo med goste: „Pojdimo nekoliko šetati se“ in vsi vstanejo, obkolijo ga in grejo ž njim na čelu izprehajat se. Jednako so pozneje s kratkimi, priprostimi zdravicami napijali njemu in drugim. Tresel se jim ni glas, kar naravnost so vstajali pa izrekli, kar so mislili. —
Nekega večera prepevali so mladeniči dolgo blizo dvora; knez stopi med nje, da jih ustavi z besedami: „Za nocoj je dovolj; mladeniči, ščitite, (varujte) si grla“. —-
Knezu so pošle smodčice (cigarete). Kaj stori? Škatljo vrže med Črnogorce; jeden njih jo vjame in jo začne nakladati s smod-čicami, a ker jih sam ni imel dovolj, dal je škatljo okolo. Ko so jo napolnili, stopi jeden pred kneza in mu pokloni polno škatljo. — Tik kneževega dvora je prostoren vrt. Zveččr svira godba, kjer se sprehaja knez, ves dvor in izobraženi Črnogorci, ki se prav po domače s knezom razgovarjajo. — Knez vstavlja podanike kar ob poti. Dobre hvali, neukretne pa pokara. —
Ako je vladar tako prikupljiv, ako je z vsakim človekom tako ljubezniv, ako se ne sramuje govoriti z najrevnejšim človekom, ako so njemu vsi podaniki, kakor lastni otroci, kaj čuda, ako ga ves narod tako neizmerno ljubi, ako je ves narod kot jeden mož vedno pripravljen za ljubljenega kneza brez premisleka kri preliti? —
Sibirija. — Kaj je to? Kedo ni še slišal tega imena, ki pretresa človeku kar kosti in mozeg? No, Sibirija je dežela, kamor pošilja Rusija hudodelnike, to je kraj, kjer žive hudodelniki v pregnanstvu.
Ker pišejo židovski listi grozne reči o Rusiji in Sibiriji, ker pišejo ti listi, da je Rusija krvoločna in bogsigavedi kaj še vse, poglejmo, kaj piše nemški list „W e s t fali s c h e Ref or mu o nji:
Sibirija je majhna dežela, ki je pa vendar mnogo večja, nego vsa Evropa. V tej deželi imajo sneg in led, a vsako leto dozori tudi grozdje in drugo lepo sadje. V tej deželi je mnogo rudnikov. Ker je pa delo v rudnikih zdravju zelo škodljivo, noče Rusija, da bi delali v njih pošteni ljudje. Ker se v rudnikih pripete le prepogostoma nesreče,
noče Rusija, da bi bili žrtve tem nesrečam pošteni delavci, ki morajo skrbeti za otročiče in ženo. Ne, tega noče temveč poštenim ljudem daje drugod zaslužka, v rtfdnike pa pošilja hudodelnike.
Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna* A. Gabršček.
Ivan Drufa na Travniku, ima bogato ziilogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo.	r	K ti v ti r n i „Commercio“ in „Tede-sco“ v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raz-nin slovanskih jezikih. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar
Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima Dbmačo Kuhinjo. Cene prav zmerne.	
	Ad. Hauptmann tovarnar oljnatih barv, ftr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Rfe-seljeve ceste št. 41 v lastn-hiši in filijala: Slonov^ ulice št. 10-12.
\ nton OMtlič	
čevljar v Semeniški ulici št. i. se preporoča Slovencem v mestu m okolici za blagohotna naročila.	Ant. Zagorjan v Zvezdi v Ljubljani fv hiši „Matice Slofenske") ima prodajalnico J šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Ivan Kavčič veletržec na Komu ima	
zalogo Steinfeldskega Piva, v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobg.	Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu (al leon đ'oro) v Gosposki ulici, (prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima založnico usnja, katero prodaja na drobno in na debelo.	
	Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.	y k J jf-,,
Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih žaložnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.	
	Ivan Pečenko veletržec z vinom (na de-belo v Vrtni ulici St..' 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska.	Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Anton Fon v Semeniški ulici ima prodaj alnice vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.	
Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtoplejše slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.	
	Franc Bensa v ozki ulici št. 8 v Gorici prodaja vsakovrstno uspje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
Ivan C e j gostilničar v židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.	■ '
	Ant. Jeretič za veliko vojašnic«^ v Gorici prodaja vse izdelke-ki spadajo v šolslfo in pi
Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vse. kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde, skratka: vse, kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in	sarniško rabo kob: papir peresa, itinčnike, knjižice-knjige za upisovarrje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
	Karol Drašček pek Riva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
9.
„GORIŠKA TISKARNA"
A. GABRŠČEK
V GORICI, GOSPOSKA ULICA ŠT.
v Hausnerjevi hiši
urejena je po najnovejših zahtevah tiskarske obrti. Tiskarna je povsem nova in oskrbljena z najnovejšimi stroji, črkami in drugim blagom, o čemur se lahko vsakdo prepriča na svoje oči, ako si jo pride ogledat.
„ GORIŠKA TISKARNA “
izdeluje vse tiskovine za duhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade ; dalje za notarje, odvetnike, trgovce, obrtnike, za društva ter za družbinsko življenje, kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne listke, poročne liste, osmrtnice, naznanila itd. itd.
Izdelki so kolikor le mogoče ukusno opravljeni; cene zmerne. Kolikor bolje bo delovala tiskarna, toliko bolj se bodo razvijali naši časopisi:
„ SOČA „ PRIMOREC “ in „SLOVANSKA KNJIŽNICA“
i, .	(	.	.
ne da se jim cena poviša. Ustanovili smo to tiskarno edino le z namenom, da bi mogli še več berila podajati za dosedanjo ceno, kar je mogoče doseči pa edino le s tem, ako imamo samostalno tiskarno. — Naši gg. čitatelji bodo torej koristili največ sebi, ako bodo ob potrebah podpirali našo tiskarno z naročili.
Priporočevaje novo podjetje vsem gg. prijateljem, znancem in čitateljem, bilježim se
z vsem spoštovanjem udani
A. Gabršček, urednik In tiskar.