CELJSKI TEDNIK LETO III. 30. 9. 1950 Stev. 39. CELJE GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN SOSTANJ Posamezna šttvilka 2.50 din Poštnina plačana v gotovini Državno posestvo v Sv. Juriju v rokah obdelovalcev v nedeljo so na državnem posestvu v Sv. Juriju pri Celju bili že od štirih Ejutraj na nogah. Ko se je dan nagibal k popoldnevu je bilo že vse na moč ozaljšano. Dekleta so vpletla med ze- lene vence cvetlice, ki jih je vzgojil vrtnarski brigadir in predsednik de- lavskga sveta Alojz Jančič, ki' se je trudil, da bi ta dan bil za vse delavce na posestvu res praznično doživetje. Nad štirideset let že obstoja kmetij- ska šola v Sv. Juriju. Najs^rejši se še spominjajo, kako težko so dobili pod Avstrijo pravico do slovenskega po- uka. Pravico do vstopa v šolo so ta- krat imeli le sinovi premožnih kmetov. Le redki- marljivi fantje so s priporo- čilom župnika in sreskega načelstva do- bili dovoljenje iza vpis. V stari Jugo- slaviji se ta krivica tudi ni popravila. Med okupacijo so spet uvedli nemški jezik, pozneje pa so iz strahu pred par- tizani Nemci šolo razpustili in uredili v njej prehodno bolnico. Pred razsu- lom hitlerjevske Nemčije so iz šole od- vlekli veš živ in mrtev inventar, da od šole ni ostalo drugega kot praizno zidovje. Po osvoboditvi so se z vnemo lotili obnovitvenih del. Posestvo so raz- širili. Ob ustanovitvi je šolsko posestvo imelo 40 ha zemlje. Ko so pred drugo svetovno vojno dobili še pašnike na Boču, je posestvo imelo 50 ha. Sedaj meri posestvo 400 ha. Zadnja leta so močno poboljšali hektarski donos. Leta 1910 so na ha pridelali 11-8 stotov pše- nice, letos pa 29 stotov. Ječmen so dvig- nili od 9.8 stotov na 30 stotov, rž od 13,5 na 25 stotov. Živine so imeli nek- daj 28 glav, danes je imajo 125 glav. Od 40 svinj je število naraslo na 360. Perutnine imajo 1000 komadov. Prav- tako je naraslo število ovac in čebel- nih panjev. Tudi zgradili so mnogo. Zgradili so racovnik, nov kpkošnjak in pravkar dovršujejo dva nova svinja- ka in gnojišče. Lani so zgradili poleg hlevov tudi stanovanjsko hišo ter na- peljali elektriko in vodovod na pri- ključeno posestvo na Slomu. Letos bodo razglasili tudi nove udar- nike, čeravno so jih v prvem polletju ralzglasili že enajst. Dan, ko je predsednik delavskega sveta Jančič prejel v roke ključe dr- žavnega posestva, je za njih pomemben. Sklenili so, da bodo skrbeli za to, da še bolj dvignejo donos posestva, da bo v ponos njim in zgled vsem kmečkim gospodarstvom. DRU2MIRSKI KMETJE _ TARNAJO. DA NI KROMPIRJA Tudi lani so večji družmirski kmetje tarnali, da ni in ni krompirja za ob- vezno oddajo, za skupnost. Letos, ko so tik pred kopanjem krompirja — po- nekod so ga že izkopali — pa zopet tar- najo in jadikujejo, da ni krompirja, ker ga je vzela suša. Tako se izgovar- jajo iz leta v leto. Toda kdo jim bo verjel. Poglejmo pridelek krompirja na njivah zadružne ekonomije, kjer naj- demo gomolje, ki imajo po 30 do 35 krompirčkov. Beli domači krompir tudi ni dosti slabši. Zadružna zemlja pa ni prav nič boljša od zemlje večjih kme- tov. Smo pač pred odkupom krompir- ja. Najbrž bo potrebno, da bodo manjši kmetje dali zgled. F. L. Letošnji pridelek grozdja je zelo dober Letos je za vse pridelike letina ne- koliko zgodnejša. Tudi groadje je hitreje doziorelo, le škoda, da so mno- gokje prehitro začeli obirati, boječ se slabega vremena in nočnih otoiralcev. Pameten gospodar je vseeno počakal. Šele ta teden je napočil pravi čas tr- gatve. Letošnji pridelek grozdja je zelo do- ber. Toča je naredila občutno škodo le v okolici Ponikve in Dobrne. V teh kra- jih je pridelek za 20 odst. slabši kot drugod. Najboljši pridelek imajo za- družniki v Žusmu, katerim bo en hek- tar vinogradov dal 7.000 kg grozdja. Trgatev menda ne bo delala poseb- nih težav, vendar ne bo odveč, če po- sestnike vinogradov opozorimo na ne-_» kaj posebnosti glede odkupa. Zelo ne-" koristno, navado imajo nekateri kmet- je, ki mešajo slabše vino med boljše vrste. Pri tem izgubi pridelek na kva- liteti, kar vpliva tudi na ceno. Na pri- mer: Sortiran laški rizling ima ceno 4.50 din za maligan. Nesortirani zgubi na ceni, ker za tako vino dobi kmeto- valec le 3.85 din. Poleg sortiranja je treba omeniti tudi kletarjenje tn pri- pravo sodov. Malo več truda, prinese vinogradniku neprimerno večji zaslu- žek. Marsikje, poseibno pa še v Savinjski dolini, gojijo samorodnico ali po do- mače »šmarnico«, ki je zelo škodljiva. Prodaja in odkup takega vina je pre- povedan. Pameten vinogradnik bo to- rjej vina lepo sortiral z željo, da bi bil njegov pridelek uvrščen med najboljše. Tudi ta trud in skrb bosta pri odkupu poplačana. Odkupna podjetja bodo naj- boljša vina odbrala in jim določila do- datek. Ocenjevali bodo po točkah. Vi- no, ki doseže 75 točk, bo vinogradniku prineslo 12 odst. dodatka na osnovne prejemke. Od 75 točk naprej pa je na vsako točko 2 odst. dodatdc večji. Osnovne prejemk« in dodatk« bodo plačevali z boni. -k. POMOC ORGANIZACIJI PIONIRSKIH SVETOV Kakor povsod v Sloveniji, se tudi v okraju Celje-okolica v tem času mnogo govori o novem, bolj demokratičnem načinu dela v pionirskih organizacijah. Pionirji v vsakem kraju sami nestrp- no čakajo, kdaj bo izvoljen starešinski svet tudi pri njih. Njihove želje so ven- dar velike in o čemu vse niso že davno' sanjali, kar se sedaj lahko uresniči. Izvoliti torej krajevne pionirske svete, je najibolj nujna naloga vseh množič- nih organizacij, posebej pa še partij- skih organizacij. Vsem nam more biti jasno, da je vzgoja najmlajših naša skupna stvar in nam ne more biti vse- eno kakšni ljudje bodo izvoljeni v pio- nirske svete in kako bodo ti razimieli svojo nalogo. Seveda se pojavljajo tu in tam tudi nejasnosti. Da bi se te čim prej od- pravile in da bi lahko novi način dela prišel vsepovsod do izraza, je okrajni in iniciativni pionirski svet sklical aktiv, ki bo terenu v pomoč. Na konferenci aktiva dne 21. t. m. se je temeljito raz- pravljalo o že doseženih rezultatih na terenu kakor tudi o vseh nejasnostih, ki so se do sedaj pojavile. Člani aktiva so prevzeli skrb za posamezne kraje, kjer bodo nudili pomoč množičnim or- ganizacijam pri izvolitvi pionirskega sveta n skrbeli, da bodo odredi začeli delati po novih oblikah. Pionirski sveti morajo biti izvoljeni najkasneje v prvi polovici oktobra. Mi pa ne pozabimo — tudi v sikrbi za vzgojo najmlajših se kaže naš odnos do zgraditve socializma. D. B. LETNI PLAN SO IZVRŠILI Dne 21. 9. 1950 je kolektiv sodarske delavnice lesnoindustrijskega obrata slavil veliko delovno zmago; izvršil je plan za leto 1950. Kljub težkočam pri dobavi materiala, je kolektiv častno in borbeno prenašal težkoče, kar je rodilo uspeh ter s tem pokazal ostalim oddelkom obrata, kaj zmore kolektiv, ki složno in z razume- vanjem premaguje razne težave, Želi- mo in,čestitamo delovnemu kolektivu sodarske delavnice še mnogo uspeha v izvrševanju planskih nalog. -ar. NA ZADRUŽNI EKONOMIJI V DRUŽMIRJU BODO LETOS POSEJALI VEC ZITA Z globokim oranjem bodo na zadruž- ni ekonomiji, v Družmirju začeli v za- četku prihodnjega tedna. Orali bodo z Ustrojevimi traktorji. Tudi tza setev ozimnega žita se pripravljajo. Lani so posejali 1.75 ha ozimnega žita, letos pa ga bodo 3 ha. Upravnica ekonomije tov. Jonkova pravi, da hočejo tudi družmirski zadružnilci prihodnje leto prispevati svoj d«l«ž skupnosti z t^n- v«čjo oddajo žit«. U T. 75 LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V KOZJEM Preteklo soboto in nedeljo je prosto- ^Ijno gasilsko društvo Kozje prosla- vilo na svečan način petinsedemdeseto obletnico obstoja. Ta proslava je ibila za Kozjane veli- ka in častna manifestacija, kajti dru- štvo je bilo ustanovljeno leta 1875 in je četrto najstarejše društvo v naši dr- žavi. Prav zato so se kozjanski gasilci marljivo pripravljali za ta jubilej. Ob- novili so tudi gasilski dom s stolpom za sTošenje cevi, da izgleda kakor nov, Slavnosti so se pričele v sotooto z bakljado in svečano akademijo in na- daljevale v nedeljo z budnico, povor- ko, govori, izročitvami pohval zasluž- nim gasilcem, mimohodom in gasilski- mi vajami. Pri slovesnostih so bm navzoči za- stopniki ljudske oblasti, množičnih or- ganizacij in gasilskih društev. Poleg teh je bilo navzočih nad 100 uniformiranih gasilcev in 14 vmiformiranih gasIk^Jca- kor tudi veliko število ostalega ob- činstva. Slovesnost je potekala nadvse lepo in disciplinirano. Občinstvo je bi- lo navdušeno nad prikazanimi vajami. Pri tej priliki je sekretar republiške gasilske zveze tov. Zaletel daroval koz- janskemu društvu v priznanje za po- žrtvovalno delo 15.000 din, najstarejši aktivni gasilec tov. Brglez pa je dobil .1000 din. Prepričani smo, da bo to marljivo društvo vztrajalo še naprej na tej poti. A. S. KONCNO bo TUDI SINDIKALNI DOM NA MIKLAVŠKEM HRIBU DOGRAJEN Ljudje so z upravičeno nevoljo gle- dali pod Miklavški hrib, kjer stoji ogromna nedograjena stavba. Okrajni sindikalni svet se je končno sporazu- mel z upravo Tovarne emajlirane ik)- sode. da bodo dokončali vsa dela. — Zgradba sicer letos še ne bo gotova, drugo leto pa bo sprejela pod streho okrog sto samcev-delavcev. V domu bo tudi kuhinja. Sobe bodo opremljene in ogrevane s centralno kurjavo. Imeli bo- do čitalnico in vse higienske naprave. Celjani bodo tega sklepa gotovo ve- seli; dobro bi bilo, da bi pričeli z de- lom tudi pri o«talih nedograjenih stav- bah. -Hk Soštaniski usnjarji po 162 letih gospodarji tovarne Usnjarji pri delu Zgodovina šoštanjske tovarne je do- kaj dolga, saj sega tja v leto 1788. V prejšnjem stoletju so delavci izdelovali usnje s primitivnimi sredstvi, zato pro- izvodnja ni bila'visoka. Borbena gesla naprednejših del. kolektivov so bolj malo prihajala med šoštanjske' usnjar- je, ki so prenašali tegobe neizprosnega izkoriščanja dokaj mimo. Do druge svetovne vojne je bila tovarna last zna- nega nemčurja Vošnjaka. Zaradi na- silja, ki ga je izvajal Vošnjak nad de- lavci, so delavci 1. 1936 stopili v stavko. Toda Vošnjak je s pomočjo orožništva in stavkokazov v treh dneh stavko za- trl. Po stavki je bilo sleherno delavsko gibanje prepovedano, delavska društva so morala prenehati*2 delom. Oblast v Šoštanju, posebej pa v tovarni, je do- bil v roke Vošnjak in njegovi najožji sodelavci. Med okupacijo je romalo mnogo Soštanjčanov-usnjarjev v inter- nacijo in pod strele okupatorjevih pušk. Šoštanjska tovarna ima 4 obrate in sicer v Šoštanju, Slovenjgradcu, Re- čici in Spodnji Rečici. Polletni plan so obrati dosegli po količini 101 odst. fi- nančno pa 108 odst.V mesecu juliju je bil najboljši obrat Reči-a, ki je plan presegel za 30 odst. Brigadni način de- la so najboljše uvedli v Šoštanju, kjer gtalno tekmuje 23 proizvodnih brigad. Neupravičenih izostankov, ali tri- dnevnih bolezenskih dopustov v šošta- njski tovarni ne poznajo, najboljši je podplatni oddelek, v katerem dela no- silec medalje dela Ivan Srebre, ki je v tovarni že 53 let. V lužami se odli- kuje Miha Hliš, večkratni udarnik, ki presega normo povprečno za 10%. Pri izdelavi kroma je najboljša Loj za Grab- ner večkratna udamica, ki presega normo do 18 odst. Posebne zasluge za uspehe usnjame imajo še Franc Hleb, Miha Malenšek, Martin Zauirkovnik, Angela Petek in drugi. Med delavci pri pomožnih obratih se najbolj odlikuje večkratni udarnik Franc JuTjevec, ki je prvi v šoštanjski tovarni dosegel pet- letni plan, mormo pregega povprečno za 55 odst., v juliju je presegel normo celo za 77 odst. Tovarna usnja v Šoštanju spada med največje tovarne usnja v državi, tudi po kvalitetni izdelavi je med prvimi. Preteklo soboto se je delavstvo vseh obratov zbralo v ozaljšani sindikalni dvorani. Po govoru direktorja Stegnar- ja, je glavni direktor usnjarske indu- strije tov. Kumar, predal predsedniku delavskega sveta ključe tovarne. Tako so šoštanjski usnjarji po 162 letih po- stali gospodarji tovarne, ki so jo s krvavimi žulji postavili njihovi pred- niki, L. F. Volitve skupin Ljudske inšpekcije morajo biti dobro pripravljene Mandatna doba ljudskih inšpektor- jev je potekla, zaio morajo še v letoš- njem letu biti nove volitve. Najprej so bile volitve predvidene ob koncu zad- njega tromesečja, ker pa so pred nami še volitve v osno\me organizacije OF, je prevideno, da morajo volitve ljud- skih inšpektorjev biti do konca oktobra končane. Priprave za volitve naj bodo v .jkilaid^ J:, tekočimi nalogami poUUčniiv. organizacij v okviru Fronte. Skupine ljudskih in,š,pektorjev bo najbolj pri- kladno izvoliti na predvolilnih sestan- kih osnovnih organizacj OF. Odbori osnovnih organizacij in upravni odbori sindikalnih podružnic bodo sestavljali kandidatne liste in iz- vajali volitve. Za ljudske inšpektorje naj člani izberejo najboljše člane OF in sindikatov. Da bi novoizvoljene skupine ljudskih inšpektorjev čimprej začele delovati, morajo odbori OF in sindikalnih po- družnic izagotoviti, da ostane y novo- izvoljenih skupinah, vsaj ena tretjina starih inšpektorjev, seveda le naj- boljši. Ljudske inšpektorje bomo volili na »eatankih osnovnih frontnih organiza- cij ali sindikalnih podružnic, s tajnim ali javnim glasovanjem. Vsekakor je tre- b^ na teh sestankih predhodno obraz- ložiti pomen in naloge ljudskih inši>ek- torjev ,ker večina Ijiidi tega še do da- nes ne ve in seveda tega organa'ljud- ske oblasti ne zna ceniti niti uporab- ljati. Nadalje je treba ob izvolitvi in- špektorjev gledati tudi na to, da bodo izvoljeni taki ljudje, ki bodo voljni de- lati v korist skupnosti in ne bodo za- nemarjali svojih dolžnosti, kakor se je zgodilo lani, da sploh legitimacij niso dvignil. Take voltve bi dosegle le po- lovičen uspeh. Dosegli bi predvideno število inšpektorjev, koliko teh izvolje- nih ljudi bi res izpolnjevalo dolžnosti, pa bi ostalo vprašanje. Ljuc^i inšpektorji dobijo po izvo- litvi legitimacije, katere jim izstavijo okrajni ali mestni odbori OF in kontrol- ne komisije. Pri razdeljevanju legjti- macij morajo kontrolne komisije biti elastične, ker morajo izvolieni inšpek- torji dobiti legitimacije osem dni po iz- volitvi. držičeva komedija ,Dunda Macaje* v cel ju Pred gostovanjem Šentjakobskega gledališča 30. IX. in 1. X. t. 1. V tem mesecu je bil v DuJbrovniku veličasten festival dubrovniške rene- sanse. Večer za večerom so pred šte- vilnim domačim in tujim občinstvom vstajali veličastni dokumenti drubrov- niške kulture izpred dobrih 400 let. Dubrovnik se je takrat razcvetel v ma- terialno in diahovno bogato mesto, ki je resno tekmovalo s kulturnimi ža- rišči renesančne Italije. Eden izmed najlepših literarnih Izdelkov tistih ča- sov je Držičeva razgibana komedija »Dimdo Maroje«, ki je bila prvič upri- zorjena natančno pred 400 leti (1550). To je komedija čudovitih intrig, velike življenjske radosti, smeha, uživanja in celo divje razbrzdanosti, kar vse je ob prelomu iz srednjeveška ožine, zakrk- njenosti in vsestranskega utesnjevanja človeškega duha moralo bruhniti na dan. Eksplozija nasilno utesnjenih živ- ljenjskih energij je bila tako močna, da se ji ni mogel izogniti niti pisatelj komedije — duhovnik Marin Držič in je napisal nekaj mest, ki se zde po- slušalcu našega stoletja včasih celo ne- koliko spotakljiva. Original je pisan v tipičnem idubrovniškem narečju z močnimi primesmi lokalizirane italijan- ščine. Prevod je skušal rešiti sočne ele- mente dubrovniške govorice z italijan- skim koloritom vred. Šentjakobsko gledališče, ki stoji tik pred proslavo 30 letnice svojega po- membnega dela, je z uprizoritvijo te komedije v Ljubljani in na mogočni turneji po Primorskem, želelo seznaniti široko slovensko občinstvo z veličast- nimi, lahko trdimo evropskimi vred- notami naše jugoslovanske renesanse. Z istim namenom prihaja gledališče k svoji visoko cenjeni celjski publiki, ki š« ni imela prilike videti te odlične komedije. Na predstavo še posebej opozarjamo celjske višješolce, ki v šoli obravnavajo obdobje dubrovniške renesanse. V delu nastopajo: StruMjeva, Flere- tove, Kramaršičeva, Simončičeva in Grgurevičeva ter Penko, Sadar, Batel- lino, Petrovčič, Jeršin, Moser, Zakraj- šek, Demšar, Kovačič, Serjak in drugi. SPOMINSKO PLOSCO SO ODKRILI v nedeljo 17. septembra je krenil spre- vod kakih 300 Ljubenčanov v Savinjski vrh 2 km oddaljen iz Ljubnega proti LuCam. Odili 80 h grobu ustreljenih partizanskih borcev-ranjencev, ki jih je nemški okupator decembra 1944 zaradi izdajo belogardistlčnih vohuno\? zwel v partizanski bolnišnici v Podvolovjekti nad Lučami. Okupator je ta- krat zajel 17 hudo ranjenih borcev ter jih bose In napol gole v najhujši zimi odpeljal najprej v Luče, nato pa v Ljubno. Po ne- kajdnevnem zasliševanju in strahovitem mu- čenju so gestapovci odgnali hudo ranjene borce na Savinjski vrh, kjer so jih na bar- barski način postrelili. Na grobu ustreljenih borcev so vzidali spominsko plošCo, ki jo je odkril tov. Naraks ob navzočnosti množičnih organizacij. Ob spominski plošči je zapel nekaj pesmi pevski zbor IZ Ljubneg*, mladina p* je naatopUa z r»eitacijami. L. T. VSAKEMU PO NJEGOVEM DELU Ta način plačevanja velja dane« pri na« in bo veljal še dokaj časa. Poglejmo si, ali se ta način nagrajevanja uveljavlja^ tiidi pri delitvi stanovanj. Priznajmo, da mnogokrat ne. Razume se, da spričo dotoka ljudi iz podeželja in normalnega prifastka prebival- stva ter prepočasne graditve slaiiovanjskih blokov, tudi najbolj idealen in pravičen na- čin delitve stanovanj, na koncu vendarle ostane neupravičen. To iz razlogov, ker sta- novanj nI in zato ni mogoče vsem prosilcem ustreči. Ce bi lastniki hil in oni najemniki, ki Imajo premalo zasedeno stanovanje, imeli več razumevanja do tega zelo težkega pro- blema, bi marsikatera družina, pa tudi po- samezniki, bili preskrbljeni vsaj do neke mere s primernim stanovanjskim prostorom. Tipičen primer nerazumevanja stanovanj- skega problema se je zgodil pri tovarišici Steel Dori v Raelagovi ul. Omenjena je imela .4 sobe in sobo n hiino pomočnico, kuhinjo, kopalnico in ostale pritikline. Celotno sta- novanje meri 113 kv. metrov. V tem stano- vanju so do preteklega tedna stanovali po- leg štesl Dore, ki^je imela dve sobi, še trije podnajemniki. Stanovanjska komisija je iz- dala že meseca maja odločbo, za utesnitev v prid družini oficirja JA, Proti tej odločbi se je štesl Dora pritoževala na vseh mogo- čih forumih okrajnega in republiškega me- rila. Zadeva se je vlekla od maja do druge po- lovice septembra. V tem času je bila zaradi dajanja neresničnih podatkov kaznovana s 3000 din. Pretekli teden ji je' bilo stanovanje utesnjeno, oficir s svojo družino pa je bil pripravljen za vselitev, toda štesljeva je pred nosom družine zaklenila vrata. Vpra- šajmo se, ali je imela omenjena tudi do oku- patorjevih oficirjev takšen odnos? No, ljudska oblast je zadevo rešila v prid delovnemu človeku, ki je pripravljen braniti našo neodvisnost in žrtvovati življenje za boljšo bodočnost delovnega človeka. J. ČLANI ZVEZE BORCEV IN MNOŽIČNIH ORGANIZACIJI Udeležit« s« manevra Ljudske tehnike in Strelske družine, ki bo v ne- deljo 1. oktobra. Za partizanski pohtara komedija je komedija intrig, življenj- ske radosti, smeha in divje razbrzdanofiti. KINO KINO METROPOL od 29. 9. do 8. 10. »Tarzan v New-Yorku«, ameriški film KINO DOM do 2. 10. »Hamlet«, angleški film od 3. 10. do 9. 10. »Rigoletto«, ital. film KINO 2ALEC •d «0. 9. do 1. 10. »Po ljubezni«, franc. film KINO UDARNIK VELENJE do 1, 10. »Jane Eyer., ameriški film V nedeljo 8. oktobra 1950 ob 13.30 bo na proit»ru pred kolodvorom VELIKA TOMBOLA SšD KLADIVARJA GLAVNI DOBITKI: spalnica, kuhinjska oprema, pitana svinja ^150 kg), kolo, kauč, ročna ura, 100 kg bele moke, 60 kg bele moke, blago za moško obleko, blago za žensko ob- leko, kompletni kavni servis, kompletne smuči, svinja (70 kg), bala platna, 200 kg krompirja, sod vina (50 1), 500 kg cementa, 1500 komadov zidne opeke, 1000 kg žganega apna, garnitura jedilnega pribora, 4 m' drv (cepanih), 4 m^ bukovih odpadkov, teden dni dopusta na Celjski koči, 100 kg jabolk, čevlje po meri (gumarice), 1 par gojzeric, garnitura moškega perila, garnitura žen- skega perila, 1000 kg premoga (kamnit3ga), 1000 kg premoga lesenega ter nad 1500 drugih praktičnih dobitkov. Srečke po 30 din se dobe v vseh trgovinah in poslovalnicah v Celju in bližnji okolici. V primeru slabega vremena bo tombola teden dni pozneje t. j. 15. oktobra ob i^ti uri in na istem prostoru. ZIMSKI DELOVNI CAS Obveščamo vse uprave podjetij, sindikalne podružnice, množične organizacije in ostalo prebivalstvo mesta Celja in okolice, da bomo uvedli s 1. oktobrom v naši poslovalnici zim- ski delovni čas ter bomo poslovali dnevno, razen dnevov počitkov in državnih prazni- kov, od 8. do 12 in od 14. do 17. ure. PUTNIK-Celje IZLETI V JESENI Vse delovne kolektive obveščamo, da orga- niziramo izlete (skupinska potovanja) na otok Rab, Crikvenico, Opatijo in Bled, ka- kor tudi v Split in Dubrovnik. Skupinska potovanja trajajo več dni. Oglejte si lepote našili letoviških krajev tudi v pozni jeseni, kjer je dovolj razvedrila za vsakega. Prijave sprejemamo najkasneje 8 dni pred odhodom nameravanega izleta. PUTNIK-Celje 'I OBVESTILO Uprava Mestnega gledališča v Celju obve- šča svoje občinstvo, da bo v dneh prodaje vstopnic za koncert gledališkega komornega zbora t. j. dne 'Z., 3. iu 4. oktobra povrnila kavcijo 50 din za sedež, ki je bila položena 7.& abonma za sezono 1949-50. Kavcija se bo izplačevala v smislu razpi- sa, ki je bil objavljen v »Celjskem tedniku« šč. 45 od 5. novembra 1949 proti predložitvi potrdila Ljudskega gledališča v Celju onim rednim obiskovalcem, ki so redno za vsako prireditev dvigali odgovarjajoče vstopnice. Gledališka blagajna bo odprta v zgoraj navedenih dneh od 16. do 18. ure. Na po- znejše reklamacije se ne bomo ozirali. Uprava Mestnega gledališča Ml. Fedor Gradišnik Pred prvo sezono poklicnega Mestnega gledališča v Celju (nadaljevanje) Ni res, da bi Slovenci ne imeli kvalitetnih dramskih del, treba jih je le (poznati in poiskati. Od Ogrinca in Jurčiča preko Medveda, Kristana, Funt- ka, Gangla, Meška, Jelovškove, Finž- garja, do Cankarja, Krajgherja, Le- , skovca, Milčinskega in naših novejših dramatikov — gotovo je, da bi se med njimi našlo lepo število del, vrednih sodobne publike in sodobnega gledali- šča. Vsa naša gledališča brez izjeme so i^anemarjala starejšo slovensko dram- sko literaturo. — Zakaj ne bi bilo Celj- sko gledališče tisto, ki bi z uprizoritvijo starejših slovenskih dramskih tekstov v sodobni odrski interpretaciji in re- . žijski predelavi dokazalo, da imamo dovolj domačh gledaliških del, ki bodo zadovoljile tiHi današnjo publiko, mor- da bolj kot marsikakšna tuja navlaka, ki je PO nepotrebnem našla pot na slo- venski oder. Tako prihajam do svojega predloga: Celjsko mestno gledališče naj od le- tošnje sezone napore j v razdobju petih bodočih sezon prikaže z uprizarjanjem izvirnih slovenskih odrskih del zgodo- vinski razvoj slovenske dramske lite- rature od njenega početka do današ- njih dni. IizJbere naj najznačilnejša dela iz vseh razdobij slovenske dramske li- terature, vsako sezono v tej gledališki petletki pa naj uprizori" po dve deli, kar bi dalo' v petih sezonah 10 sloven- skih dramskih 'del. Tako bomo enkrat . za vselej dokazali, da imamo tudi Slo- venci svojo dramsko književnost, ki se je ni treba sramovati; našim ljudskim odrom pa bomo v teku svoje gledališke petletke nudili repertoar domače lite- ^ rature, ki ga vsi tako težko pogrešajo. Mislim, da bomo s tem izpolnili veli- ko kulturno delo tako glede prikaza razvoja slovenske dramske literature kakor tudi v pogledu 1 j udsk©prosvet- ne vzgoje našega podeželja. V okviru -Mestnega gledališča naj se ustanovi »dram&ki studio« v katerem bi študirali v teku sezone dvoje dram- skih del, izven repertoamega načrta v specialne študijske namene. V dramski' studio naj bi se pritegnili v prvi vrsti talentirani amaterji, ki bi se jih obe- nem lahko pritegnilo kot honorarne igralce. Ta dramski studio bi bil ne- kaka gledališka šola za bodoče poklicne igralce. Še eno pereče vprašnje moram pri le' priliki omeniti, Vd ga bomo morali vsekakor rešiti. Vsi vemo, da se nam do danes kljub petletnemu sistematič- nemu delu še vedno ni posrečilo, da bi bih pritegnili širše sloje zlasti delavske in kmečke kot stalne obiskovalce gle- dališča. Konstatirati moram, da sindi- kalne podružnice tozadevno niso iz- polnile svoje kultumo-prosvetne naloge. Zlasti tekom letošnje sezone smo to ze- lo dobro čutili. Razpisali smo abonma, misleč, da si bomo s tem zagotovili za celo sezono stalen obisk vseh premier. Toda -kaj se je zgodilo? Kakor je bilo število abonentov v začetku sezone, ko so bili na repertoarju »Kranjski Kome- dijanti«, izredno veliko — zlasti iz vrst sindikalnih podružnic — so pozneje, ko So prišli na vrsto n. pr. Cankarjev ve- čer in »Ogenj in pepel«, abonenti tru- moma odpovedali in so bile predstave :e Slabo obisikane. Cim pa so prišla na vrsto gostovanja Maribora in Ljublja- ne, je bil naval naenkrat velik in tisti, ki k domačim predstavam niso priha- jali, !So se naenkrat začeli sklicevati, da so vendar abonenti in imajo pravico do svojih sedežev, dasi so bila vsa go- stovanja izven abonmaja. Tako smo imeli z abonmajem le težave, nepotreb- na prerekanja in zamere, pravega na- mena, pritegniti stalni kader obiskoval- cev vseh predstav pa nismo dosegli. Na drugi strani pa moramo konstatirati, da so prav tisti, ki jim je gledališče v prvi vrsti namenjeno, statoi in redni obiskovalci vseh tistih prireditev, ki imajo z umetnostjo, s kulturo in pro- sveto le malo ali pa nobenih stikov. .Stalni obiskovalec našega gledališča je še vedno inteligent, to pa je za gleda- lišče v razdobju socializma vse prema- lo. Dokler ne bomo pritegnili širokih slojev, dokler ne bo posečanje gledali- ških predstav kulturna potreba vsakega posameznika in naj bo to inteligent, de- lavec ali kmet — tako dolgo ne more- mo govoriti o visokem kulturnem ni- voju našega človeka. Kaj torej storiti? Priznati si moramo, da smo tudi sami mnogo krivi tega žalostnega položaja, mi kot gledališče in tudi tisti forumi, ki končno usmer- jajo naše delo. Napačno je bilo in Je, .'zahtevati od občinstva, da mora kar čez noč razumeti in hvaliti dela, ki jih ali še ne more razumeti ali pa jih s svojo problematiko utrujajo in s svojo stereotipnostjo in šabIonsko ^tenden- cioznostjo dolgočasijo. »Publika ima no- ve zahteve: Z odra hoče poslušati res- nico: Videti hoče odsev življenja kakrš- no je, odsev svoje dobe iz preteklih dni, razmišljati hoče v teatru in poslušati v njem tudi vedro besedo; Njegova \"rata hoče odpreti vsem, ki jim je gle- dališka umetnost pri srcu — to pa je danes večina vseh naših ljudi. Izpol- nitev teh zahtev je želja in naloga sle- hernega naprednega gledališča naših dni.« Tako je pisal o dolžnosti progre- sivnega teatra Slov. poročevalec 24. 6. 1349. Mi hočemo biti progresivno gle- dališče, zato moramo prisluhniti tudi željam in zahtevam občinstva ter želje pravilno usmeriti v duhu svojega pro- gramskega gledanja na naloge sodob- nega gledališča kot kulturnega izavod« ter jih temu svojemu gledanju primer- no tudi uresničiti. Vsi vemo, 'da živi- mo danes težko in trdo življenje. Ne- izmerni so napori, nadčloveška je po- žrtvovalnost našega delovnega človeka? ki IZ nesluitenim iunaštvom prenaša te- gobe vsakdanjega trpljenja, vse to v zavesti, da ustvarja pogoje za ugod- nejše življenje in srečnejšo bodočnost sebi in svojim otrokom. Ali je čudno, da si ta naš človek, ki od jutra do poz- ne noči gara in dela, dostikrat ob po- manjkanju najpotrebnejšega, da si ta junak dela v svojem prostem času !za- ^ želi malo razvedrila, smeha, petja in plesa? Mi moramo razumeti našega človeka in ne samo zahtevati nenehne- ga napora in neprestanega težkega de- la, prisluhniti moramo njegovi želji po oddihu in razvedrilu ter te njegove že- lje tudi uresničiti. Tu vrši lahko gle- dališče veliko nalogo, ki smo jo — bo- dimo odkriti — povsem zanemarjali. In ker tozadevno nismo vršili svoje dolž- nosti — smo odtujili široke sloje gle- dališču in naša krivda je, če si naš de- lovni človfek išče oddiha In zabave iz- ven gledališča! Zakaj so razprodana vsa kino-gledališča, zakaj drve ljudje v cirkus, zakaj so polne vse gostilne, zakaj ni nikdar dovolj veselic, zakaj se drenja staro in mlado po plesiščih?,— Ker po svojem vsakdanjem skrbi pol- nem življenju nimajo druge zabave kot •»kino, cirkus in ples! Ker gledališče ni znalo pritegniti širokih slojev delov- nega ljudstva. (Se nadaljuje) Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Gotnbač Branko — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska »Celjska tiskarna« v C«lju