YU ISSN 0351-2851 I I I I LETNIK II VOLUME II ŠTEVILKA 8—9 NUMBER 8—9 SEPTEMBER 1981 SEPTEMBER 1981 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr, Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztok Geister Marija Lavrič LDjzka Žvokelj Janko Kovačič (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLCVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STLDY ASSOCIATION OF SLCVENIA naslov address predsednik president tajnik secretary blagajnik treasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate Langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori, Podkoren 72 64280 Kranjska gora Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Dare Sere, Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar togajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove - člani prejmejo glasilo brezplačno 17 Usmerjeni ornitološki program Ornithological programme Te teze so mišljene: 1. kot osnova za sofinanciranje slovenske ornitologije s strani Raziskovalne skupnosti Slovenije; 2. kot izhodišče za vključitev v mednarodno deljeno evropsko ornitologijo, predvsem z naslednjimi projekti: a) evropski ornitološki atlas, b) proučevanje vpliva Alp (in njihovega obrobja) na selitev ptic, c) štetje vodnih ptic; 3. kot izhodišče za oblikovanje takšnega komunikacijskega sistema, ki bi v kar najhitrejšem možnem času in na ekonomsko optimalen način v formativnem in informativnem pogledu omogočal nadoknaditi zamujeno na področju vzgoje, izobraževanja, mentorstva in informiranosti; 4. ker se delovno področje selitvene problematike pokriva z osrednjo dejavnostjo kustodiata za ornitologijo pri PMS, lahko teze obenem služijo kot takšen znanstveni program te dejavnosti, ki selitveno tematiko osvetljuje kot ekološki in populacijski problem na ravni v evropski amaterski ornitologiji dogovorjene standardizacije; 5. kot dialog med strokovnjaki, javnostjo in javnimi občili v smislu popularizacije raziskovalnih izsledkov; 6. kot osnova za naravovarstvena prizadevanja na področju ornitologije. Usmerjeni ornitološki program naj bi uresničevali: 1. Biološki institut "Jovan Hadži", SAZU, 2. Institut za biologijo univerze Edvarda Kardelja, 3. Prirodoslovni muzej Slovenije, 4. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Delovna področja: 1. SELITVENA PROBLEMATIKA 1. Zaznamovanje A. Sedanje stanje in trend razvoja a) Kvantitativni aspekt S prehodom z lova z limanicami na lov z mrežami sredih 70-tih let se je število obročkanih primerkoy petkratno povečalo. Trenutno le pomanjkanje obročkov zadržuje nadaljnje povečanje. Veča se tudi število obročkanih vrst in število sodelavcev. Kljub temu da se je sorazmerno povečanju števila obročkanih primerkov povečalo tudi število najdb, te najdbe ne morejo prispevati nič bistveno novega k poznavanju selitvenih poti in prezimovanja, ker so razdrobljene na preveliko število vrst. b) Kvalitativni aspekt Strokovna izobrazba in izkušnje obročkovalcev ne dohajajo nove tehnologije lova. Šepa poznavanje vrst, ki jih z limanicami nismo lovili. Najbolj nezadostno je poznavanje Sylviid, sestrskih in dvojniških vrst. Posledica tega je preferenca lova fringilid. c) Prostorski aspekt Zaznavno je hotenje, da se obročkovalska mreža razširi po vsej Sloveniji, da se v prihodnosti pokrijejo tudi tako imenovane bele lise, kar je opravičljivo le iz potreb ekstenzivnega lova. Intenzifikacija lova pa zahteva koncentracijo na nekaj izbranih lovnih točkah, to je stalnih loviščih. Pri tem naj bi imel ekspedicijski način lova le dopolnilni značaj. B. Razvojne alternative a) nadaljnje neselektivno večanje števila obročkanih primerkov, preferenca fringilid; b) selektivni lov, redukcija obrockovalcev na poznavalce; c) izdelava lovnega programa, intenzivna izobrazba obrockovalcev, programu prilagojena selekcija vrst, določitev stalnih lovišč. Programov je lahko več (po možnosti komplementarnih), vendar je nujno prenehanje obročkanjd v preteklosti najbolj obročkanih vrst (velika sinica, zelenec, lišček). C. Program Program akceptira razvojno alternativo C. 1. Ugotoviti razlike v sestavu vrst na preletu v Alpah, na Ljubljanskem barju in v Podravju (ter morda še kje). 2. Iz najdb ugotoviti preference selitvene smeri. 3. Ugotoviti različnost pojavljanja starostnih skupin, ločeno po spolih. 4. Letni in dnevni selitveni vzorec različnih starostnih skupin ločeno po spolih. 5. Letni in dnevni selitveni vzorec različnih populacij z uporabo standardiziranih meril: dolžina peresa, dolžina peruti, stadij mene, stadij pnevmatizacije. 6. Ugotoviti razlike pri izbiri počivališč in zadrževališč na posameznih lokali-tetah. 7. Intraspecifične razlike v teži in v razvoju teže kontroliranih primerkov v počivališčih in zadrževališčih. II. FAVNISTIKA 1. Atlas gnezdilk A. Sedanje stanje in trend razvoja Delo poteka bolj ali manj v skladu s predvideno dolgoročno dinamiko raziskovanja. V obdobju 1979-80 smo opazovali v 118 kvadrantih ali 47,2 % celotne opazovalne površine. V tem obdobju je 31 sodelavcev zbralo 5740 poročil o 186 vrstah. Učinkovitost opazovanja presojamo a) po stopnji raziskanosti kvadranta, b) po stopnji- gnezditvene zanesljivosti in c) po številu v kvadrantu odkritih vrst. Ocena stopnje raziskanosti kvadranta je zdaj preveč odvisna od subjektivne presoje opazovalca. Predlagane stopnje raziskanosti (v optimalnem habitatu): "priložnostno": 25-40 vrst, "nepopolno": 50-70 vrst, "v celoti": nad 70-75 vrst. Gnezditvena zanesljivost je v Sloveniji (6 % možnih, 59 % verjetnih in 55 % potrjenih gnezditev) v primerjavi s podatki iz Švice in Francije sorazmerno slaba. Neustrezno strukturo (preveč verjetnih gnezditev in premalo potrjenih) gre pripisati predvsem premajhnemu številu sodelavcev. Opazovanja so opravljena preveč "tranzitno", večidel so ortiejena nä enodnevne ekskurzije. V "domačih" kvadrantih, kjer se opazuje stalno, je bilo odkritih neprimerno več potrjenih gnezditev. Tudi število v posameznem kvadrantu odkritih vrst zaostaja za številom vrst, ugotovljenih v Franciji In Švici. V 70 kvadrantih je odkritih manj kot 50 vrst in v 43 kvadrantih več kot 50 vrst. B. Alternative a) poiskati za vsak kvadrant svojega, domicilnega opazovalca (problem izobrazbe); b) ekspedicijsko evidentiranje (finančni problem)\i c) kombinacija načina ä) in b) optimalno rešuje oba problema. C. Program V bodoče naj bi del'ö na t&tenu potekalo po dveh poteh: 1. nadaljevala in poglabljala naj bi sc opazovanja v domačem kvadrantu in 2. organizirali bomo raziskovalne ekskurzije v oddaljena področja oziroma kvadrante, kjer ni domačih opazovalcev. Za uresničitev prvega potrebujemo še veliko število sodelavcev, v idealnem primeru v vsakem kvadrantu 19 svojega opazovalca. Za uresničitev drugega pa so potrebna večja finančna sredstva. Po tem načrtu naj bi po pasovih, ki potekajo od zahoda proti vzhodu, v petih letih skartirali celotno ozemlje Slovenije, šesto leto (1985) pa je rezervirano za popravke in dopolnitve ter pripravo gradiva za tisk. 2. Subatlasi gnezdilk S tem imenom mislimo na kartiranja, ki so drobnejša od rastra 10x10 km: za regionalna kartiranja raster 5x5 km, za lokalna 1x1 km. Subatlasi so izrednega naravovarstvenega pomena. 3. Zimski atlas S poskusnim kartiranjem prezimajočih in klateških vrst smo pričeli pozimi 1979/80 (v mesecih decembru in januarju). Letošnjo zimo 1980/81 smo nadaljevali, vendar še vedno le v eksperimentalnem obsegu. 4. Štetje vodnih ptic Štetje vodnih ptic v zimskih mesecih (od oktobra do marca) je privlačna naloga za amatersko populacijo ornitologov, saj so takšna štetja izvedljiva prek vikenda. Naravovarstveno pa so izrednega pomena. 5. Ogrožene vrste Da bi lahko pomagali neposredno ogroženim vrstam, je potrebno najprej ugotoviti njihovo gostoto in njihovo porazdelitev. Za ta namen je najprimernejša metoda kartiranja vseh prisotnih primerkov z navedbo njihovega spolnega statusa. III. PUBLICISTIKA 1. Acrocephalus Dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v prvem letu izhajanja izoblikovalo svoj pretežno favnistično usmerjen koncept. Krog sodelavcev je za zdaj preozek, lahko pa ga povečamo le z dobrim delovanjem informativne službe in strokovnim izobraževanjem društvenih članov. Uveljavljene rubrike: uvodnik, razprave, iz ornitologoške beležnice, redke vrste, paberki, skrivnostna fotografija, informacije in prikazi novih knjig. 2. Občasne izdaje Ob zagotovljenih finančnih virih je mogoče izdajati monografije. Ena prvih naj bi bile Najdbe zaznamovanih ptic, 1926-1980. IV, INDOK SLUŽBA i. Knjižnica Z izmenjavo glasila ACROCEPHALUS za inozemske revije in društvena glasila nastaja bibliotečni fond društva. Društvo pa mora nakupovati najpomembnejšo strokovno literaturo in celo spremljati razvoj ornitologije v svetu. 2. Razmnoževalne storitve Na zahtevo vsakega člana mora društvo proti plačilu priskrbeti fotokopijo želenega besedila iz bibliotečnoga fonda. V okviru financiranja društvene infrastrukture je potrebno proučiti možnost nabave fotokopirnega stroja. 3. Banka podatkov Vse podatke iz zaznamovalnih in favnističnih programov je potrebno obdelovati in jih po potrebi posredovati društvenim članom in zunanjim uporabnikom. V sodelovanju s kustidiatom pri PMS je potrebno obdelati tudi tamkaj v obdobju 1926-1980 zbrane podatke. 20 Raziskovalni projekt: selitev ptic na ozemlju Slovenije Research project: migration of birds in Slovenia 1. Raziskovalni projekt Selitev ptic na ozemlju Slovenije je sestavni del usmerjenega raziskovalnega programa slovenske ornitologije. 2. Letne raziskave bo izvajalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. 3. Cilj raziskovanja je ugotoviti: 1) prostorski potek selitve prek ozemlja Slovenije, 2) časovni potek selitve na ozemlju Slovenije in 3) ovrednotiti ekosistem selitve. Ad 1) a) preveriti tezo, da je Slovenija križišče selitvenih poti, b) ugotoviti, ali poteka selitev (ločeno po populacijah, spolu in starosti) pri posameznih vrstah frontalno ali usmerjeno, c) ugotoviti, ali ne prihaja na ozemlju Slovenije do a) spremembe selitvene smeri, b) delitve selitvene smeri severnih populacij in c) selitvenega razpotja naše populacije, d) ugotoviti, kako vplivajo a) Alpe in b) obrobje Panonske nižine na vprašanja pod točko b) in c), e) ugotoviti stalnost selitvenih poti in navezanost na stalna počivališča (v povezavi s točko 3), f) ugotoviti intenzivnost selitve prek našega ozemlja v odvisnosti od demografskih razmer (kratkoročna populacijska fluktuacija, srednje in dolgoročna populacijska dinamika). Ad 2) a) ugotoviti natančen časovni potek spomladanske in jesenske selitve posameznih vrst (ločeno po populacijah, spolu in starosti) prek našega ozemlja, b) ugotoviti selitveni vzorec časovnega poteka selitve s frekvenco in meridiano, ločeno po populacijah, spolu in starosti, c) ugotoviti sinekologijo sočasnega pojavljanja različnih vrst (v povezavi s točko 3), d) ugotoviti vpliv gnezditvene uspešnosti in vremena na časovno pojavljanje posameznih populacij in vrst na našem ozemlju, f) ugotoviti dnevni ritem pojavljanja posameznih vrst v stalnih počivališčih (v povezavi s točko 3). Ad 3) a) ugotoviti strukturo počivajočih selivk in njihovo prehrambeno konkurenčnost, b) ugotoviti razmerja v prehranjevalni verigi: rastline - nižje živali in žuželke - ptice selivke - plenilci ptic selivk, c) ugotoviti vpliv antropogenih in naravnih sprememb v počivališčih na strukturo in intenzivnost pojavljanja selivk, d) ugotoviti zvezo med počivanjem in a) meno perja, b) ustvarjanjem maščobnih zalog. 4. Program Program naj bi nepretrgoma in sistematično izvajali najmanj 5 in največ 10 let. Daljše ko je časovno obdobje, manjši je vpliv kratkoročnih vremenskih in fluktua-cijskih motenj. V daljšem obdobju tudi bolje spoznamo korekturne faktorje, s katerimi je mogoče izravnati napake, ki se same od sebe tudi dolgoročno ne odpravijo. Najmanj 2 leti pa sta potrebni za pripravo izvajanja raziskave. Načrt dela: a) priprava 21 pomlad 1981: a) informativno obvestilo potencialnim sodelavcem b) informativni tečaj potencialnih sodelavcev c) intenzivni tečaj evidentiranih sodelavcev jesen 1981: a) treniranje biometričnega popisovanja b) testiranje obrazcev c) zbiranje povratnih informacij pomlad 1982: a) priprava stalnega lovišča na Barju jesen 1982: a) pričetek sistematično organiziranega lova na stalnem lovišču na Barju dne 30.6. (1. dan 37. pentade)do 6.11. (zadnji dan 62. pentade) pomlad 1983: a) priprava stalnih lovišč a) v Sečovljah in b) na Ptujskem polju jesen 1983: a) pričetek sistematično organiziranega lova na teh dveh stalnih loviščih (od 30.6. -6.11.) Preverjanja od spomladi 1981 do jeseni 1982 naj bi dala odgovor na vprašanje, ali na gorskih prelazih zadošča ekspedicijski način lova ali pa bi tudi tu na enem izmed prelazov (npr. na Jezerskem) pripravili stalno lovišče. b) metoda Metodološko se projekt Selitev ptic na ozemlju Slovenije zgleduje po MRI -programu v sodelovanju ornitoloških postaj Radolfzell, Helgoland in Illmitz. Po tem programu se zgledujejo tudi nacionalni programi nekaterih drugih ornitoloških organizacij (npr. švicarski), s čemer bo omogočena primerjava odgovorov na zastavljena vprašanja na evropski ravni. S sodelovanjem alpskih dežel pa je možno v tem kontekstu odgovarjati tudi na vprašanja, specifična za alpski prostor. Bistvo načrtnega lova po MRI programu sta standardizirano stalno lovišče in standardiziran sistematični popis. a) Standardizirano lovišče predstavlja sklop nekaj 10 japonskih stoječih mrež, s katerimi upravlja posadka 3 mož (1 stalni sodelavec in 2 menjajoča se). Lovi oziroma kontrolira se le podnevi (od 5n zjutraj do 22" zvečer), vsako uro (le v dežju in v opoldanski vročini na pol ure) . Lovi se le samodejno, brez pripomočkov in pogona. b) Sistematični popis zajema popis vseh za presojo pojavljanja pomembnih okoliščin, biometričnih in golitvenih podatkov, težo ter podatek o stanju maščobnih zalog. Obrazec vsebuje 41 kolon (v oklepaju je število kolon, ki jih potrebujemo za izpolnjevanje posameznega podatka): številka obročka (1-7), datum (8-13), ura ulova (14,15), vrstno ime (16,17), številka mreže (18,19), stran mreže, na kateri se je" ptica ujela (21), (če je možno) spol (22) in starost (23), mena konturnih (24) in letalnih peres (25), dolžina peruti ali dolžina peresa (po dogovoru (26-28), razlika med najbolj zunanjim sekundarnim peresom in vrhom peruti (29-30), težo telesa (31-34), morebitno stopnjo zamaščenosti (35), pri trstnicah za določitev vrste vrednosti iz obrazca peruti (36-38); položaj zajede 2/1 v razmerju do vrhov sekundarnih in primarnih peres) in razpon stopala (39-41). Zadnja kolona je namenjena kodi popisovalca. Tako zbrani podatki se obdelujejo računalniško. Standardni programi za obdelavo podatkov o ulovu po dnevih, pentadah, spolu in starosti kakor tudi za izračunavanje srednjih vrednosti biometričnih podatkov po pentadah so dosegljivi na Inštitutu Maxa Plancka v Möggingenu. c) dosedanji rezultati Ko smo v PMS prešli na sodoben lov z mrežami, se je ulov letno silno pOVGČal V primerjavi z ulovom v letih pred tem. Tako smo v letih 1975-1979 ujeli in zaznamovali povprečno 33.912 primerkov, največ v letu 1978, ko smo ujeli 36.859 primerkov, pripadajočih 138 vrstam. 22 Nekaj sodelavcev PMS že leta sistematično meri perut, zbira golitvene podatke in proučuje metodo ugotavljanja vrste pri trstnicah. Z namenom popularizacije metod popisovanja je bil izdan tudi priročnik za opazovanje in proučevanje ptic z naslovom Slovenske ptice. V letošnjem letu pričakujemo tudi objavo nadaljnjih najdb v tujini in pri nas obročkanih ptic,.ki bo dobrodošel kažipot pri vrednotenju bližnjih in lokalnih najdb, pomembnih za rekonstrukcijo selitvenih poti prek ozemlja Slovenije. d) ocena smotrnosti predlagane dinamike Struktura ulova, ko prevladujejo fringilide in predstavnice roku Parus nas sili v prestrukturiranje ulova. Dodatno nas k temu sili tudi ekonomičnost porabe obročkov. Neorganiziran in nenačrten lov ter nesistematično zbiranje podatkov vodijo slovensko ornitologi jo pri proučevanju selitvene problematike v slepo ulico. S čakanjem na morebitne daljnje najdbe, ki k poznavanju selitvene problematike ne morejo prispevati ničesar bistveno novega, zapravljamo materialne in kadrovske potenciale. Da bi odpravili nepoznavanje "problematičnih" vrst, smo organizirali Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in ena njegovih glavnih nalog je ravno izobraževanje amaterskih ornitologov. Finančno podporo iščemo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. 5. Pričakovani rezultati in njihova uporabnost Raziskovanje naj bi odgovorilo predvsem na vprašanja vrednotenja ozemlja Slovenije- glede množične jesenske in spomladanske selitve ptic. Pri tem ne gre le za izrabo zračnih koridorjev in konkurenčno rabo zračnega prostora s sredstvi letalskega prometa (kar bo lahko predmet nadaljnjih, iz te osnovne raziskave izvedenih študij), temveč predvsem za energetsko souporabo našega prostora, predvsem biotopov, ki služijo kot počivališča. S proučitvijo ekologije teh počivališč bo naravovarstvena služba dobila v roke uporaben vrednostni instrumentarij. Dolgoročno spremljanje selitvene populacije nas lahko opozori na demografske spremembe, na upad ali porast proučevanih vrst, na spremembe ekološke in antropogene narave. Končno gre pri tej raziskavi za proučevanje naravne dediščine, pojava, ki za večino ljudi ne predstavlja drugega kot simbol večnega ponavljanja v silhueti lastovke, v resnici pa je to z ekološkimi razmerami na našem planetu soočen boj za obstanek milijarde živih bitij. PA Anthus pratensis PIPIT Anthus pratensis Ptica iz slikovne uganke v prejšnji številki je mala cipa. Za razliko od povsod pogoste drevesne cipe Anthus trivialis, nad drevesno mejo pogoste vriskarice Anthus suinoletta in redke rjave cipe Anthus campestris,za malo cipo še vedno ne vemo ali gnezdi pri nas ali ne. Zamenjamo jo lahko z drevesno cipo (čeravno so drevesne cipe takrat, ko se pri nas pojavijo male, že v Afriki) in z rdečegrlo cipo Anthus cervinus v zimskem perju. Od drevesne jo ločimo po dolžini ostroge (mala: 10-13 nn, drevesna 7-9 mm), rdečegrla cipa pa ima na mrdanji temno liso. SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 8 4. Katera vrsta je to? (I.Božič).Rešitev prihodnjič. MISTERY FWTOGRAflH 8 4. What is this species? (I.Božič). Solution in the next issue. Skrivnostna fotografija Mystery photograph MALA CI MEADOW m 23 Italijanski vrabec Passer domesticus italiae v Sloveniji Italian Sparrow Passer domesticus italiae in Slovenia Peter Grošelj 1. SPLOŠNO UDK 598.81(497.12) "Passer domesticus italiae" V Evropi poznamo naslednje vrste vrabcev: planinskega vrabca Montifringilla nivalis, skalnega vrabca Petronia petronia ter tri vrste pravih vrabcev Passer: domačega p. domesticus, travniškega P.hispanioliensis in poljskega vrabca p. montanus. Planinski vrabec naseljuje najvišje vrhove Alp, Balkana, Apeninov in Pirenejev ter se kljub temu, da živi tudi pri nas, z njim redkeje srečamo. Morda na poletnih planinskih turah, medtem ko ga v dolini opažamo le izjemoma. Skalni vrabec, kot že ime pove, je ptica skalnatega sveta južne Evrope in v Sloveniji ne živi. Od pravih vrabcev sta pri nas splošno razširjena tako domači kot poljski vrabec. Travniški vrabec pa živi na Pirenejskem polotoku, Sardiniji, na Balkanu in na Širšem področju severne Afrike. Prav na Balkanu je zadnja leta v veliki geografski ekspanziji. Že prvi pogled na te tri vrste vrabcev kaže mnogo skupnih značilnosti, od morfoloških, anatomskih do ekoloških. Pri travniškem vrabcu, še posebno pa pri domačem vrabcu, so sistematiki že v preteklosti skušali določiti tudi geografske podvrste ali celo morebitne različne vrste domačega vrabca. Natančna opazovanja, primerjanja in meritve so sicer obstoj takih podvrst tudi potrdili, vendar samo na podlagi primerjave vseh naštetih parametrov, in še to predvsem pri osebkih moškega spola, medtem ko so si samice v marsičem bolj podobne. Najbolj očitno se razlikuje od navadnega domačega vrabca p.d. domesticus italijanska podvrsta slika 1: razširjenost italjanskega vrabca Passer domesticus italiae v Sloveniji; 0ujeti primerki,Qopazovani primerki-, § ujeti oziroma Q opazovani primerki izven strnjenega področja. figure 1: distribution of Italian Sparrov Passer domesticus italiae in Slovenia; )birds caught,(~} birds observed; (ft birds caught or Q observed outside the area ot peak occurrencer*^ 24 domačega vrabca P. d. italiae. Razen na celotnem Apeninskem polotoku, kjer zamenjuje navadnega vrabca, živi še na skrajnem jugovzhodnem delu Francije, na Kreti, pa tudi pri nas v Sloveniji na ohmočju, ki meji na Italijo. Sistematsko bi ga uvrstili kot prehod med travniškim in domačim vrabcem. 2. opis Kot je bilo že omenjeno, je determinacija možna samo pri samcih; razlike pri samicah so malenkostne ali celo neopazne. Glavna in največja razlika je v obarvanosti glave: domači vrabec ima gornjo stran glave od čela do temena sive barve z manjšo rjavo liso od očesa do tilnika. Pri italijanskem je celotna gornja stran glave enotne kostanjevo rjave barve, podobno kot pri poljskem vrabcu. Značilna majhna bela lisa za očesom je pri italijanskem podaljšana od očesa vse do korena kljuna. Črnina na grlu se podaljša naprej na prsi kot pri domačem, s tem da je obseg te črnine navadno večji in se razširi proti ramenom peruti. Črnina na posameznih peresih je značilne oblike polmeseca, v smeri proti peruti pa dobi ta črnina vzorec v obliki črke V, česar pri navadnem vrabcu ne zasledimo. Skoraj polovica ujetih italijanskih vrabcev je imela med črnim perjem na prsih rdečkasto rjave odtenke. Tudi te posebnosti pri navadnem vrabcu ne najdemo in jo verjetno pogojuje obarvanost glave. Trtica je včasih rahlo vzdolžno progasta. Na splošno lahko rečemo, da so italijanski vrabci "lepši", kontrastne je obarvani od navadnih. Izrazitejša je belina na licih, zato je tudi črno perje bolj poudarjeno. Seveda je zadnja ugotovitev zelo splošna, kajti razlike se pojavljajo od primerka do primerka v odvisnosti od starosti in letnega časa. Gornji opis se nanaša na ptice v pomladanskem in poletnem perju. Pri ugotavljanju italijanskih vrabcev jeseni in pozimi pa moramo upoštevati tudi značilno zimsko obarvanost perja. Prav na najznačilnejših delih telesa (glava, prsi) ima perje v zimskem času podaljšane sive rese, ki zakrivajo osnovno barvo perja. Ko se le-te pomladi obrabijo, dobi ptica povsem drug videz, ne da bi se zato golila. Iz lastnih izkušenj vem, da zato v zimskem času lahko z gotovostjo spoznamo, za katerega vrabca gre, edino z določitvijo v roki. Vrabcem je vsako pozorno opazovanje od blizu sumljivo in se umaknejo. Ker na našem ozemlju živita obe podvrsti (dominantna - navadna in italijanska) pride tudi do mešanja. Tako naletimo na primerke, ki jih po navedenih karakteristikah ne moremo uvrstiti ne k enim ne k drugim. Pri pregledovanju gradiva za ta sestavek sem večkrat naletel na izraz križanec (bastard, hibrid) za take primerke. Naj opozorim na terminološko neustreznost tega izraza, saj se je povsod po svetu uveljavila ta beseda za primerke, ki so rezultat križanja dveh različnih vrst; medtem ko uporabljamo izraz mešanec za primerke, ki so plod mešanja dveh različnih podvrst (ras, pasem). Ta dvojnost se je pri mešancih med obema podvrstama kazala v dveh oblikah obarvanosti gornjega dela glave: nekateri primerki so med sivimi peresi imeli enakomerno razporejena rjava peresa po celotni gornji strani glave, pri drugih pa se je sivina močno skrajšala in je segala samo še do sredine glave ali še manj. Trije taki primerki, ki sem jih ujel 5.4.1980 v Ajdovščini, so tudi v zbirki Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Očitno je, da se obe podvrsti plodno parita tudi v naslednjih generacijah, zato lahko dobimo primerke, ki predstavljajo celoten prehod od italijanskih do navadnih vrabcev. H kateri podvrsti se bo podobnost nagnila pri potomcih v drugi in naslednjih generacijah, pa je odvisno od tega, kateri podvrsti bo pripadal drugi partner. Zato je vsako ugibanje o neplodnosti takih križancev (beri: mešancev) nesmiselno in odveč. Da je morfološko vrabec pri nas na navedenem področju precej nestabilna vrsta, kažeta tudi dva primerka moškega spola, ki sta bila ujeta v Ajdovščini 25.3.79 in 5.4.80 in kažeta na značilnosti travniškega vrabca p. hispanioliensis: črno progast hrbet in vzdolžno progasti boki. Prav takega samca sem iz bližine opazoval na bencinski črpalki v Rožni dolini pri Novi Gorici dne 15.8.1980. Enega pa že dlje časa opažam prav sedaj, ko pripravljam gradivo za ta članek, v Spodnji Idriji (april, maj 1981). V Ajdovščini je bil 6.2.1977 ujet tudi križanec med poljskim in domačim vrabcem. Imel sem priložnost opazovati vrabce po mnogih 25 n= 38(25.3.1979) tem sem tudi ugotovil, da se po oglašanju zelo razlikuje od tipične vrbje listnice Phylloscopus collybita collybita. Vsako leto sem bil pozoren pri lovu vrb jih listnic na "ta sivo", ali naj jo imenujem kar siva vrb ja listnica. Primer, ki sem ga ujel 15.10.1975 v trstju med Škofljico in Igom pri Ljubljani, se nahaja v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. S sodelavcem Dovičem sva ob Savi pri Stožicah od 8.10. - 12.10.1979 ujela in obročkala 288 vrbjih listnic in med njimi je bila samo ena omenjene podvrste abietinus. Iz tabele je razvidno, da je siva vrbja listnica na preletu v oktobru in novembru, medtem ko primerki iz Primorja tam tudi prezirnu je jo. Pri tem moram dodati, da npr. v mesecu novembru prevladujejo tipične vrbje listnice, ne pa da je vsaka ujeta v novembru že podvrsta oziroma siva vrbja listnica. Vrb jo listnico sem ob Savi ujel še 22.11.1979, medtem ko so bile leta 1975, ko je bila lepa in topla jesen, opazovane še v mesecu decembru. V letu 1980 pa mi je prvič uspelo ujeti sivo vrbjo listnico tudi spomladi. datum date dolžina peruti wing length kraj place zbirka skin spuščen released obročkovalec ringer 25. 4.1980 8.10.1979 10.10.1975 15.10.1975 30.10.1980 2.11.1974 2.11.1974 3.11.1978 56 S« 65 66 Stožice Jezica Stožice Škofljica-Ig Jarše Stožice Stožice Ttmačevo X X X X X X X X Sere Dovič Sere Sere Sere Sere Sere Sere 29.11.1979 2.12.1978 56 Sečovlje Sečovlje X X šere,Gračner Šere,Gračner slika 1:prikaz pojavljanja sive vrbje listnice (Phtcollybita abietinus) v Sloveniji 39 Iz knjige "Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva" sem uspel dobiti samo en podatek za ostali del Jugoslavije, kjer avtor (Matvejev 1976) navaja en dokazni primerek omenjene podvrste z otoka Cresa z dne 18.11.1960. Iz tega sestavka je razvidno, da omenjena siva vrbja listnica ni ravno redka v Sloveniji, zato je predvsem odvisno od samega obročkovalca, ali ima dovolj znanja in smisla za pravilno določitev podvrste. LITERATURA Hartert,E.(1910-1938): Die Vögel der palaärktischen Fauna, I, II, III,(IV. Steinbacher), Berlin. Matvejev, S.(1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva I: Piciformes et PasseriformesiSANU, Posebno izdanje, Beograd. Svensson, L.(1975): Identification Guide to European Passeri formes, Naturhistoriska Riksmuseet, Stockholm. Dare Sere, Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana Frontiers of Bird Identification A British Birds guido to some diffeult speoses Edited by J.TR.Sharrock Nove knjige New books THE FRONTIERS OF BIRD IDENTIFICATION Uredil: J.T.R. Sharrock Macmillan Journals Ltd, 1980 Knjiga s poslovenjenim naslovom Meje razpoznavanja ptic je zbornik člankov, objavljenih v zelo popularnem angleškem ©mitološkem mesečniku BRITISH BIRDS v letih 1960 do 1977. Na 272 straneh je objavljeno 29 člankov izpod peresa 15 avtorjev. Do tuje strokovne literature imamo Slovenci (in najbrž ne samo mi) poseben pristop. Kaj hitro nas pritegne knjiga, ki priročno opremljena s tabelami in grafikoni, po možnosti tudi bogato ilustrirana, obravnava nam bolj ali manj znan strokovni problem. Na klasičen način pisana knjiga, kjer prevladuje besedilo, pa slej ko prej ustvarja vtis nedostopnosti, če ne celo dolgo— veznosti. Verjamem, da velja rečeno le za tujo literaturo, kjer zaradi jezikovnih pregraj dajemo vizualni komunikaciji zaradi njene učinkovitosti prednost pred tekstualno komunikacijo. Meje razpoznavanja ptic je takšna knjiga, ki spočetka vzbuja dvom in zaskrbljenost, ko jo prelistavamo, in nam kasneje ne pusti spati, ko jo beremo zares, saj nas očara s svojo pronicljivost j o in globokim poznavanjem problemov opazovanja. Čeprav so članke pisali različni avtorji, jim je znanstvena metoda skupna. Brez dolgoveznega opisovanja, iz katerega tenkočutne razlike med dvema vrstama ne morejo biti razvidne, se na moderen, primerjalen način lotevajo problemov razlikovanja dveh ali več težko razpoznavnih vrst, pri čemer, če je le mogoče, izhajajo iz vrste, ko jo dobro poznamo (oz. jo dobro poznajo angleški opazovalci) . Največkrat je problem obravnavan takole: velikost in pojava, perje, prebivališče in vedenje ter oglašanje. Sklepnim mislim, ki povzemajo bistvene ugotovitve, sledi še pripis, ki pre-mošča časovno odmaknjenost nekaterih zapisov s tem, da doda najnovejšo zgodovino problema. Pri nekaterih za opazovalce skoraj nepoznanih vrstah so podani tudi podrobnejši taksonomski opisi v drobnem tisku, pa tudi 40 tabelarične preglednice. Posetrio privlačnost dajejo zapisom tudi opozorila, s katero vrsto bi utegnili opisano vrsto zamenjati, čeprav ta možna vrsta v Evropi doslej še ni bila identificirana (npr. kozica vrste stenura). Seveda pa imajo vse obravnavane problematične vrste svoj protokol, svoj dogodek, opazoval jih je en sam opazovalec ali več (pri Čemer so lahko po telefonu sodelovali tudi specialisti izza luže), "primer" je obravnaval tudi komite za redkosti (Rarities Committee) , tako da se vse skupaj bere kot napeta kriminalna zgodba. Velika večina primerov obravnava prosto opazovanje (od daleč z daljnogledom ali teleskopom), vendar se nobena sklepna ugotovitev nikdar ne sklicuje na primerek ,ki bi bil v imenu dokončne sodbe ustreljen, po čemer sklepam, da opazovalci nikdar niso segli po puški in da je komite za redkosti vselej odločal le na osnovi zapisanih argumentov in fotografsko-filmskih materialnih dokazov. Večino člankov je sploh naročil omenjeni komite, da bi s popularizacijo problema pripomogel k njegovi razjasnitvi, saj so se ponavadi po objavi takšnega prispevka kmalu pojavila nova poročila. V knjigi je obravnavanih kakih 100 vrst ptic, katerih večine slovenski opazovalci ne poznamo. Tudi njihova slovenska imena so v dobršni meri uganka, čeprav ne tabu. Poskušajmo povzeti sklepne ugotovitve o prepoznavanju vsaj nekaterih, tudi za nas zanimivih vrst. Nekatere za nas povsem nove probleme pa bomo kasneje obdelali v posebnih prispevkih. Kakor je videti na prvi pogled, se, vsaj za poznavalce cip, neproblematično razlikovanje med rjavo A.campestris in ostrožno cipo A.richardii lahko v nekaterih primerih izkaže za nerešljiv problem. Odrasle (in prenovljene mladostne) rjave cipe se zlahka razlikujejo od ostrožne. Najboljši razpoznavni znak za rjavo so kontrastni, črno belo obarvani srednji krovci. V mladostnem perju, ki je nasploh temnejše, ta kontrast ne vzbuja pozornosti, tako kot je ne vzbuja pri ostrožni, sicer pa razen na oglašanje velja biti pozoren na postavo in vedenje, ki pri rjavi cipi spominjata na pastirico, pri ostrožni pa na škrjanca. Ne nazadnje je ptica, ki kaže lastnosti ene in druge vrste, lahko tudi tretja vrsta A.godiewskü, kar kaže na zamotanost in privlačnost problana. Zanimivo vprašanje predstavlja poznavanje dveh listnic, ki se po rjavi barvi perja razlikujeta od ostalih listnic in bi ju utegnili celo zamenjati z enobarvnimi trstnicami. Po videzu in vedenju spominja rjava listnica a. fuscatus na kovačka, debelokljuna listnica p.schwarzi pa na penico (močan kljun in postavne noge). Oglašanje rjave je podobno oglašanju prepelice, debelokljune pa oglašanju malega mu-harja. Najbolj pa se med sabo razlikujeta po nadočesni marogi, ki je pri de-belokljuni zelo izrazita. šele novejša odkritja so odkrila, da je možno prosto razlikovati med malim in pegastim martincem A.hypoleucos in A.macuralia , ki sta si po vedenju in videzu zelo podobna. Najizraziteje se razlikujeta po dolžini repa, kar presojamo po tem, kako daleč zložena perut pokriva rep: pegasti ima krajši rep. V zraku se razlikujeta predvsem po belini na letalnih peresih, ki pri malem martincu sega tudi na sekundarna peresa, pri pegastem pa ostaja omejena na primarna peresa. Pač pa prosto razlikovanje med kratko-prstim in dolgoprstim plazavčkom C.brachydactyla in C.familiaris še vedno predstavlja nerešljiv problem. Dolžina kljuna in zadnjega kremplja sta za prosto določanje neuporabna. Razločevanje po barvi perja je možno le pri tipičnih primerkih, kratkoprsti je namreč bolj temen in bolj siv po hrbtu in bolj umazan po trebuhu in ima manj izrazito nadoČesno marogo, vendar tudi ta razloček geografsko variira. Kot je znano, se njuno petje sicer dobro loči, dolgoprsti poje višje in dlje (frekvenca njegove kitice pade s sedmih na pet khz v treh sekundah) kot kratkoprsti, čigar kitica naraste v eni sekundi od pet do šest khz. Petje dolgoprstega plezavčka spominja na preglasno petje rumenoglavega kraljička, medtem ko je petje kratkoprstega povsem svoj-sko. Težava pa je v tem, da oba delno posnemata petje drugega, za dolgoprstega pa je ugotovljeno, da zmore oelo zapeti sorodnikovo kitico. 41 Tudi pri proučevanju v roki še vedno ni izrečena zadnja beseda. Še vedno se išče najboljša diskriminanta. Mead in Wallace zavračata Svenssonovo diškri-minanto zadnji krempelj = 0,456 x kljun in predlagata novo 0,14 x kljun + 5,6. Če je krempelj daljši od di-skriminante, imamo opraviti z dolgoprstim plezavčkom, če je krajši pa s kratkoprstim. Kajpak je takšna diskriminanta uporabna le pri večjih serijah. Razlikovanje med malo in močvirsko uharico A.otus in A.flammeus je v običajnih priročnikih omejeno na barvo oči, kar lahko ocenimo le od blizu, in na čepke, kar lahko opazujemo le pri čepeči ptici. Prepoznavanje v letu pa ti priročniki prepuščajo naši negotovosti. Pozornost moramo osredotočiti na spodnjo stran, držo peruti in rep. Mala uharica je spodaj enakomerno progasta, peruti drže pokonci v liniji s telesom, proge na repu so krivuljaste in manj izrazite kot Pri močvirski uharici, ki ima proge v obliki puščice, peruti drži pokonci nekoliko naprej in je progasta le po prsih, medtem ko je trebuh bel. V nasprotju s priročniškim napotkom, da moramo pri razlikovanju med kozico in čoketo G.gallinnago in G.media biti pozorni na belino v repu, nas prispevek Wallaca, obogaten s kritičnimi pripombami mnogih evropskih stro-kovnjakov na njegov prejšnji poskus razreševanja tega problema, prepričljivo in s fotografijami prepriča v zanesljivost novega razpoznavnega znaka za čoketo: črnega pasu z belim zgornjim in spodnjim robom v sredini peruti. Spodnji rob predstavljajo beli vrhovi, sicer črnih primarnih in sekundarnih krovcev, zgornji rob pa vrhovi srednjih krovcev. Pri kozici je kontrast povsem neizrazit, ker krovci niso tako temni in nimajo toliko beline na konicah. Kajpak ostajajo v veljavi tudi ostali razpoznavni znaki, kot je progavost trebuha, dolžina kljuna, oblika glave in način vzleta. Mladostne čoketa se po belini repa ne razlikuje od kožic obeh starostnih razredov. V posebnem prispevku je obravnavana možnost zamenjave kozice z igličastorepo kozico G. sten ura. Ta vrsta kozice na perutih nima belega robu (vrhovi primarnih peres), ima očitno manj beline na trebuhu in je brez "okenca" na spodnji strani peruti. Razlikuje se pa tudi po oglašanju. Ne bo odveč tudi Iztok Geister, 64202 Naklo 246 napotek, da pri vsaki ujeti kozici preste jmo repna peresa: kozica 12 do 18, stenura 24 do 28. Nasprotno vtisu, ki ga vzgujajo splošni priročniki, predstavlja razlikovanje med malim in trstnim strnadom E.pusilla in E.schoeniclus v vseh stadijih, razen pri odraslem samcu v spomladanskem perju, resničen problan. Zlasti manjšega, slabo obarvanega trstnega strnada bi utegnili prepoznati za malega strnada. Temeljni razpoznavni znaki za malega strnada so: šiljast kljun, brezvraten videz in upognjen hrbet (čokata drža), pravokoten rep, kratke noge in podrsa-vaječa hoja, bled očesni obroč, lica lešnikove barve (v mladosti rumenkaste barve), temno rjavi mali krovci in klic, spominja ječ na dleska. Razen po petju se kratkoprsti in mali škrjanec C.brachydyctilla in C.rufescens prosto težko ločita. Petje kratkoprste-ga škrjanca spominja na petje poljskega škrjanca, njegovo oglašanje pa na oglašanje domačega vrabca ali bele pastirice, oglašanje malega škrjanca pa na oglašanje laponskega ostrogleža. Najzanesljivejši razpoznavni znak je dolžina ščitnih (terciarnih) peres. Pri kratkoprstnem prekrivajo domala vso perut, saj izpod zložene peruti opazimo le enega ali dva vrhova primarnih peres, pri malem pa so ščitna peresa precej krajša, saj kar štiri primarna peresa ostajajo nepokrita. Glede na to, da tudi pri nas vse pogosteje opažamo prosnika tudi v zimskih mesecih, je nedvomno zelo aktualen prispevek Robertsona o vzhodnih podvrstah prosnika s. torquata. Cd 24 podvrst se jih Šest pojavlja v Evropi. Avtor jih je razdelil v tri med seboj prosto in v roki razločljive razrede: (1) rubicola-Jiibernas, (2) maura-stejne-geri in (3) armenica-variegata. Naj opozorimo na nekaj bistvenih značilnosti: ptice iz druge skupine imajo zelo markantno nadočesno magoro in so precej svetlejše od naše domače podvrste rubicola, zato so bolj podobne repalj-ščici kot prosniku. Primerki iz prve skupine imajo trtico rdečkasto belo s črtami ali pegami, primerki iz druge skupine pa oranžno belo brez znamenj. Najzgovornejša pa so zunanja peresa, v prvi skupini črna (brez beline), pri mauri bela pri korenu, pri stejne-geri črna (brez beline)f pri varie-gati bela (običajno več kot polovica, bel tudi zunanji rob) in pri armenici kot pri mauri ali variegati. 42 Redke vrste Rare species črna štorklja ciconia nigra Black Stork Ciconia nigra 27.3.1981 sem pri građu Borlu opazil v zraku dva odrasla osebka črne štorklje, ki sta letela v smeri proti severu. Leteli sta na višini 200 m, s približno 60 km/h, kar sem izmeril s pony expresom, ker sem se za njima peljal dobra dva kilometra. Prve bele štorklje ciconia ciconia pa sem opazil že tri dni prej (24.3.1981) in so na treh mestih že zasedle svoja stara gnezdišča. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Prilivka Burhinus oedicnemus Stone Curlew Burhinus oedicnemus 11.4.1981 sva s kolegom F.Janžekovičem pod jezom akumulacijskega jezera v Markovcih opazovala prve se seleče navadne čigre sterna hirundo. Nato sva nadaljevala pot po prodišču in splašila precej velikega rjavega ptiča z dvema belima vzdolžnima Črtama prek peruti. Prilivka je že na razdalji 50 m zletela in pristala kakih 200 m dlje. Nato se je nekajkrat potuhnila in tekla prek prodišča dalje. To igro je ponavljala vse do sončnega zatona, nato sva jo izgubila izpred oči. Poznejše večkratno preverjanje ni dalo pozitivnih rezultatov, čeprav ji Drava s svojimi velikimi prodišči nudi obilo možnosti tako za gnezditev kakor za počitek na preletu. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Kostanjevka Aythya nyroca Ferruginous Duck Aythya nyroca Na poti med Kidričevim in Pragerskim sem dne 18.4.1981 opazil v stari zapuščeni gramoznici par koštanjevke. Kasneje sem jo tu opazoval še enkrat, vendar mi gnezda ni uspelo najti. Ista slika se je ponovila tudi v gramoznici pri Spuhlji, ko sem par kostanjevke opazil šele 30.4.1981, čeprav sem gramoznico redno kontroliral. Gnezda mi tudi tukaj ni uspelo najti. Biotop je v obeh gramoznicah enak. Obe sta močno poraščeni z vrbovjem in močvirnim rastlinjem, kar je tudi omogočilo njihovo naselitev, saj je znano, da kostanjevka potrebuje močno obraščene vodne biotope. Borut Štumberger,62282 cirkulane 41 Ribji orel Pandion haliaetus Osprey Pandion haliaetus Od 25.4. do 10.5.1981 sem nad Šmartiiiskim jezerom opazoval tri primerke ribjega orla Pandion haliaStus. To šele pred nekaj leti nastalo jezero v obsegu 22-24 km leži 5 km oddaljeno od Celja. Orli so lovili tako, da so dolgo krožili nad vodo, kadar pa se je kateri odločil za napad, se je vsakič dvignil z ribo v krempljih. Zvonko Lončarevič, 63000 Celje, Ul.Frankolovskih žrtev 13 Rdečenoga postovka Falco vespertinus Red-footed Falcon Falco vespertinus 15.5.1981 sem opazoval na preletu med Radovljico in Lescami na robu hrastovega gozda približno 50 rdečenogih postovk, ki so posedale po tleh in po vrhovih dreves. Andrej Knavs, Kladezna 3, 61000 Ljubljana 43 Mali galeb Larus minutus Little Gull Larus minutus 11.6.1981 sem se odpravil obročkat galebe in čigre na akumulacijsko jezero pri Ptuju. Na otoku, kjer so v prejšnjih letih množično gnezdili galebi in čigre, nisem našel ne mladičev in ne jajc, po čemer sklepam, da je bila kolonija .izro-pana. Ko sem se s čolnom vračal z otoka, sem pred sabo zagledal neobarvanega malega galeba, ki je mirno lovil tik nad vodno površino. Kmalu nato se mu je pridružil še drug primerek,s katerim sta družno lovila. Dodal bi, da je mali galeb tukaj reden preletnik, tako spomladi kot jeseni, vendar ni nikoli številen. Nikoli nisem namreč opazoval več kot 27 primerkov. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis Black-necked Grebe Podiceps nigricollis 18.4.1981 sem z nasipa akumulacijskega jezera pri Markovcih opazil dva primerka črnogrlega ponirka v svatovskem oblačilu. Ves čas opazovanja sta plavala skupaj in se tu in tam potopila. Povedati moram pa to, da sem črnogrlega ponirka opazoval prvič na jezeru in da sem na preletu letos prvič opazil rumeno pastirico Motacilla flava. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Mali muhar Ficedula parva Red-breasted Flycatcher Ficedula parva 17.5.1981 sem v Strazišču pri Kranju opazil na hrastu majhno "taščico". Ko sem se ji približal, je vzdignila rep in odletela na bližnji hrast. Na repu se je lepo videl črno-beli vzorec; takoj sem spoznal malega muharja. Nekaj časa je obletaval konce vej in z gosenico v kljunu odletel. Sledil sem mu še kakih sto metrov, potem pa je izginil v smreki. Kasneje ga kljub opazovanju nisem več videl. Tomi Trilar, Škofjeloška 50, 64000 Kranj Črnoglavi muhar Ficedula hgpoleuca Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca 2.6.1973 sem na visokogorskem barju Šijec na Pokljuki (1200 m) opazil na vrhu rušja sedeti samca čmoglavega muharja. Glede na datum opazovanja, biotop in da v sosednji Avstriji že gnezdi, dopuščam možnost, da bi črnoglavi muhar lahko gnezdil na Pokljuki. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 Tamariskova trstnica Acrocephalus melanopogon Moustached Warbler Acrocephalus melanopogon 30.7.1981 je ornitološka ekipa v sestavi I.Geister, B.Magajna, B.Štumberger in D.Sere lovila in obročkala ptiče ob zaraščenem rokavu Drave pri Ormožu. Med večjim številom ujetih trstnic, se je ujel tudi mladič tama-riskove trstnice. Glede na datum in biotop je vrsta pravgotovo gnezdilka omenjenega predela. Kasnejše raziskave tega predela v zvezi z ornitološkim atlasom Slovenije, bodo pokazale razširjenost te vrste v tem delu Slovenije. Dare Sere, 61000 Ljubljana , Glinškova ploščad 12 44 i Iz ornitološke beležnice From ornithological notebook BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia ]ft\\TL STORK 21.5.1981 sem zjutraj okrog 6.45 opazil na Sorskem polju ob glavni cesti Kranj-Ljubljana približno kilometer pred Jeprco dve beli štorklji ciconia ciconia, ki sta se pasli na travniku nekaj deset metrov narazen. - Popoldne okrog 14.ure ptic na omenjenem kraju ni bilo več videti. Štorklji sta se tako daleč v severozahodni Sloveniji ustavili bržkone med preletom proti severnejšim evropskim deželam, manj verjetno pa je, da sta nameravali gnezditi kje v bližini. Jurij Kurillo, 64000 Kranj, Vrečkova 5 SREBRNI GALEB Larus argentatus HERRING GULL 29.6.1981 sem na Dravi pri Bukovcih pri Ptuju opazoval srebrnega galeba v poletnem perju. Galeb je sicer tukaj stalen gost, vendar sem poletno obarvan osebek tukaj prvič opazoval. Neobarvani (spolno nezreli) osebki pa se tukaj zadržujejo vse leto. Najštevilnejši so proti koncu poletja. Avgusta 1981 sem jih opazoval pri Ptuju v jati z natanko 45 pticami. Povedati moram še to, da srebrnega galeba še nikoli nisem opazoval na akumulacijskem jezeru pri Ormožu, medtem ko ga pri Ptuju videvam redno. Borut štumberger, 62282 Cirkulane 41 VELIKI SKOVIK ot"s scops SCOPS OWL Od 10.5. pa do lO.b.iybl sem skoraj vsako noč z balkona svojega stanovanja za Bežigradom v Ljubljani poslušal petje velikega skovika. Petje se je slišalo iz vasi Savije, in to predvsem med 23. in 24. uro. Po daljšem premoru je pel spet 22.7., 3.8. in 8.8.1981. Do sedaj velikega skovika v Ljubljani nisem slišal peti. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 ČRNA VRANA Corvus corone CARRION CROW 24.6.1981 sem v Pacinju pri Ptuju opazil med jato 30 sivih vran Corvus comix primerek črne vrane, ki je skupaj s sivimi iskala hrano na polju. Ker sem dome-val, da so v jati tudi križanci med sivo in črno vrano sem po daljšem opazovanju opazil tudi primere, ki je imel pikast hrbet in oprsje. Nato sem si še bolj natančno ogledal črno vrano in opazil na trebuhu vrane manjšo neizrazito sivo liso. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 RUMENA PASTIRICA Motacilla flava cinereocapilla YELLOW WAGTAIL Po do sedaj znanih podatkih so rumene pastirice gnezdile na Dojicah na Cerkniškem jezeru (2-3 pari) (Gregori 1979). S kolegom H.Czikelijem in A.Sovincem smo na tem mestu ugotovili množično gnezditev te podvrste rumene pastirice. V večjem številu so tudi gnezdile na predelih, kjer do sedaj niso bile opazovane. Celotnega jezera nismo pregledali, vendar sklepamo, da je na Dojicah in okolici Dol. vasi gnezdilo najmanj 50 parov. Dva gnezda mladičev sem tudi obročkal. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 RDEČI KALIN Carpodacus erythrinus SCARLET ROSEFINCH S kolegom H.Czikelijem iz Avstrije sem 29.5.1981 na Cerkniškem jezeru opazoval pojočega samca rdečega kalina. Na istem mestu sem s kolegom A.Sovincem imel priliko 14.6.1981 še enkrat opazovati pojočega samca. V bližini sva opazila tudi samico. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 ITALIJANSKI VRABEC Passer domesticus italie ITALIAN SPARROW 14.6.1981 sva s kolegom A.Sovincem v Dolenji vasi ob Cerkniškem jezeru iz avta opazovala lep odrasel primerek italijanskega vrabca, ki je iskal hrano po tleh in se spreletaval z ene na drugo kopico sena. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 M. R. I. lovni program M. R. I. catching programme 45 1, UVOD M.R.I, program je dolgoročni lovni program ornitološke centrale Radolf-zell. Poteka v letih 1974-1983, izkustveno pa se navezuje na t.i. "peničji program"iz let 1968-1970. V program so zajete tri evropske ornitološke postaje: Mettnau ob Bodenskem jezeru, Reit pri Hamburgu in Illmitz ob Nežiderskem jezeru. Program je dobil ime po začetnicah teh krajev. V vsaki od teh postaj lovijo nepretrgoma od 30. junija (prvi dan 37 - letne pentade) do 6. novembra (zadnji dan 62- letne pentade) v fiksno postavljene mreže. V Mettnau jih stoji 52, v Reitu 22 in v Illmitzu 16, torej skupno 90 mrež v dolžini 620 metrov in površini 1260 m2. Dolžina posamezne mreže japonske izdelave je 7 m, višina 2 m. Program je omejen na 37 ptičjih vrst. Letno ujamejo in obdelajo ca. 20.000 primerkov. To delo opravi ekipa približno 50 sodelavcev, od katerih ima polovica potrebno funkcionalno izobrazbo. 2, METODOLOGIJA Metodologija lova je do skrajnosti standardizirana. Vse mreže so do podrobnosti enako pripravljene, med drugim tudi napete z enako obremenitvijo (10 kp). Lovi se izključno samodejno, brez priganjanja ali magnetofona, ker se le tako lahko doseže standardizacija. Posadka treh mož kontrolira mreže vsako uro od petih do dvaindvajsetih od 25. septembra oz. od šestih do enaindvajsetih od 26. septembra dalje, ob močnem dežju ali visoki vročini (nad 30° C) vsake pol ure. Na poseben listič pripišejo številko žepa in stran mreže, iz katere je bila ptica vzeta. Listič roma s ptico vred v laneno transportno vrečo, podatki pa se pri obdelavi vnesejo v evidenčni obrazec. 3, POPIS Za popis uporabljajo obrazce v treh barvnih variantah. Bel je namenjen popisu prvič ujetih primerkov, rumen popisu najdb iste postaje v tekoči sezoni, moder popisu najdb iste postaje iz prejšnjih sezon in najdb primerkov, zaznamovanih na drugih postajah. Ti obrazci imajo namesto 15 enojnih sedem dvojnih vrst, kar omogoča kasnejši vnesek izvirnih podatkov. Tej kategoriji najdenih primerkov dodajajo poleg identifikacijskega še barvni (letno variabilen) obroček z opozorilno funkcijo. Popisujejo se naslednji podatki (v oklepaju je število kolon): številka obročka (1-7), datian (8-13), ura (14,15), vrsta (16,17), številka mreže (18,19) in žepa (20), stran mreže (21), spol (22), starost (23), mena oblične-ga perja (24) in letalnih peres (25), dolžina peruti (ali distalnega peresa) (26,28), razlika med vrhom sekundarnih in primarnih peres za izračun indeksa peruti (29-30), teža telesa (31-34), stopnja maščdhne založenosti (35), pri trsnicah lega zajede (36-38) in razpon stopala (39-41). Za računalniško obdelavo se popisani podatki prenesejo direktno ali kodirani na luknjano kartico. 4, IZBIRA VRST V program je vključenih 37 vrst, ki so izbrane po naslednjih merilih: - proučevana vrsta mora biti selivka (bolj ali manj izrazita), - pod 1) izbrane selivke se morajo pojavljati v lovišču redno vsako leto v enem izmed treh količinskih razredov: nad 500, nad 100 ali vsaj 10 primerkov na leto; - vrsta, ki izpolnjuje pod 1. in 2. zahtevane pogoje, mora lovišče ob času njene selitve redno uporabljati kot počivališče ali prehranjevali-šče. Vrsta, ki to počne le občasno (prileti npr. le na napajališče), ne prihaja v poštevj - končno ne sme vrsta, ki izpolnjuje vse zgoraj navedene pogoje, lovišča uporabljati za skupna prenočišča (kot npr. škorci, lastovke, pastirice) . Od izbranih 35 vrst jih je 26 do 27 izrazito nočnih selivk rn 4 dnevne, takih, ki se selijo podnevi in 46 ponoči, pa je 6. Več kot polovica (22) je izrazitih selivk. Izbrane so bile naslednje vrste: kos, modri slavec, plavček, repalšči-ca, siva penica, rakar, kobiličar, kovaček, penica, pogorelček, rumeni vrtnik, kalin, sivi muhar, šmarnica, siva pevka, mlinarček, tamariskovka, črnoglavka, mali slavec, rjavi sra-koper, trstni strnad, trstni cvrčalec, taščica, bičja trstnica, povodna trstnica, cikovt, rdečeglavi kralji-ček, pisana penica, lišček, močvirska trstnica, srpična trstnica, črnoglavi muhar, grmovščica, vijeglavka, rume-noglavi kraljiček, stržek, vrbja listnica. 5, NAMEN Vodstvo M.R.I. programa si je zastavilo naslednje cilje: 1. demografski cilj Ker so že rezultati peničjega programa opozorili na velik padec pogostnosti nekaterih selivk, je 10-letni program idealna priložnost za preverjanje fluktuacijskega značaja takih in podotnih padcev in študij srednje in dolgoročne populacijske dinamike nasploh. Neznan je tudi populacijski sestoj pojavljajočih se skupin glede na starost in spol. Ugotoviti bi bilo potrebno meje normalnih fluktua-cij, oz. kdaj lahko pričnemo govoriti o ogroženosti obravnavane vrste. 2. selitvena problematika Selitvena problematika je obravnavana s 3 vidikov: prostorski potek selitve, časovni potek selitve (f enologi ja) in selitvena fiziologija. S pomočjo biometričnih podatkov naj bi ugotovili populacijsko pripadnost selečih se primerkov posamezne vrste oz. strukturo te pripadnosti znotraj vrste. Ugotovili naj bi tudi stopnjo zvestobe selitveni poti oz. počivališču pri posamezni vrsti. Končno naj bi dobljeni rezultati izboljšali sedanjo predstavo o selitvenih poteh. Z vidika f enologi je je zanimiv potek selitve različnih vrst in populacij tako na enem kot tudi primerjalno na različnih področjih. Glede na starost in spol naj bi proučili tudi odvisnost poteka selitve od vremena in gnezditvenega uspeha. S fiziološkega vidika je potrebno proučiti spremembe telesne teže med selitvijo pri različnih vrstah in populacijah, v različnih zemljepisnih širinah in v odvisnosti od vremena, prehrambenih virov in mene perja. Proučili naj bi tudi zadrževanje selivk v počivališču z ozirom na stanje mene, potek selitve in maščobno založenost. 3. bioritmika Ker je selitev tudi bioritmični pojav, naj bi tokrat pri celi vrsti selivk na podlagi celodnevne porazdelitve lovljencev proučili dnevno lokomoro-rično aktivnost v počivališču. Raziskali naj bi tudi razloge za variacije pri rednem pojavljanju določenega primerka na istem kraju in ob istem času. 4. raziskovanje eko sistema Z ekološkega vidika naj bi proučili razmerje med različnimi v skupnem počivališču hranečimi se vrstami, pa tudi razmerje med selivkami, živalskim plenom in prehrambenimi rastlinami (prehranjevalna veriga) v lovišču. 5. metodološke raziskave Pričakovati je dragocen prispevek določanju problematičnih vrst, starosti in spola. Izdelan je tudi standardni program za računalniško obdelavo izbranih podatkov Iztok Geister Paberki Notes of interest V Kočevju sem 7.7.1981 na Rudniškem jezeru (to je veliko jezero, obdano z močvirnatim svetom, ki je nastalo v opuščenem dnevnem kopu rudnika premoga, ko je jamo zalila talna voda; jezero se povečuje) opazil 2 sivi čaplji Ardea cinerea, ki sta letali nad jezerom ali pa lovili v obrežnem močvirnem pasu. Cmenjam še, da sem 15.6.81 okoli 6. ure zjutraj opazil 1 sivo čapljo v zg. toku reke Rinže. Čaplja se je spla-šila in odletela. Kasneje je nisem več videl. 7.7.1981 sem na jezeru opazil tudi rečne galebe Larus ridibundus. Dva sta bila odrasla (sivo-belo perje), eden pa je imel mladostno (rjavo-bel-kasto perje. 8.7.1981 sem na jezeru opazil 2 sivi čaplji in samo 2 galeba (odrasla). Naslednjega dne (9.7.1981) sta bili čaplji zgodaj zjutraj še vedno ob jezeru, galebov pa tistega jutra nisem videl. Marko Masterl,61330 Kočevje,Šeškova 1 Prispevek amaterjev v Angliji Contribution of amateurs in England Vloga angleških amaterjev v ornitologi-ji ima 200-letno tradicijo. Za prvo organizirano akcijo velja štetje selivk v letih 1880-1890, ki pa ga niso opravili ornitologi, temveč svetilničarji. Tudi Štetje sloke v letih 1934-35 so opravili lovci in posestniki. Prvič so amaterski ornitologi nastopili organizirano pri štetju sive čaplje leta 1928 in to štetje, ki mu po trajanju v Evropi ni primere, opravljajo nepretrgoma do današnjih dni. Pri tem so odkrili, da se populacija sivih čapelj po izgubah, ki jih povzroče hude zime, obnovi šele po 3 do 4 letih. Leta 1933 je bila ustanovljena britanska zveza za ornitologijo (The British Trust for Ornithology). Podobne organizacije so bile ustanovljene tudi v drugih deželah, toda nikjer ni pod isto streho združena vsa široko razvejena ornitološka dejavnost: zaznamovanje, štetje, gnezditvena in golitvena problematika. Zveza šteje danes približno 7500 članov. Razen s članarino se financira predvsem s pogodbenim delom za Svet za varstvo narave (ki ima očitno drugačno vlogo in zavest kot podobni organi pri nas). Prejema pa tudi državno finančno podporo. Med amaterje pa ne smemo šteti le anonimne sodelavce različnih programov šircm po deželi, temveč tudi nekaj vodilnih strokovnjakov. Eden najbolj znanih angleških ornitologov, pisec številnih nadvse popularnih knjig, pred leti umrli dr. Lack je bil tudi amater. Zveza organizirano deluje na naslednjih področjih: 1. študije prebivališč in porazdelitve Tovrstne raziskave so omejene na ugotavljanje prisotnosti vrstj ugotavlja pa se tudi njihova številčnost. Pripravljajo se predvsem za vrste, za katere se domneva> da se njihov areal bodisi oži* bodisi liri. Öe so spremembe posebno nagle, se po določenem obdobju opazovanje ponovi (monitoring) . Največja taksna splošna akcija je bil ornitološki atias, izveden v letih 1968-19?2> v katerem je sodelovalo nad 10.000 opazovalcev. 47 Opravljeno in objavljeno delo je osnova mnogim bodočim študijam. 2. štetje Štetje se lahko opravlja na celotnem ali le na izbranem prostoru opazovane vrste. Tako je bila organizirana posebna skupina za štetje morskih ptic na njihovih gnezdiščih. Morske ptice so primerne za štetje, ker so velike in gnezdijo v naselkih, toda gnezdišča so običajno zelo strme skale ali pa imajo gnezda v zemeljskih rovih, tako da je tudi to štetje povezano s številnimi težavami. Rezultati tega štetja so bili objavljeni v posebni knjigi z naslovom Operation Seafarer. Od leta 1969 poteka podobno štetje na morskih obalah in plitvinah v sodelovanju z ustreznimi naravovarstvenimi telesi. S splošnim štetjem so pričeli leta 1961. Delo so vzpodbudile alarmantne novice o hitrem propadanju populacije sokola selca in skobca zaradi zastrupljanja s kemičnimi snovmi. Uporabili so kartirno metodo, po kateri karti-rajo gnezditvena ofcmočja posameznega para 3. vpliv človeka Različne organizacije večkrat organizirajo štetje mrtvih ptic, ki jih najdejo na cestah, pod daljnovodi ali na morski obali (onesnaženje z nafto). Änaterji so odigrali pomembno vlogo pri zbiranju podatkov o pticah, ki so postale žrtve s kloriranim ogljikovim vodikom "zaščitenega" žitnega zrnja. 4. gnezditvena biologija Izpolnjevanje gnezditvenih obrazcev je način p s katerim amaterski ornitologi največ pripomorejo k poznavanju gnezditvene ornitologije. Popisovanje gnezd so prvič organizirali leta 1939 in danes se zbere v združenju vsako leto nad 25.000 kartic približno 500 sodelavcev, iteterji zbirajo detajlne podatke o gnezditvenem biotopu in gnezdišču, o trajanju gnezdenja, o velikosti legla ih zalege iri o gnezditvenem uspehu. 5. bianetrijä Razen dolžinskih mer in teže popisuje tudi stanje mene. Mene ne pOpiisujejo le obrockovalci, temveč tudi sodelavci ki lovijo samo z namenom proučevanja 48 mene. Letno zberejo približno 4000 popisov mene. Organizatorja zanima zlasti razmerje med meno in gnezditvi-JO na eni in meno ter selitvijo na drugi strani. Z merjenjem dolžine peruti ugotavljajo pripadnost populacij, z merjenjem teže pa letni fiziološki ciklus in telesno kondicijo med selitvijo. Tako kot Nemci tudi Angleži poudarjajo prihranek, ki ga s svojim delom ustvarjajo amaterji. Stroškovno V spomin dr. Alešu Beblerju In memory of Dr Aleš Bebler Malokdo ve, da je ime pokojnega dr, Aleša Beblerja povezano z razvojem slovenske ornitologije in to ne'samo kot varuha ptic, temveč tudi kot iniciatorja pri združevanju slovenskih ornitologov, dr, Bebler je 27. avgusta 1973 v svoji počitniški hišici v Ankaranu organiziral posvet o varstvu ptic in ze takrat smo ugotovili nujnost organiziranega delovanja v obliki društva. Takrat smo, sedeč pod starim košatim hrastom, občutili kako dr, Bebler ljubi naravo in še posebno ptice, "Narava me je zmeraj klicala, Njen glas sem slišal tudi takrat, ko so bili drugi glasovi bolj kričeči"... To misel iz njegove knjige smo takrat prvič slišali. Toda Bebler ne samo, da je ljubil ptice, tudi poznal jih je, "Tale hrast obiskuje poleti 28 vrst ptic iz bližnjih vrtov, 5 vrst pa na njem gnezdi" je dejal in jih naštel po imenih kot ornitolog. Za vse nas, dr, Beblerjeve goste je bil to dan drugovanja z izrednim Človekom, svobodomislecem po duhu, a borcem, diplomatom in politikom po poklicu. Njegova dejavnost pri varstvu narave v vlogi predsednika Zveznega sveta za varstvo okolja je zahtevala polno mero diplomatskega takta in izkušenj pri reševanju neizogibnega spopada med varuhi in roparji narave, ki smo mu v naši socialistični samoupravni družbi na žalost še vedno priča. Na ustanovnem občnem zboru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je bil dr. Aleš Bebler izbran za častnega člana. Slava in hvala mu! dr. Sergerj Matvejev, 61000 Ljubljana, Milčinskega 14 ¦ gledano bi vse to delo, ki ga opravljajo amaterji, profesionalno ne bilo mogoče opraviti. Opozarjajo paf da morajo biti projekti, namenjeni amaterjem, skrbio načrtovani in vodeni z jasnimi navodili. Kajpak ne pozabljajo na vrednost povratnih informacij, ki so amaterju najljubša nagrada. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 Društveni izlet na Nanos Trip of the Society of Nanos 6.6.1981 sto imeli ornitološki izlet na Nanos, ki pa se ga je udeležilo samo devet članov. Zaradi slabega vremena nas je na vrh prišlo seno pet. Izlet sno ponovili naslednjo soboto, tokrat je bilo slabo vreme samo zjutraj in na vrh nas je prišlo šest. V obeh dnevih sno v tan kvadrantu opazili in skartirali 54 vrst ptičev. Kot zanimivost bi anenil grmovščico Phy.sibilatrix, belobrado penioo Sylvia cantillans in škrjančarja Falco subbuteo. Na travniku, poraščenim z različnim grmovjem, pod pogorjem Nanosa pa sno imeli priliko prvič opazovati na tato majhnan prostoru pet različnih vrst strnadov, in to: runenega, plotnega, skalnega, vrtnega in velikega strnada. Našli sno tudi dve gnezdi reprüka in poljskega škrjanca. Za tako skrcmno udeležbo je bilo prav gotovo krivo vrane (prijav je bilo več), vendar sno bili vsi ornitologi planinci zadovoljni s ptičjim življem na tem predelu kakor tudi s samo turo na Naros. Takih in podofcnih izletov si še želimo. m , c Dare Sere 18. Pogled na Nanos (D.Sere) 18. view of the Nanos (D.Sere) Iz vsebine prihodnjih številk ACROCEFHALUSA - Potrjena gnezditev male čigre sterna albifrons v Sloveniji - Izbruh velikega slavca Luscinia luscinia na preletu jeseni 1981 - Veliki klinkač Aquila clanga - nova gnezdilka - Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SPS v v letih 1927-80 - Rezultati kartiranja v letu 1981 - Zimski ornitološki atlas - Pojavljanje azijskih in ameriških pobrežnikov v Evropi - Ornitološki izlet v Kopački rit - Ptičji vrt na robu mesta v Sloveniji letu 1980 in ACROCEPHALUS 8-9 (2) 1981 VSEBINA CCOTENIS usmerjeni ornitološki program raziskovalni projekt: selitev ptic ™ na ozemlju Slovenije ^" skrivnostna fotografija 22 italijanski vrabec Passer domesticus 17 ornithological prograrrme italiae v Sloveniji 23 razširjenost in pojavljanje čopastega ^ ponirka Podiceps cristatus v Sloven- " skih goricah in na Ptujskem polju gnezditev pribe Vanellus vanellus na Sorskem polju 36 brškinka Cisticola juncidis gnezdi -^ tudi v Dalmaciji ** pojavljanje sive podvrste vrbje listnice Phylloscopus collybita v 38 Sloveniji nove knjige: the frontiers of bird ^Q identification Ä redke vrste: črna štorklja, prilivka, koštanjevka, ribji orel, rdečenoga postovka, nali galeb, črnogrli poni- Z|2 rek, mali muhar, črnoglavi muhar, tamariskcva trstnica iz ornitološke beležnice: bela štorklja, srebrni galeb, veliki sko- iß vik, črna vrana, rumena pastirica, rdeči kalin, italijanski vrabec M.R.I. lovni program ZL paberki: siva caplja, rečni galeb ^ prispevek amaterjev v Angliji UJ v spmin dr. Alešu Beblerju Zj8 društveni izlet na Nanos research project: migration of birds in Slovenia mystery photograph Italian Sparrow Passer domesticus italiae in Slovenia distribution and phanology of Great crested Grebe Podiceps cristatus in the Slovenian Gorice and on the plain of Ptuj Breeding of Lapwing vanellus vanellus in the Sorsko plain Fan-tailed warbler Cisticola juncidis breeds also in Dalmatia occurrence of the grey race of Chiffchaff Phylloscopus collybita in Slovenia new books: the frontiers of bird identification rare species: Black Stork, Stone Curlew, Ferruginous Duck, Osprey, Red-footed Falcon, Little Gull, Black-necked Grebe, Red-breasted Flycatcher, Pied Flycatcher, MDustached Warbler fron ornithological notebook: White Stork, Herrinh Gull, Seeps Owl, Carrion Crow, Yellow Wag-tail, Scarlet Rosefinch, Italian Sparrow M.R.I, cathing prograrrme notes of interest: Grey Heron, Black-headed Gull contribution of amateurs in England in memory of Dr Aleš Bebler trip of the society of Nanos