Uto 11. - Lir io.-, lugoiir 7,- Din s.~. Trst, 27. februarja 1947 Stov. 5< ARMADA MIRU So dogodki in dnevi v zgodovini, ki se jih ljudske mnolice zaradi njih pomembnosti bolj ali manj odkrito spominjajo (kar pač zavisi od stopnje resnv ne de. jhukrutv'ne svobode, v kateri .Urijo) to-da vedno se jih spominjajo s tisto spoštljivostjo, ki jim po njih va-nosti pripada. Tako je v preteklih dneh ves svobodoljubni in v demokraciji Uvefi svet na naj Spontane jU način proslavil dan 29. obletnice rojstva Rdeče Armade, dan; ki predstavlja v boju človeštva za trajen mir in demokracijo prelomnico odločilnega pomena. Od rojstva prve ljudske armade ncTsvetu je namreč r.a vedno odpadla nevarnost dolgotrajnega obstoja mračnjaštva in suUiosti in borba svetovnih 711110'',ic je dobila v njej poroka svoje končne bližnje zmage. V 29 letih obstoja in razvoja je Rdeča Armada to odlično potrdila s svojimi velikimi zrna-gami nad raznimi faSisttnimi in imperialističnimi tolpami in tako zagotovila varnost in razvoj drttave, ki je s svojo socialisti'rro dru-beno ureditvijo in s svojo ljudsko demokracijo postala nuj-višji cilj vseh svobodoljubnih mnoUc... sveta. Herojska in zgodovinska neprecenljivo pomembna pot RA' je začela h '913., ko so po Trockyjevi izdajalski potezi na Škodo mlade Sovjetske republike in v korist kontrarevolucije spontano formirane enote RA zaustavile nemško prodi, ranje pred Petrogradom. Nadaljevala se j'c v odločnih in nezaslišano junaških bojih proti združenim silam kontrarevolucije, ko so imperialisti Anglije, Francije, Japonske, Amerike in Italije začeli vojno intervencijo brez vojne napovedi. RA je premagala armade te tako imenovane antante In kontrarevolucionarne Venerale carske vojske, osvobodila Sovjetsko delelo in tako omogočila mirno zgraditev socialistične domovine, ki je, s razvojem socialistične industrije in kolhoz-nega poljedelstva dala motnost vsestranske izpopolnitve RA v • moderno vojsko. RA je budno varovala meje .SZ, pripravljena da sleherni, poizkus imperialističnih zasutnjevalcev lakoj zatre. Japonski imperialisti sp to dvakrat spoznali. (I. 1938. in 39.). ko so sotjetske čete ped poveljstvom maršala stalinske šole Vukova uničile japonske osvajalce v Mongoliji. Ista ììSOda je zadela tudi belofinske vojne hujskače- na ‘Kareljski o'mi. V letih mirnega razvoja so sovjetski narodi gradili svojo novo armado in ustvarili na temeljih bogatih izkušenj in neizmerne ljubezni do nje in svobod e armado, ki je bila edina na svetu zmotna zaustaviti in do kraja zlomiti armade največjih fašističnih krvolokov zgodovine, Hitlerja in njegovih satelitov. Nikdar v zgodovini niso Nemci pripravili tqko ogromno in opremljeno armado kakor pred napadom na Sovjetsko Zvezo. Sovjetsko zemljo je napadlo 250 najboljših nemških divizij, ki so prodrle sicer globoko, toda plačale svoje prodiranje z velikimi izgubami v livi sili in materialu. To niso bili več marš-manevri skozi zapadno Evropo, temveč ogorčeni boji za vsako vas. Toda RA je razbila pred Moskvo legendo o nepremagljivost i nemške armade. V doslej največji bitki zgodovine, v slaltngrajski, je unU'ilq. vero Nemcev v zmago. V kurski bilki, v kate-rJ je Hitler še enkrat poskusil svojo sre-r°i je bila končno zapečatena usoda Hitlerjevega vojnega stroja. Končno je HA zavzela Berlin, gnezdo fašizma. Dejstvo, da je na čelu protifašistične Koalicije stala SZ, je dalo nialim narodom perspektivo, da si bodo v tej borb! ‘Rojevali svojo popolno neodvisnost. Ob zavesti so tudi 'r na*ih gorah vztra- jali v junaškem in'neenakem boju’naM primorski partizani, naše primorsko ljudstvo. Kol je s pritajenim dihom, toda z nezlomljivo vero V mor RA siedito njenim taktičnim umikom, tako so primorski partizani s pesmijo korakali ob vsaki novi zmagi na vzhodni fronti r nove in nove boje nad fašistične tolpe in to vse do končne zmage. To je v kratkem slavna poi borbe RA-je v kratkih mislih izraženo vse ono. kar milijoni src svobodoljubnih ljudi čutijo do nje. Tu je v kratkem opisan pomen njenega obstoja in istočasno naznačen njen program. Da bo v dobi, hi je predimmi 'izpolnila do najvišje mainasti, da bo zagotovila trajen mir svetu, ji je v svojem povelju njen ustanovitelj gene-ralisim Stalin nakazal delo: Tudi sovjetska armada mora v dobi miru. izpolnjujoč postavljene naloge vojaškega re'bà-nja še nadalje-- napredovati in se vzpenjati k novini, večjim uspehom, da bo vojaško, in polituno pripravljena. To zahteva od nas utrditev miru. Naj iivl Rdeča Armada, gara.n t svobode vseh svobodoljubnih narodov sveta. lls»l(l«l misurili!) mm/itn/m/ V kolikor niso ljudje v Pulju nasedli šovinistični propagandi, se je ta posluževala še terorja, da je z njirfi ustvarila v mestu napeto i n živčno stanje ter na ta način Se povečala izseljevanje, pan na dan so se_ množili teroristični napadi na posamezne antifašiste in sedeže antifašističnih organizacij, prav iako kot se više še vedno v drugih mestili cone A. Teroristične skupine so nastopale javno in tako predrzno, da so mnogi ljudje že sumili, da so s policijo dogovorjeni, ker niso nikogar ujeli niti aretirali. Vse te izpade pa so Bovini;-sli spretno izrabljali in strašili ‘ljudi: ,;Bqžite, dokler je še Čas. Jugoslovani se bodo maščevali. Bežite . .. !“ Uspeh terorističnih Izpadov in šovinistične propagande ni izostal. Izselili so sc tudi ljudje, ki bi gotovo ostali, če ne bi podlegli splošni psihozi izseljevanja/ Nas seveda ne zanimajo bivši fašisti in ljudje z umazano preteklostjo. O njirt smo že pisali: hvala bogu, da so šli! žal'nam je pa poštene, ki so postali žrtve italijanskih imperialistov. Bolj/ ko gre ponesrečena špekulacija z esuli h koncu,.bolj prihajajo na dan dokazi, da -smo imeli prav, kar'smo pisali o problemu izrelje- Svis tiH/ ni p n mufi iu |ii)l(i/.aj Slot/ a n m/ Delegacija društva slovanskih žen v Pragi je obiskala jjrcdseeinika republike dr. Kdvar-da Bcneša, katerega je obvestila o delu svoje organizacijo. Predsednik republike je ob tej priliki imel sledeč govor: „V zgodovini slovanskih narodov so se v zadnjih S letih dogodili resnično ogromni dogodki. Ti jia niso samo posledica celotnega razvoja evropske zgodovine, temvci tudi posledica delovanja slovanskih narodov. Slovanski narodi izpolnjujejo danes svoj politični program’ in ideali mnogih med nami se približujejo uresničenj«. Naš program, da bi se uveljavila in zagotovila eksistenca slovanskih narodov in njihova postavitev v okvir zgodovine vseh ostalih narodov,, je demokratičen in ljudski, pravičen in pošten; zaiel sc je uresničevati v velikem obsegu in bo v najbližjt bodočnosti izveden v vsej razsežnosti. Mnoge slovanske zadeve, ki jih danes pričenjamo izvajati niso take, kot bi želel, dejstvo pa je, da smo z dogodki druge svetovne vojne zelo napredovali in da imajo vsi slovanski narodi pred seboj novo razdobje v svoji zgodovini. Prepričan sem, da se ta- veliki prelom ne da več obrniti, pa če bi tudi nastopili novi Hitlerji, v zgodovini. .Evrope sc je položaj slovanskih narodov izpremc-nll v osnovi in se bo z razvojem še dalje »žpreminjal, razvoj pa bo zelo .počasen in odvisen predvsem od našega lastnega miroljubnega dela. Moderni slovanski program poznamo že. I od revolucijskega leta ISIS. in od tedanjega slovanskega kongresa v Pragi. Slovanska 'ideja je od tistega časa doži- I vela vrsto razvojnih izprernemb. Ilesnlčnt razvoj slovanske ideje sc ne more oddeliti od demokratičnega ljudskega programa, že zato nc, ker je to razvoj vse modeme ljudske družbe. Nc smemo porabiti, da so Slovani prišli zadnji na oder svetovne zgodovine novejšega časa in ker smo prišli zadnji, nas ostali narodi dolgo niso razumeli, podcenjevali ser« | nas. odklanjali in nas smatrali za podrejene, če že ne politično, pa vsaj gosjtodarskó ali kulturno. i’o današnji vojni pa delamo na tem. da bi nas vsakih 10 ali 30 let ne napadali sosedje ter nas zopet ne skušali vreči v nekdanji položaj. Za novo ureditev razmer ni bilo pripravnejše prilike kot je sedaj in prav nič ite dvomim, da sc tega slovanski narodi tudi zavedajo, kakor tudi tega, da bodo samo z demokratično ureditvijo, in z notranjo enotnostjo zmožni vzdržen svoje položaje in odbiti vsak napad, čim, bi se jiojavii. Pri izvajanju' slovanskega programa v praktičnem življenju se moramo zcfveduii, dà stojijo zapadne evropske države telisi!č- : ito in orgajilžacijško više kipi pa slovanski I ' 7iam nared, ki je prenašal njihove zločine, upra-•Jčene. Toda vse zahteve in note v» bile zaman jn voi ni kriminalci sc še danes svobodno sprehaiajo po Nemčiji, saj so SS-ovskega generala EDertcfca pri aretaciji tako rekoč iztrgali 1* objemo njegove ljubice, ko je bil na enotedenskih počitnicah v Fuldi v, južni Nemčiji. Vsem je znano, da so skoraj vsi vojni ziočlnel, ki jim Je uspelo umaknit t sc v an- Te tettoie so *c večje zaradi tega, ker Je v francoski vladi zastopanih več strank, ki so sicer odločne v svojem načrtu, posebno levičarske stranke, vendar v vladi ni tiste enotnosti, kj bi bila potrebna v tem trenutku, da bi prisilila kapitalistične kroge na žrtve, ki so potrebne za gospodarsko obnovo Francije. Vprav ti krogi so se pognali proti temu načrtu' in sicer na dva načina: predvsem bojkotirajo nabavo življenjskih potrebščin, kar je privedlo do pomanjkanja hrane v mestih in v prvi vrsti v Parizu. Na drugi strani pa so začeli ostro tiskovno kompanijo proti vladi z namenom, da zavedejo nepoučene ljudske plasti v tisto odporno razpoloženje, ki bi jim dalo možnost direktne akcije proti Vladk Toda ta kampandja ni uspela in kljub vsem težavam, ki so zares ogromne, je francoska vlada odločena nadaljevati svoje delo za ustvaritev svojega programa. Pri pretresu vseh postavk se je javil k besedi tudi Nikolaj Beljajev, predstavnik Altajskega ozemlja v Sibiriji, ki je rekel, da so tamkajšnji kmetje obljubili Stalinu, da bodo leta 1947. Izpolnili načrt za pridelek žita In oddali domovini 6 milijonov p udov (mernikov) žita več. kot je predvideno v načrtu. Beljajev. Je nadalje med. ploskanjem vse dvorane Izjavil, da m prebivalci Altaja Izpolnili' svojo obljubo v oddaji Žita državi fn s tem prekoračili načrt ne samo ra 6 milijonov, temveč za 12 milijonov pudov. Pomočnik predsednika ministrskega sveta Turkmenije, Suhan Bobajev pa je rekel, da letošnji proračun njihove republike presega lanskega in popolnoma ustreza nalogam nadaljnogn gospodarskega In kulturnega razvoja Turkmenije. Republiški kolhozi morajo letos posejati 140.ODO ha bombaža in doseči pridelek, ki ne bo manjši od 13 stotov ria ha. V neplodnem puščavskem pesku so začeli kopati velik Kavakumski kanal, ki bo dolg 437 km in bo namakal ves ta puščavski predel. gloameriško okupacijsko cono, svobodno kretnjo brez vsake nevarnosti, da bi Jih kdo „nadlegoval" zaradi zločinov storjenih v fasi» vojne. Prav gotovo ni potrebno poznavanje raznih voj-nopravnih zakonikov; niti. ni imtrebno iskanje dokazov. Vsak najprnproatejšt krnet ali delavec ir Bosne oli črne gore, iz Grčije ali Bolgarije, iz češke ali Poljske, najpreprostejši ukrajinski kol-hoznik ali rudar iz Donjeca ve, da jc SS-ovec /šočinee in to te vsak preprost SS-ovskl vojpk, kaj šele SS-ovskt general, torej človek, ki je poganjal SJšHivske bataljone m čete v zločinske orgije proti neoboroženim množicam starčkov, žensk In otrok na Balkanu, v Rusiji, Poljski, češki, Romuniji in tudi Franciji 1» Italiji. Io bi prav tako delal tudi na Angleškem, če bi mn uspelo tTrekoračtfi Rokavčki preliv. Postavlja se vprašanje, kaj Jc temu vzrok: ali naivnost angloameriških oblasti, da zo sc nrcistt čez noč spremenili v demokrate, alt pa Je ves angloamerički aparat pod vplivom Churehillovskln teorij o nevarnosti, ki preti zapadni civilizaciji od strani boljševizma in je vsaka zveza proti tet nevarnosti dobra, torej tudi zveza z dovčerajšnjiml sovražniki na vojaškem polju in tudi z današnjimi in večnimi «sovražniki človeštva — SS-ovel In tašlsti. Vsekakor Je gotovo: Nacizem ni umri .t *«1*1«-evo smrtjo in z usmrtitvijo Goeringa In rrek«) imgih voditeljev, ampak Utrl v dušah mnogih nemških zaVrknjenih kriminalcev. la Se nekaj jc gotovo: četudi je program «e iajp« nacistične organizacije „voditi ‘narode Evrope proti Sovetsk) zveil". bi se to ne omejilo «zimo na napad proti Sovjetski zvezi, ampkk bi l/zvalo iiovo svetovno klanje In bi n uve V1, vs in še razne druge V frčale na London in tudi na Washington. Proračun SZ za leto 1947 Posledice anglo-ameriške popustljivosti ANGLIJA Po vesteh agencije »Bealera bo Anglija đo konca marca t L po-t rokih, za nabavo orožje gpikl monarhofašiatični vojski >• milijonov funtov storltnoov. Kakor poroča Reuter, je izj»vil predsednik brđanske bacona?ne zveze fannerjev Temer, da lahko pride v Angliji po krw»rab!*afo »s n*-oz luhnuzn'h predmetov v Veliko Britanijo, je treba Izkoristit1 za nabavo hran® ANER’KA Zastopnik «Colmar Hanse« zahteva v nekem svojem poro-tja: » •. da se vojna škoda, ki se zahteva od Nemčije zman’ša in - se da S tem možnost nemškemu narodu da s' .oTomere y fcrsit-m času. da obnovi svojo indus rijo, da se preneha z denec’1 kucjlio, kot nep*«7ešpn-•-v-. ■, • ' .. * »/ Ameriški časopis, ki izhaja v Clevelandu piše v svoji števil»’t e d 29 januarja v tuhr ki »vsak no svoje: «S«ua*n! o^ber «meno an »Sm&T Business Commtee«, kateremu nasuje senc'or James A. Amrray. je «polovil. da veliki časopisni smd'krtj davijo male. neodvisne časopise 'n revije s tem da prenre”u!e»o dobave papirji po zmernb cenah. Na drugi strani pa časopis' teh ve'ik’h amerških s-mtlkrtev dni-ž'»o m Rfit'zireio ek’nstf v Jngi-s’aviji Botrariji in Pollsk», da o-D«moFočaj0 dobavo popirln črso-pvom ow'z:c>**-k?b strank Tr nas neho.e spominja na farizejski izrek: Ne gejte res. i'«nn«*V «»“tuša j»e ne»'" Isti časopis v številki od 5. fe-birraria L 1. jdše: » V česanjih vsak d»n čitamo o trtvinah. vlomih. romb. neneverbah «n ee«zk*»s z ra-betufm in dru«im orožjem v pn»‘ «brci Koiamhin, GRČIJA < Po podatkih, ki j h jc predstav-B-k E AMA dal Anketni komisiji, je od marci, do decembra 1948 bilo v Grčiji 1111 borcev demokratične grške armade usmrčenih, -109 U' stremenih in 33il aretiranh. Z?dnje čase pa se je teror Se po večal. Od rktobra 1946. do januar a 1947. je bilo aretiranih 12.000 oseb, med temi 800 žensk in 130 otrok ^ NEMČIJA Neues Dsutschland piše: >Kra-lievsl'o taborišče v Werdiju v Wcs’l atiji predstavlja enega glavnih centrov črnoborzijanske mreže jugoslovanskih fašistov. Razen tega so te takoimennvane «razseljene osebe« oboroisas in zadnii njihov zločin je brl umor civilnega zdravn:ka. ki jih je zdravil. Kot poroča A.P.P. se je šef rio-gl---nege krematorja v Osvierc-zl»u zdravil v neki britanski bol-src* In se še sedaj nahaja na avebrdi. četud zahtevajo njegovo izro.tev Poljska, češka in Francij« Ust »Vilagoisag« javlja, ds je Nikolaj Horthy dobil dovoljenje za vselitev v ZDA. Isto dovolje-fflie je dobil tudi bivši Horthy-jev poslanec v Vichyju, bnron Gyttrpye Bakacs-Bessenyi in veliki madžarski kap talist Ferenc Karin- Isti časop’s javlja, da Je tržki vojni zločinec ž'nd’vrm'rij-ski polkovnik Mklòs Toldy. katerega je madžarska vlad« zahtevala, s onil v francosko tujsko legijo s činom polkovnika. SIRIJA Po pis-žiju egiptovskega lista Akbi t el jom« Je v angleškem načrtu ustvaritev »Vebke S'rije«, in sicer s tem, da pr'ključijo Sirijo Transjordanljo- Irak in Libanon. V ta namen držiro v Transiordaniji 10.009 Andersovih poljskih vojakov. 1000 angleških vojakov in 20-000 vojakov Arabske legije. Amdeške tete gradijo vojaška taborišča, aerodrome in vojaške baze. Svoje poročlo zaključnic »Akbar el jam« takole: /'AVo emu dudamo, d« prebivalstvo vse Transjcrdanije šteje samo 300.000 prebivalcev, jc popolnoma razumljivo, da navdaja tonila vojska s skrbjo sosedne države. Kitajska Kot javlja »Asscciatsl Press je Čank-Koj Sak izdal dekret, s ka'.er'm se prepoveduje vsaka Slavka. Agencija * »Fr: nce Presse« poroča, da Je japonski minister financ izjavil, da zut še jo stroški za vzdrževanje okupac jskih čet v •laponski 10r/, celotnega jipon-'kega proračuna. INDIJA Kot javlja AJl.P. s« jc v Pen-džapu vršila demonstracija proti vladi. Policija je streljala proti dunonstrantem in eno osebo ubi-60 p* ranila. V ostalih prednjih Indije s« demonstracije ne-dtainJeR (Hi Pazili« poh ril ji II slu: tja »armlitn »svtilimItlnGt(u «Hhora Nadaljevanje borbe za uresničenie programa V vedeljo, dne 23. II. 1947 je PNOO na svojem zasedanju sprejel odlok, da se razide, ker mu je po razdelitvi slovenskega dela’Julijske krajine «onemogočeno izvrševanje onih nalog, za katere je Ul poverjen od primorskega in tržaškega ljudstva». Početkt Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora segajo dalcS nazaj v osvobodilno borbo. V jeseni leta 1943. so se le osnovali po vsem osvobojenem ozemlju krajevni narodno osvobodilni odbori, hi so bili povezani v Pokrajinski narodno osvobodilni svet. V poletju L 1944. so se vršile sredi borb svobodne, tajne volitve. 15. septembra *944. pa so se na Velikih Laznah zbrali delegati iz celega Sloveiiskega Primorja, Trsta in Slovenske Benečijo. Na tem zboru je bil izvoljen Pokrajinski narodno osvobodilni odbor. Ljudstvo mu jc po svojih predstavnikih izročilo naredbodajno in izvršno oblast. Tako je PNOO postal naj-višji organ LJUDSKE oblasti. PNOO ni prišel na oblast kot uzurpator, kot nasil-nel in niti po dekretu tega ali onega okupatorja ali vojne uprave. PNOO je bil v svojem prvem trenutku odraz volje ljudstva, H je bilo svobodno, čeprav je moralo to svobodo še braniti v tenkih borbah, kakor tudi ljudstva, ki ga je še gnjavil okupator, pa se' jc zavedalo,- kje je njegova bodočnost. Po osvoboditvi se je oblast PNOO-ja razširila tudi v večja središča. Zvest načelu, da hoče biti demokratsko izbrani pred-stavnik ljudstva, je sklical za 5. junij 1945. v Trst delegate iz vsega Primorja. V novo izvoljeni m 60 članov razširjeni Glavni odbor PNOO, so prišli v pravilnem razmerju predstavniki vseh okrollj in obeh narodnosti-, slovenske in italijanske. Toda delo tako razširjenega PNOO-ja se je komaj pričelo, ' ko je na tem ozemlju nastopil not* pololaj. Julijska krajina je bila razdeljena na dve coni. Kjer je prevzela oblast ZVU, so stopili zopet v veljavo italijanski zakoni izpred S. septembra 1943. Izvoljeni ljudski oblasti je ZVU odrekla svoje priznanje, pač pa je postavila z dekretom novo «oblast», ljudi, za katere ni vprašala, koga predstavljajo tn ki jim tudi tu bilo nikoli fruir, da bi koga predstav- Take zime že dolgo ne pomnimo! V Trstu je snežilo in burla je bila tako močna, da je bila prava umetnost hoditi po ulicah. En dan cestna železnica ni mogla voziti, zveza z Ljubljano pa jo bila prekinjena več dni. Na sliki vidimo, kakšna jo bila lokomotiva, ki jc pripeljala iz Postojne v Trst. Lepa je zima, te jo opazuješ iz toplo zakurjeno sobe in če nimaš skrbi, kaj boš Jedel opoldne. Dali. Zato ca dskretirana oblast ni imela niikake iniciative,, saj se 'je zavedala, da je. bila njena naloga biti slamnati mol, v ostalem pa jc vse delala — ali ni delala — Zavezniška vojaška uprava. Razuma se, da pri taki oblasti PNOO ni mogel sodelovati. Ako jc PNOO bil izvoljen sredi borb. tudi v miru ni mogel odstopiti od vedno proglašenega načela: biti ljudska, demokrat-sk-a oblast. PNOO v novih razmerah ni prenehal obstajati, toda njegovo delo je bilo ob nerazumevanju ZVU skoraj onemogočeno. Omejevati se je moralo.«po večini na Ijiidsko samopomoč, na predloge, navodila in nasvete ter na proučevanje problemov, ki so se pojavljali na terenu, ne da bi jih PNOO mogel uspešno reševati. Zastavljal pa je vse svoje moči in sposobnosti za to, da bi bila svetovna javnost pravilno poučena o razmerah v naši deleli, o leljah in težnjah njegovega prebivalstva in da bi bila dose-iena pravična rešitev vprašanja bodoče pripadnosti Slovenskega Primorja in Trsta». Vse drugače je lahko PNOO izvajal svojo oblast v coni B. Tam njegova naredbodaj-na in izvršna oblast ni bila ovirana. Zato smo bili v coni B priče velikih dogodkov: ljudstvo je s svojo oblastjo na čelu pristopilo k velikopotezni obnovi; in prav pred kratkim je poslednji istrski kolon postal gospodar zemlje, ki jo jc stoletja obdeloval za drugega. «S tem, da je bila po mednarodni odio-čitvh proti volji ljudstva enotnost Slovenskega Primorja in Trsta nasilno raztrgana na tri dele, katerih vsak bo Uvel svojo usodo, je PNOO izgubil v poverjeni oblik} svoj smisel ter jc dovršil svojo zgodovinsko nalogo». Tako pravi proglas PNOO-ja ob raziđu. Obenem priporoča PNOO v tem proglasu onim mnolicarn, ki -ostanejo izven meja Jugoslavije, naj ohranijo «svojo politično enotnost in se ša tesneje strnejo okott Slovansko-italijanske antifačlstične unije in naj za uresničenje njenega programa nadaljujejo z borbo. S sodelovanjem vseh demokratičnih sil doma in v svetu bodo kdaj v bodočnosti lahko praznovali popolno zmago svojih tečen j, v trajno po-mirjenje in srečo primorskega ljudstva». rekli, da je letošnja zmia lepa. Nič manj kakor SS.eoo je samó brezposelnih, za katere je huda zima prava nadloga, pa tudi mnogo tistih, ki služijo, ne zmorejo s plačo kupiti drv in tople zimske obleke. Splošno pomanjkanje kurjave, elektrike in vode je nezadovoljstvo Tržačanov še povečalo. Zima, draginja, nizke plače in še negotova bodočnost, to je samo nekaj težav delavnega Tržačana, Jugoslavije Delovni kolektiv tekstilne tovarne „Progres" iz Skoplja se je obvezal, da bo doprinesel k izgradnji mladinske proge Samac—Sarajevo s tem, da bo v 15.600 prostovoljnih delovnih urah izdelal 4000 delovnih oblek za graditelje proge. * Liško okrožje ima v načrtu podvojiti svojo lansko sajenje krompirja in pošestoriti setev lanu in konoplje. * V Varaždinu se je vršila seja okrožnega odbora H.R.S.S. (Hrvatske republikanske kmetske stranke), na kateri je tajnik Viktor Tot v svojem govoru rekel, da je prva naloga njihove stranke pomoč v izgradnji in obnovi države. * V Sarajevu pa se je vršil sestanek plenuma A.E.S.S. za Bosno in Hercegovino, na katerem Je govoril predsednik stranke Franjo Gaži, ki je rekel, da je cilj H.R.S.S izločiti tn premostiti oviro, ki bi skušale preprečiti delo za boljše življenje hrvatskoga naroda. * V Beogradu se jc 19. in 20. t. m. vršila plenarna seja zveze prosvetnih delavcev vseh ljudskih republik, na kateri so obravnavali dve temi 1. O delti v šolah in kulturno prosvetnih ustanovah; 2. O kulturno narodnem delu. Za obnovo stanovanjskih bis jc ljudstvo Banije dalo prostovoljnih delovnih dni v vrednosti 89 milijonov 593.000 din. • V Zagrebu Je pod okriljem društva za kulturno-zbližanje Hrvatske in SZ odprta razstava pod naslovom: Kolhozi in sovhozi v Sovjetski zvezi. « Od osvotjodltve do danes je bilo v L. H. Srbiji zgrajenih in obnovljenih 540 mostov in popravljenih ali zgrajenih 82« km cest. • V L. R. Hrvaški se mnogo deta na odpravi nepismenosti. V okrožju Gospič obiskuje tečaje 4T)4 tečajnikov na 450 tečajih, v okrožju Bjelovar je 130 tečajev, v okrožju 240, y dalmatinski oblast: 758, v zagrebškem okrožju obiskuje tečaje 8442 tečajnikov, v okrožju Slavonski Brod je 144 teču- . jev, v Baniji 191. olerožje Sušaka Jih ima 69; mesto Zagreb pa 71. Narondu fronta mesta Zagreba se je na konferenci 18. februarja obvezala: da bo v letu 1947. zgradila tisti del avtomobilske ceste Zagreb—Beograd, ki gre skozi Zagreb, in sicer v dolžini 4300 metrov; da bo poslala na mladinsko progo šamac—Sarajevo 10.000 mladincev; ,da bo v Maksimlrskem gozdu zgradila centralni park kulture in 7 .otroških parkov in zabavišč; da bo zgradila odnosno uredila 7 sindikalnih do mov kulture; da bo poslala v poletne kolonije 4000 pionirjev. • Na predlog predsednika vlade je prezidi j Ljudske skupščine odlikoval 218 sovjetskih graditeljev „Mosta Rdeče armade". * V Ljubljani se Je 23. t. m. vršil sestanek inženirjev, arhitektov in tehnikov, na katerem se je v štirih referatih podala osnova zn načrtno delo v gradnji v novi gradbeni sezoni. * Predsedstvo vlade L. R. Slovenije je z uredbo od 22. t.'m. ustanovilo Urad za načrtno regulacijo Ljubljane. Vse gradbeno delovanje bo v bodoče možno samo na podlagi principici ne rešitve tega fr . . V nedeljo 23. februarja Je bil pri Bubujarcih predan prometu novi most čez Kolpo in s tem je bila odstranjena še zadnja ovira za normalen že lozniški promet med Karlovcem in Ljubljano. Državni zavod za socialno zavarovanje je v okolici Niša dogradil enega najmodernejših sanato^ rijev v državi. To poslopje so začeli zidati že pred vojno, med okupacijo pa je delo zastalo: Poslopje z. dvoriščem zavzema 14 ha in je zidano v modernem slogu. Vlada L. R. Bosne in Hercegovine je izdala odlok o ustanovitvi visoke kmetijske Sole' za planinsko gospodarstvo, šola bo ustanovljena v okolici Sarajeva In bo veljala kot fakulteta. 24. t. m. je bila v mladinski dvorani v Ljubljani IH. seja" Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slor venijo, na kateri se je razpravljalo o nalogah OF v letu 1957. ' * Na področju ljudskih republik porazdeljujejo semena državna semenska podjetja in to s pomočjo zadrug ali okrajnih in krajevnih ljudskih odborov, medtem ko odpošilja ljudskim republikam some s posameznih kmetijskih posestev in seme, uva» ženo iz Inozemstva, zvezna semenska centtata. Toda v Trstu imamo prav malo ljudi, lei bi lahko PRIMORSKI KOLONISTI OB MURI med okupacijo in danes Uredništvu «Ljudskega tednika» Obvezam Vas, da mi je zaradi službene odsotnosti nemogoče Se nadalje prispevati za na- 'Ljudski tednik». Niti ne vem, koliko asa bom zadržan in če mi 'W Se kdaj mogoče oglasiti se. Vsekakor se Vam najlepse zahvaljujem za gostoljubnost in zaupanje, ki ste ml ga v polni meri izkazali s tem, da ste priobčili skoraj vse moje — kvante — iz vsakdanjega življenja. Da bi sl ne delali skrbi zaradi even-tuehiega «honorarja» s« mu s tem pitanom odrekam pod pogojem, dia se zato spomnite s skromnim zneskom nase Dijaške Matice v Trstu, kar boste objavili s pripombo, da je to znesek, ki jim ga poklanja: Miče. Moja namera ni bila. da pisem zato, da nekaj objavljam, temveč, da se f-uje oni ljudski glas, katerega lahko tujes povsod kjer koli, samo če ti je pri srcu. Pisal sem zato, da bi našim ljudem v njihovem najbližjem domačem narečju povedal to, kar mu je treba znati in kar mu je često v učenem jeziku dolgočasno, da, na žalost, celo nerazumljivo. Pisal sem zato, da marsikateremu, ki jp zato poklican, pokažem in dokažem, kaj so to: disciplina, red, dobra volja in dolžnost, ki bi jo moral vsakdo od nas, ki se radi imenujemo napredne, čutiti do svojega trpečega in uka/.eljnegu slovenskega ljudstva. Zato tovariši: ljudski glas naj vam bo svet! Ne podcenjujte ga, akó vam je res do pravde in svobode! Smrt fašizmu svobodo narodu' Zdrave Jen da ni jebe mr vet zamijerle....?! Miče ah T.i.g.r. Okolica, 20. februarja 1947 nra>)i čitatelji.' Stavil M, tla ste luki vi neprijetno pre^e-nkBMit" tma tem sporočilom tovori»» Mlčcta. To kaj lahko trdim, ker mi je, kot Članu uMMiničltega odbora, znano- pogosto -zanimanje za' avtorja rubrike Mičc jen Vane Oci mu je kljub vsemu uspelo ostati, v strogem Inkognito) in splošno zanimanje in navdušenje za Mičeta predvsem v Trstu in okolici. Mislim, da mi je s tem tudi v vašem imenu, dragi čitatelji, dovoljeno nasloviti tovarišu Mičetu naslednje vrstice: „Najlepža ti hvala za prijetno In koristno branje; vendar bi tl to zahvalo mnogo raje kot danes izrekli nekoč pozneje, ko bi nam recimo iz bolj tehtnega razloga, kot pa «a navajaš v pismu, prenehal pisati v nafi tednik. Zato dovoli, da te tovariško primemo za tvoje lastne besede, da nam .mora biti najvišja dolžnost poslušati in spoštovati ljudski glas in tako resnično služiti svojemu ljudstvu. Istočasno ko ti zagotavljamo, da je to naš najvišji namen, tl tudi povemo, da je trajen in da ni na tem svetu oviro (razen če bi nam ukinili list), kr bi nam mogla prekiniti .naše delo in napore. In prepričani smo, da to velja za vsakogar, ki hoče biti resnično v službi ljudstva. Ker si nam s svojim pisanjem, s svojo toč; nostjo in vztrajnostjo zgovorno dokazal, da si odkrit pristaš naše poti, pa res ne moremo drugače kot da z žalostjo sprejmemo dejstvo, da ti je trenutno res onemogočeno nadaljnje sodelovanje. Smo pa prepričani (ker ne verujemo V trajnost, ovir), da res le trenutno In zato z upravičenostjo pričakujemo, da se bo v najkrajšem času zopet pojavil v našem tedniku priljubljeni In simpatični Miče iz okolice v naše in predvsem v zadovoljstvo našega primorskega človeka. Stato ti želimo m si želimo, da bi tudi Iz novega službenega mesta našel zvezo s Trstom, kar ti res ne bo moglo biti težko, saj so jo mnogi našli tudi iz daljnega Inozemstva. V ostalem, tovariš Miče,, smo kot vidiš spodaj vsaj delno ugodili tvoji želji. Mislim, da je odveč naša ponovna zahvala, kar vemo, da It je zavest poštenega in koristnega dela in jasna hvaležnost ljudstva mnogo bolj pri srcu kakor pa besede, pa četudi, napisane v „Ljudskem tedniku". Zdrave in nasvidenje! Do ponovnega svidenja z Mičetom bomo na istem mestu prinašali domačo in svetovno kroniko v verzih, gojimo pa na tihem upanje, da se bo našel še kak drug Miče ali pa Vane, ki ho vskočil v- trenutno praznino. UREDNIŠTVO. OBJAVA Odklonili so honorar za prispevke v Ljudskem tedniku v korist našega dijaka tovariši: Mičc iz okolice Lir 3.000.—; dr. Frane Tončič Lir 4#*.—. Hvala. I V 54. številki Ljudskega tednika smo govorili o nastanku in razvoju primorskih kolonij v Prekmurju. Kakšno je bilo življenje kolonistov med- madžarsko okupacijo in kako žive kolonisti danes na svojih domovih? Med okupacijo so madžarske vojne oblasti prepregle vse Prekmurje s stotinami detektivov, ki so jim pomagali domači ovaduhi, zlasti madžaroni in kul. turbundovci. Eno prvih dejanj zasedbene oblasti je bilo vohanje za zavednimi Slovenci in družbeno-napredniml elementi. Ker stara jugoslovanska gospoda ia uslužnostl do okupatorja ni uničila zaupnih spisov, je postala politična in narodnostna struktura pokrajine «cmalu jasna okupatorjem. Prvo nasilje, ki so ga izvrSdi. je bila preselitev primorskih kolonistov. Da so se takoj lotili tega posla, je zakrivilo zlasti prigovarjanje madžarske gospode v Lendavi, ki so ji bili primorski naseljenci že d začetka trn v peti. Ko so madžarsk pernati žandarji in honvedsko vojaštvo poleti ]941 odganjali koloniste v koncentracijsko taborišče larvar na zapadnem Madžarskem, so prisilili Primorec, da so morali v nekaj urah prodati vso živino in poljedeljsko orodje po sme.š-rih cenah. Ce orodja ali živine niso mogli prodati, so si plen razdelili žandarji in birokrati, ki jih je bila vsa država polna. Znano je, da se nikjer nf toliko kradlo kakor na Madžarskem. Kolonisti so smeli vzeti s seboj le toliko, kolikor so mogli nesti v rokah. To ie bilo njihovo edino premoženje. Prav tako so delali madžarski fašisti v aprilu in maju 1944, ko so odgnali vse židovski prebivalstvo v koncentracijska taborišča nemškega rajha. Primorske koloniste so ilitemiraJi že «zaradi tega, ker so bili naseljenci in so jih smatrali na tem ozemlju ktot tuj element. Seveda so jih madžarski fevdalni gospodje in reakcionarji preganjali tudi Zato, ker' so mislili, da so se pri-niorski Slovenci naselili na «njihovi zemlji». Ker je madžarska nacionalistična klika sklenila ojačiti narodnostno mejo. je seveda hitela s čiščenjem ozemlja. Komaj so dobili v dar od nemških fašistov ta del slovenske zemlje, za katerega niso Madžari sprožili niti ene puške (za mejo so dva tedna čakali v senci, da jtm Nemci ukažejo okupacijo), so že začeli odganjati «politično sumljive in nezanesljive» primorske naseljence. Kmalu je postalo vsakomur razumliivo. da madžarska nacionalistična oblast ne mara na slovensko-madžarski jezikovni meji zavednih Slovencev in da jih hoče “imprej odstraniti. V prostorih Združenja za inozemski Usk je govoril laburistični poslanec George Thomas preti nabilo polno dvorano novinarjev o svojih vtisih iz Grčije in strašnih nasllstvih monarho-fašističnega režima nad grškim ljudstvom. Izjavil je med drugim: „Sem zelo zmeren član laburistične stranke. Nimam niti časti, da bi bil Žid, niti zadovoljstva, da bi bil komunist. Hočem vam podati skrajno objektivno sliko tega, kar sem videl in doživel v Grčiji. Slika današnje Grčije je naravnost strašna. Neverjetni so doživljaji, lei sem jih doživel meti svojim bivanjem v tej nesrečni deieii. Otoki okrog grške obale so polni političnih jetnikov — žensk, otrok* starcev in mladeničev, katerih edini zločin je ta, da se ne strinjajo s sedanjim režimom. V mali sobici v, Atenah sem našel natrpanih preko 50 ljudi. Vsi so bili določeni za pregnanstvo na Egejske otoke. Nekateri izmed njih so bolehali na odprti jetiki in jim ni nihče nudil zdravniške pomoči. Nobeden izmed zapornikov ni bil pred sodiščem, nihče ni vedel, zakaj je bil aretiran, V Grčiji je sedaj čisto običajna stvar, da orožniki pobijajo nasprotnike sedanjega režima, kadar se jim ljubi. I j udi ubijajo v njihovih domovih in streljajo nanje enostavno skozi okno. Ko sem to povedal ministru za potranje zadeve, ml je odgovoril, do je na žalost točno, da se dogajajo take st Vari, vendar upa, da se mu bo posrečilo vnesU novega dulia v orož-ništvo. Politične svoboščine so- samo navidezne. KAM ima ha primer v Atenah svobodno delovahje, V taborišču so več časa ostali samo odrasli. Otroke od 3. do X'«. leta so vzeli staršem in jih poslali v Bačko na kmete. Srbski kmetje in tudi meščani so slovenske otroke prav radi sprejemali kot žrtve fašističnega terorja. Uporabljali so jih kut pastirčke in za manjša hišna dela. Za otroki so poslali iz taborišča vse za delo sposobne moške in ženske. Toda poslali jih niso v Bačko med srbsko in hrvatsko prebivalstvo, kamor so si starši želeli za otroki. Tudi na severno Madžarsko, kjer je živelo po okupaciji nekaterih delov Češkoslovaške republike mnogo slovaškega prebivalstva, jih niso pustili. Na to, da bi jim dovolili iti v Prekmurje, pa čeprav za hlapce ih dekle, niso smeli niti pomisliti. Ko se je nekaj časa govorilo o tem, da bi se primorski kolonisti vrnili v soboški okraj kot poljski delavci, je prekmurski kvizi ing in bogataš Hartner kot «član madžarskega parlamenta protestiral proti temu pri budimpeštanski vladi. Ta-ko je ta narodni izdajalec za vslej uničil upanje, da bi se primorski Slovenci vrnili v svoje domove. Naseljence so odgnali iz taborišča Sar-var v sredino države, kjer so morali delati kot nekdanji veleposestniki beroši v najhujših okolišinah, da so si prislužili življenje. Sele po osvoboditvi so se mogli vrniti v svoje vasi, ki jih je v začetku aprila 1945 osvobodila Rdeča armada. Sedanja slika kolonij je taka: PETESOVCI: ž4 hiš, 23 družin, vseh kolonistov 132, vsi poljedelci. Zemlje imajo po 5 ha. Selišfta so srednja, nekaj hiš dobrih, nekaj slabih. V logoru jih je umrlo 6. BENICA: 31 barak, 25 družin, kolonistov 105. vsi poljedelci s 5 ha zemlje. Hiš nimajo, barake so deloma porušene. V internaciji jih je umrlo 10. Sedem dni-ž. in z 32 člani se je izselilo v Banat. PINĆE-MAROF: 47 hiš, 48 družin, 143 slovenskih in hrvatskih naseljencev, vseh prebivalcev 176. Razen enega obrtnika (mizarja) se vsi bavijo s poljedeL stvom /cmlje imajo od 3 do 5 ha. Seli-i‘a so' zelo slaba. Med okupacijo jih je umrlo 14. Pet družin z 2f člani se je izselilo v Banat. KAMNOVCI: 20 hiš, 17 družin, 10 primorskih, 7 iz drugih slovenskih krajev; Primorcev 49, drugih 29, vseh 78. Razen enega sedlarja so vsi poljedelci s 3-4 ha zemlje. V taborišču jih je umrlo troje, ■i ženski in 1 otrok. 3 družine z 11 člani so se preselile v Vojvodino. DOLGA VAS: 6 hiš, 5 družin, 25 koloni- iato pa v notranjosti dežele aretirajo pristaše EAM-» kar na debelo. V pregnanstvo požiljtijo tudi soletne starce. Zadostuje, da je kak član družine prt partizanih, pa mora iti vsa družina v pregnanstvo. Navzočnost anketne komisije Varnostnega sveta je sedaj vsaj nckolilfb vplivala na vlado. Začasno je položaj olajšan, ker bi vlada rada napravila dober vlis na komisijo. S svojo sedanjo politiko estuarj« grška biada prav to, česar sc najbolj boji Ona sama tira ljudi na levo. Med demokratičnimi borci še zdaleč nisem našel banditov, ampak pravnike, odvetnike, učitelje, profesorje in duhovnike, največje število borcev pa je seveda iz vret kmetov. Med borci sem našel učitelje, ki jih je režim vabil v mesta in jim obljubljal boljšo plačo, vendar so šli rajši v partizane, kjer delajo sedaj celo brezplačno. Vse govorice, da so v demokratični armadi sami komunisti, so brez vsake podlage. Demokratična armada je vsenarodno gibanje proti tiraniji, uživa pa seveda vso podporo Komunistične partije. Disciplina in morala demokratičnih borcev sta vzorna. Med svojim potovanjem po ozemlju, Jci ga natlzira demokratična armada, nisem nikjer naletel na sledove podpore iz Inozemstva Nasprotno, vsa orožje, ki sem ga videl, je hilo'angbxinieriikega izvora. Borci demokratične vojske so sl ga priborili v borbi z monarhofašističnimi četami, ali pa so se jim vojaki giške vojske sami vdali 2 vso opremo. Sam sem bil priče, da se je ' v neki vasi deset vojakov grške vojske prostovoljno stavilo ila razpolago demokratični ar- stov. Vsi poljedelci s 5 ha zemlje. Hiše so sc precej dobre. Ena družina se je Izselila v Vojvodino. . Ko so se naseljenci vrnili iz internacije in prisilnega dela, so našli svoje domove, hiše, barake, marof prazno, polja pa opustošena — saj je šla preko njih prava hunska vihra, honvedi in na-cifašlstl pri umiku pred herojsko Rdečo armado.' Zato se kolonisti danes bore z velikimi gospodarskimi težavami. Nekateri so zaradi tega odšli kot ponovni izseljenci za kruhom v Vojvodino. Tam so dobili po agrarni reformi zemljo madžarskih in nemških veleposestnikov, razlaščenih z odlokom AVNOJ-a. Ker zemlja v Vojvodini popolnoma odgovarja delavcu iz naših vasi, se bodo novi naseljenci prav dobro izkazali in si lepo uredili nove domove. Doma je najhujše pomanjkanje vprežne živine in poljedeljskega orodja. Ista težava. 14 Je spremljala koloniste od početka naselitve, se je po štiriletni internaciji in izgnanstvu povrnila. Ko so se zopet lotili dela na svojem, niso mogli najti niti polovico orodja, ki so ga pustili. Živine seveda ni bUo nikjer več. ize od nekdaj so imeli premalo orodja in živine. Naseljenci sl žele izboljšati gospodarstvo zlasti z zadostnimi količinami umer. nih gnojil in z regulacijo potokov, rokavov in Mure. ki bo za vedno odstranila nevarnost poplav. Ker primanjkuje delovnih sil, je zemlja slabo obdelana. Zlasti v dva vaseh (v Benici in Pincah) zemljo slabo obdelujejo. Lanski pridelki so bili skromni. Vzroki so nam jasni, mnogo pa je lani •škodovala še suša. Vaščani si žele poleg regulacije Mure tudi elektrifikacije. Streme za izboljšanjem gospodarstva, v prvi vrsti živinoreje. Ljudska oblast jim je dala nekaj konj po nizkih cenali za prvo silo. V jeseni 1946 so dobili po 20.000 dinarjev posojila, da si nabavijo ortìdje, nekaj živine, obleke in popravijo domove. Tako sc stanje iz dneva v dan boljša. Kolonisti so narodno in politično zavedni, posebno mladina stoji zvesto na strani Osvobodilne fronte. Mnogi mladinci so se prejšnje poletje udeležili raznih mladinskih akcij. Nekateri starejši se ne morejo vživeti v nove čase in se okorno drže starega naprednjaštva ali pa nasedajo klerikalni reakciji. (Za podatke o primorskih kolonijah se najlepše zahvaljujem tov. Mtros'avu Kokolju, Ludviku Peternelu, Alojzu Valen,'i«u in Srečku Grzeju,) madi. Vbi so izjavili: „Prisilno so nas mobilizirali za vladno vojsko." Sedanje nevzdržne razmere v Grčiji se ne bodo spremenile, dokler ne bo razpuščen sedanji tako imenovani parlament, razpisane nove volitve in sestavljena nova koalicijska vlada, v kateri bi biti tudi predstavniki EAM-a. Novi retini bi moral izvesti takoj splošna amnestijo ter očistiti dilavilo upravo in vojsko kolaboracionističnih elementov. Naravnost osupnili mora vsakogar dejstvo, da v Grčiji niso še ničesar storili za obnovo dežele. V zadnjih dveh letih ni bila zgrajena še niti ena hiša, popravljen ni bil niti en most, železnice ne delujejo, mezde so obupne, beda strašna. Grčija ima vse znake monarbo/ašisttčne države. Na upravnih mestih so ljudje, ki so sodelovali med vojno z Nemci. 1250 oficirjev vladne vojske je med vojno pripadalo tako imenovanim varnostnim bataljonom, o katerih je izjavil general Kisrntioower: „Vsak Grk, ki jc pripadal varnostnim bataljonom,' ni vreden, da bi se Imenoval Grk." Kljub vsem tem neznosnim razmeram pa britanska oblastva v Grčiji in britanska vojska nudijo seelanjemu grškemu reiimu vso pomoč. Bojim se, da ne bi britanskih čet v Grčiji končno uporabili še za borbo proti grški demokratični armadi, ki kontrolira že skoraj polovico grškega ozemlja. Britansko ljudstvo ne sme dovoliti, da bi tudi en sam britanski vojak izgubil Življenje- v. borb« proti grškemu ljudstvu." Izjave laburističnega poslanca Thomasa so napravile na navzoče novinarje — predstavnike vsega svetovnega liska v Londonu — Izredno globok vtis, in to tem bolj, ker je znano, da je bil Thomas kot novi član britanskega parlamenta, ki je bil izvoljen leta 1945. v začetku svoje parlamentarne kariere, velik pristaš zunanje politike Ernesta Bevina. Miroslav Ravbar Tlimiuis u razniKrali v Grčiji GENERAUSIM STALIN VRHOVNI POVELJNIK RDEČE ARMADE DVAKRATNI HEROJ IN' MARŠAL SSSR IVAN KONJEV ŽIVELA RDEČA ARMADA Ml ^VAKHAIVNI hmioj in M AMAI. MK« WVNSTANWN ROKOSOVSKl KMETIJSTVU INDUSTRIJA " TRIillVINA * KMETIJSTVO INDUSTRIJA * TRGOVINA Pravina do zemljo Končno je prišel dan, da se ljudstvu v Koperščini popravijo krivice, id so mu jih prizadeli njegovi sovražniki, izkoriščevalci delovnih množic; ti so si nakopičili milijonske dobičke, podpirali z njimi kapitalistična stremljenja in gojili imperialističen pohlep. Delovno ljudstvo je vedno težilo k združitvi, da tod tako laže kljubovalo izkoriščanju od strani bogatašev. Koperski bogataši so kakor drugi uporabljali vsa sredstva, da si na-opičijo premoženje in da sl pridobe čim več kolonov, ki bi zanje delali. Skušali so tudi pripraviti kmete do tega, da bi koperskim trgovcem nosili pridelke svojih žuljavlh rok za majhen denar. Ti gospodje so iskali opore pri klerikalcih in socialistih in so padli končno tja, kamor spadajo, k fašizmu-Ta jim je bil zadnja rešilna bilka, katere so so oprijeli, da rešijo svoj prestiž in predvsem svoje bogastvo. Po padcu fašizma so si nekateri nadeli masko demokracije, hoteč tako pokazati svetu svojo nedolžnost. Toda njih demokracija je demokracija laži in prevare po zapahnem vzorcu, po katerem je vse dopuščeno kapitalističnim mogotcem, delovnemu ljudstvu pa nič. ‘ Naše ljudstvo pa ni dalo zaman svojih žrtev v krvi in premoženju, in je pripravljeno hraniti svoje pridobitve za ceno nove krvi! Pri nas ne bodo več vladali razni Sirotiji, De Petrisi in drugi! Tu bomo gospodovali mi, delavci in kmetje, ker to zemljo pojimo ml s svojim znojem in ta zemlja bo rodila nam, samo nam in našim otrokom. V nedeljo dne 23. t. m. sta se združili dve organizaciji, in sicer Pokrajinsko kmetijsko u-druženje in Okrajna gospodarska zadruga na osnovi predloga zadnje skupščine Pokrajinskega kmetijskega udruženja. Pokrajinsko kmetijsko udruženje je izrodek fašizma, osnovano na razvalinah naših ustanov, ki jih je uničil fašizem; služilo Je fašistom za moralno in materialno izkoriščanje našega kmečkega ljudstva. Danes je to Udruženje v rokah tistih, ki so se zanj najbolj žrtvovali. V znamenju gesla zadružnikov; «V združitvi je moč, je napredek»! bodo položili temelje močni gospodarski organizaciji, ki bo kos svoji nalogi in ki bo lahko odgovarjala gospodarskim potrebam vsega našega kraja. Položeni so temelji tudi raznim produktivnim zadrugam v okolici Kopra, Izole in Pirana. Delavci im kmestje tekmujejo med seboj z ustanavljenjem zadrug, da si po njih izboljšajo svoj položaj. Obnovljene so tudi stiri kreditne zadruge, ki so jih fašisti nasilno likvidirali. Te obnovljene zadruge so Posojilnica in Hranilnica v Kopru, v Šmarjah, v Kortah in Kmečka hranilnica v Vanganelu. Tudi z obnovo teh kreditnih zadrug sc je le deloma popravila storjena krivica, kajti s tem Se ni popravnana škoda, tl jo je utrpelo naše ljudstvo z nasilno likvidacijo teh ustanov. Vztrajali bomo v zahtevi, da se povrne vsa škoda in popravijo vse krivice, ki so mu bile prizadete. Bodoči gospodarski pomen istrskega dela ST0=ja Po sklepu mirovne konference v Parizu, ki so jo potrdili štirje veliki v New Yorku, se je ustanovila ob tržaškem zalivu nova državica ali STO (Svobodno tržaško ozemlje) z zelo majhnim ozemljem. Ta državica, ki ima le nekaj desetin kirri ozemlja in poleg prestolnice Se 4 manjša mesteca in 3 trge, Ima le malo plodne zemlje, M bi jo mogla rediti s svojimi pridelki. Ves severni in severo-zapadni del je skoro gol Kras (75-80% neploden), ne moremo pa tega reči-za južni del. Ta zemlja ni kraška, temveč jo lahko cenimo kot drugovrstno. Tam so sami griči in nizko hribovje flišnega značaja. Ta Hišni pas sega tja dol do Sičjol, kjer se spet pojavi Kras, ki sega do Buj. Od tu dalje proti jugu in jugo-zapa-du pa imamo spet rodoviten svet. Ves primorski pas je gričevnat, medtem ko je notranji predel večinoma hribovit. Kakor vsa ostala Istra, tako je bila tudi tržaška Istra v vseh časih in v vseh državah, katerih sestavni del je bila, vedno zapostavljena, bodisi v kulturnem ali gospodarskem oziru. Zaradi tega nima podeželski del Istre niti veliko inteligence niti obrtnikov; 90% prebivalcev je kmetov. Ti kmetje so večinoma siromašni, ker so preveč na gosto naseljeni; vzrok siromaštvu je tudi stara navada, da se posestvo razdeli na toliko delov. kolikor je sinov pri hiši. Posestvo torej ni nedeljiv», kakor je to celo uzakonjeno v nekaterih naprednih državah. Zaradi goste naselitve in dobrega tržaškega trga, ki konsu-mira vse pridelke iz teh predelov, je ves obmorski pas obdelan kot vrt. Tu je zelo močno razvito poljedelstvo in vrtnarstvo. Kako sta Avstrija in Italija te predele zanemarjali, je videti že iz tega, da še danes nimajo niti električnega toka, niti najpotrebnejših cest, a se manj kako drugo prometno zvezo s središčem Trstom. Le čisto obmorski Kmetijski Vprašanje: Čistim stranišče s klorom, a gnojnico rabim kot gnojilo. Je klor škodljiv gnojnici in gnoju nasplošno? (Ana Piščanec — Trst). Odgovor: Med raznimi umetnimi gnojili uporabljamo v kmetijstvu tudi umetna gnojila, ki vsebujejo klor. n. pr- kalijeva sol. kajnit. Prevelika količina klora škoduje rastlinam ali v vašem primeru, velik del klora slilapi že v stranišču, ostala količina pa. k ostane v gnojnici, ne škoduje rastlinam in zato lahko u-porabite vašo gnojnico brez straha kot gnojilo. Vprašanje: Ima kaj vpliva na bodočo rodovitnost drevesa, če se čepi režejo z drevesa, ko dotično drevo ne rodi? (A. S. — kOraj Sežana). Odgovor: Lahko uporabiš cepiče z drevesa, hi sc je v prejšnjih letih izkazalo rodovitno in dobre kakovosti- Slučajna nero-dovitnost v enem letu ne vpliva na rodovitnost drevesa,- katere nameravaš cepiti. Vprašanje: Kdaj Je čas cepiti prašiče proti svlnjsUi kugi? pas je elektrificiran, ima vo. vod in je povezan z dobro ce sto ter z morsko potjo. Ves notranji del je brez pitne vode, ker nima vodovoda. Ker je bila tržaška Istra tako zanemarjena, je veljala za deželo, ki leži nekje «za luno», četudi je v neposredni bližini velikega modernega evropskega mesta. Tržaško Istro čaka važna naloga v bodoči tržaški državici. T» okraj bo moral po svojih močeh vzdrževati Trst s potrebno povrtnino in zelenjavo. Trst je znan kot velik konsument zelenjave; v normalnih časih Jo porabi približno 4 do 5 vagonov na dan. Koprska povrtnina in zelenjava je bila vedno znana kot specialiteta na tržaškem trgu, zato je bila vedno dražja kot ona Iz Gorice ali pa Furlanije. Odkar je bila Koperšcina pod Jugoslovansko oblastjo, je Trst dobival le malo zelenjave iz Istre; tržaške branjevke pa so prodajale razno drugo zelenjavo in sadje pod imenom «di Capodistria.» Koprščina in ves ostali Istrski predel STO-ja lahko razdelimo na tri poljedelsko produktivne pasove: 1. popolnoma obmorski, vrtnarsko sadjarski pas; 2. prehodni pas; 3. živlnorejsko-gozdarski pas. Razumljivo je, da ti pasovi niso stoodstotni, kajti nikjer se ne bavijo izrazito le z eno ali drugo panogo. V obmorskem pasu se bavijo prebivalci z intenzivnim obdelovanjem zemlje. Vsaka njiva in njivica je obdelana kakor vrt. Kér so parcele majhne in še te večinoma posajene z raz. nim sadnim drevjem ali trto, jih obdelujejo ročno, in sicer z motiko ali lopato. Velik del kmetov tega pasu stanuje v ob-morskih mestecih, kakor v Koptu, Izoli, Piranu, Umagu in Novem gradu; v notranjosti pa v Bujah. Skoro polovica zemlje je last mestne gospode, ki Ima po enega ali več kolonov, ki jim SVETOVALEC ODGOVARJA Ali cepimo lahk> že mlade pra. siče? (Grglč-Bazovlca). Odgovor: Svinjska kuga se pojavlja pri nas v večji ali manjši meri .redno vsako leto. Znaki bolezni so: pomanjkanje teka, povečanje toplote (40-42 st.), opotekanje, bljuvanje, rdeči madeži na koži, najprej zaprtje in pozneje driska. Vprašanje: Hotel bi zvedeti kaj o cepljenju proti liostolom-nici in ohromelosti pri živini? iB. S. Rojan). Odgovor' O kostblomnicl Je bilo že govora v našem tisku. Bolezen je zelo razširjena. Priporočljivo je Ida J no apno 'Goveji živini 2 žlici na dan). V zadnjih časih se ta bolezen zelo upešno zdravi z injekcijami vitamina D; z 1 do 2 injekcijama si že žival opomore. Vsaka injekcija stane 200 lir. Bolne živine ne smemo zanemarjati, temveč ji moramo po-Idadati dnevno nekaj sočne kivne, kostne moke ah klajnega apna. obdeluje zemljo na poj ali po dogovoru. Ljudska oblast je v zadnjem času izvršila v tem predelu Istre agrarno reformo. V tem pasu raste najrazlič. nejše sredozemsko sadje, kakor fige, breskve, češnje, mandlji, marelice, hruške, jabolka, orehi, slive, nešplje, oljke itd. Tu u-speva vinska trta ,Ui daje odlično vinsko kapljico, ki nima toliko kisline kakor štajerska ali dolenjska vina, niti premajhne količine kisline kaikor italijanska. Količine kisline, sladkorja in alkohola so v pravem razmerju. V letih suše Imr^o vina I>o 12 In celo 14% alkohola. Znana sta koperski Irt kolski re-foško. ki ga pridelujejo na prav taki trti, kot znani kraški teran v okolici Tomaja in Dutovelj. Odlična so tu bela vina pa tako Imenovana istrska črnina, kakršne ne morejo pridelovati nikjer v Sloveniji. Vse sadje od raznih češenj in breskev pa tja do cvetkov (prve fige) in poznih fig ter namiznega grozdja, so vozili kmetje v Trst, in sicer kot nepredelan, svež pridelek. Le zadnja leta pred to svetovno vojno so prc-delovali presežke v Kopru in Izoli v marmelado (presežki so nastali zaradi velikega dovoza Iz ostalih predelov Ital'je, ki so v cenah konkurirali domačim pridelkom). V obmorskem kraju pridelujejo vse mogoče vrste povrtnine in zelenjave, ki uspeva ob Sredozemskem morju. Tako n. pr. raznovrstni -grah, zgodnji krompir, paradižnike, bučice (cukete), melancane, razne fižolčke, radič itd.. Vse te pridelke so pošiljali nekoč sveže v Trst; v tem pasu pridelujejo torej kulture ki se sproti oddajajo na trg, torej skoro 100% tržno blago. V prehodnem pasu pridelujejo vse mogoče kmetijske kulture, ne Pa toliko vrtnarskih kot v obmorskem pasu. Tod sejejo poleg drugega tudi pšenico in koruzo ter ostale žitarice za domačo uporabo. Gojijo živino, in sicer v prvi vrsti krave, kokoši in prašiče za domačo uporabo. Za trg pridelujejo le neke vrste sadja, ki je bolj odporno za težavni prevoz v mesto. Vino iz svetantonske fare, iz mareziške občine in Iz Šmarij je znano po svojem prijetnem okusu. V teh predelih vozilo ženske mleko in jajca ter sadje do bližnje luke na osličih, premožnejše na posebnih vozovih. Iz Sv. Antona, Cezarjev. Bertokov, Dekanov in iz škofij pa prevažalo svoje pridelke naravnost v Trst. Tretji pas je večinoma živino, rejski. Tudi tu raste razno južno sadje in vinska trta, toda zaradi neprakt'čne zveze s konsu-mentom jo gojijo le za domačo uporabo. Mleko prodajajo mlekaricam iz srednjega pasu. drva pa pošiljajo v mesL) s svolimi voliči. V vseh teh treh pasovih je doma oljka. To drevo raste le ob Sredozemskem morju In daje plod. iz katerega pridobivajo okusno jedilno olje, surove oljke pa konservirajo v slani vodi ter jih tako prodajajo za priboljšek. Oljčni plodovi imajo 15-36% olja. Za istrsko gospodarstvo je bila hud udarec zima 1. 1929, ki je uničila skoro vse nasade oljk v severni Ist-ri. Na srečo pa je ves ju/.ni del, t. j. okolica Buj, Umaga in Novega grada ostal skoro nedotaknjen. Ti predeli dajejo še danes precejšnjo količino odličnega oljčnega olja. Na žalost pa ne moremo računati, da bi mogli ti kraji popolnoma oskrbovati ves teritorij STO-ja z domačim pridelkom olja. Za popolno krit!e potreb bo treba uvažati š« precejšnjo količino tekoče maščobe. S smotrnim gospodarstvom m Intenzivno obdelavo vsega istrskega dela STO-ja, bi se dosegla taka produkcija sadja in povrtnine, da bi krila skoro 90% svojih potreb. Zaradi tega bo morala bodoča vlada STO-ja posvetiti posebno pažnjo razvoju kmetijstva to vrstnarstva na svojem južnem teritoriju. Izbrisati bo morala madež, ki so ga nosile vse vlade s tem, da so mačehovsko -postopale z Istro, ce bo bodoča vlada posvet ila en p ko pažnjo vsem predelom svojega ozemlja, bo lahko naredila iz Tržaškega ozemlja Jadranski Luksemburg. (Dalje prihodnjič) CKŠkosInvaški gospodarski načrt se ugodno ra/.i/iia Češkoslovaško rudarstvo je v celoti izpolnilo nalogo dveletnega gospodarskega načrta , ki je bila predvidena za mesec januar. Vsi premogovni rudniki so prestopili normo, ki je bila določena za ta mesec. Proizvodnja rjavega premoga je znašala 102,4 odstotka, črnega 106.7, železne rude 114.4, koksa so izdelali 101,7%. Narodno podjetje Ceškomorav-ske Kolben-Panek je v vseh svojih tovarnah prekoračilo predvideno produkcijo za januar in vrh tega je še povečalo proizvodnjo katere načrt sploh ni predvideval. Tovarna železniških lokomotiv v praškem predmestju Liberi je izpolnila gospodarski načrt za januar na 120% livarne Titovih tovarn v Pragi so v proizvodnji surovega jekla dosegle 142%, v proizvodnji kovne litine 1*6 in jeklene litine 137%. Tudi narodno podjetje skodovy zavody v Plznu je pre-koračUo januarski načrt: elektrarna je dosegla 150 odstotkov predpisane proizvodnje, tovarna za izdelovanje motorjev 134, tovarna lokomotiv 125, in tovarna traktorjev DO. Podobna po-iričila prihajajo iz vseh delov republike in vsa podjetja so dosegla predpisano normo meseca januarja, ki jo predvideva dveletni gospodarski načrt . V 1. 1946. je znašala proizvodnja premoga 33 milijonov 500 tisoč ton. V prvem letu dveletnega gospodarskega načrta je predvideno, da bo znašala proizvodnja 12% več ket v letu 1946. V letu 1946. je bilo na češkoslovaškem izdelano 961.300 ton surovega železa In 1,668.000 ton jekla. V letu 1947. bo znašala proizvodnja surovega železa / 1,340.000 ton. jekla pa 2,200.000 ton. Produkcija surovega železa se bo morala v primeri z letom 1046. dvigniti za 40%, proizvodnja jekla pa za 32%. KOLTORA • KRITIKE * OCENE • ZAPISKI * KULTURA * KRITIKE * OCENE * ZAPISKI Z razstavo slovenskih knjig Tovorni avtomobilček so jo ustavil pred krčmo v kraški vasi. I« njega so zložili velik zaboj slovenskih knjig. V največji gostUniSkl sobi. ki sl liži prosvetnemu driiSivu za dvorano — nizka Jo. a prostorna — so razpostavili mize, jih •pogrnili s slovenskimi zastavami, nanje pa razmestili , nekaj sto slovenskih knjig. Vse lepo po vrsti, 'same nove knjige: mladinske, leposlovne! poljudnp-znanstvene. Izvirne In prevedene. Večina teh knjig Je izàla po osvoboditvi v Sloveniji In na Primorskem. Nekaj dobrih knjig pa je Se iz časov, ko so faSisti v „Julijski Benečiji" preganjali slovensko knjigo In prosveto. Požrtvovalnim prosvetnim delavcem se je posrečilo ohraniti te knjige In jih reSiti pred grmado, na kateri bi jih apostoli dvatisočletne. kultlire sežgali, če bi Jih staknili. Najlepše , knjige so poslale Cankarjeva založba. Mladinska knjiga in Slovenski knjižni zavod. Razstavo je organizirala Slovenska prosvetna zveza iz Trsta s pomočjo Ljudske in Gregorčičeve založbe Na prvi pogled sl opazil dela Prežihovega Voi anca, pesmi Mateja Bora, na sredi mize Prešernove Poezije. Zupančiča. Cankarja, Erjavčeve Domače in tipe živali v podobah, Tavčarjeve zbrane spise. Gospodina Pranja, kopico Bevkovih romanov, povesti in nekaj novel. Pahorjevega Matijo Gorjana, Sellškarjeve Tovariše. Zia ven so se vrstili prevodi: Gorkega Artamanovi in Tolstojev Kruh, Kaverinova Dva kapitana, znameniti mladinski roman Kako se je kalilo jeklo, zgodbe iz življenja Jakovljeva in Lenina, Iljinove čudovite knjige o prirodi in človeku-veiikanu. nato nekaj zvezkov Shakespeara, Balzaca, Dostojevskega J a co liscila in vedno zanimivi in privlačni Robinson. Prvi so prihiteli na razstavo otroci. Spoštljivo in pozorno so si ogledovali knjige, boječe so jih ^ prijemali v roke odlagali knjigo za knjigo in zatrjevali, da imajo čiste roke. da so sl jih malo prej umili. V žepu so stiskali SO ali 100 lir, ki so jih Izprosili od matere ali očeta, in razočarani odlagali knjige. Oče malo zasluži, saj je delo v openskih gmajnah samo slučajno in ga bo kmalu zmanjkalo: krave pri hiši nimajo, da bi mati nosila mleko v Trst. tudi koko&i nič ne nesejo v tem mrazu. ' Za svoje premoženje pa si hočejo nabrati skladovnico knjig, ta podolgovati bankovec jim pomeni pravo otroško bogastvo. Dolgo časa že niso Imeli denarja v rokah, danes jim je mati dala nekaj drobiža, saj Je v vasi knjižni praznik, Mati se je spomnila nekdanjih semnjev, ko je n'osila babico za krajcar, da si kupi spominček. A otroci z žalostjo ugotavljajo vaj po vrati, da bodo dobili za te lire samo eno, .kvečjemu dve knjigi Ne morejo se odločiti niti za to niti za drugo knjigo, posvetniejo se s tovariši, ocenjujejo knjige po zunanjščini in slikah. Za nič na svetu ne bi priznali, da jim mati ne more dati večje vsote. Z razstave pa hočejo prinesti čim več. Gledajo na cene, primerjajo in računajo: Takih majhnih knjižic dobim četvero, morda celo pet, od velikih pa samo eno. ALL ne bi kazalo kupiti samo eno, a tisto lepo vezano, na dobrem papirju, zanimivo, 3 slikami, ki b! ie spremljala vse življenje? Na vprašanje, kje imajo učitelja, da bi Jim • svetoval to ali ono knjigo, odgovarjajo, da že nekaj časa ne hodijo v šolo. ZVU jim noče poslati dčitelja. Starši prosijo slovenskega učitelja, pošiljajo deputacije v Trst, a belogardističnega ubežnika ne bodo sprejeli. Gospodje pri ZVIJ pa imajo za to vas samo take učite- • Ue. ki jih ljudstvo ne mara. Ce sprejmejo vsiljenega učitelja, bi otroci ne čutili nobeno spremembe v primeri s tistimi časi, ko sò fašisti pošiljali ha slovenski Kras trde Italijane. Otroci na našem Krasu pa niso taki. kakršni smo bili ml v mladosti. Komaj smo čakali, da za nekaj dni zapro Solo; da zmanjka kurjave ali da pritisne huda zima z burjo. Veseli In razigrani smo se stiskali okrog ognjišča, za šolo In knjige se nismo zmenili. Sedanji cicibani so željni znanja v materinem jeziku, hočejo vedeti to in ono; zavedajo se. da se v domači šoli lahko vsega nauče, da bodo prehiteli vse tisto, kar so doslej zamudili. Zato otroci v tej kraški vasi danes žalujejo za šolo tn komaj čakajo dobrega učitelja. A gospod Simoni javno izjavlja: Svoboda mišljenja tn poučevanje resničnih znanosti bosta večni smoter in trajna težnja vseh narodov. Za otroki so prihajala dekleta sramežljivo In pobožno so jemala knjige v roke, čudila se bogastvu slovenske književnosti, a mnogo niso izpraševala, že po naslovu so hitro uganila, katera knjiga jim bo največ povedala. In-najbolj igla do srca. Naglo so se odločila m hitela domov, da se še danes poglobe v zgodbo ta ponoči zasanjajo o življenju v neznanem svetu. Dekleta poznajo skoraj vse naše pesnike. po imenu poznajo naše najboljše pisatelje, kakor da so hodila v slovensko gimnazijo. Prišle so matere z učenci prvega razreda, ki so si nabrali v naročje slikanic, ne meneč se za ceno. Matere so Jih morale učiti skromnosti. Matere imajo rade svoje otroke in se vesele njihovih žarečih pogledov, zato ne ra*-mlšllajo preveč. „Prodam dve ja'ci in liter mleka v Trstu, pa bo imela naša Marička zaklad za dolge zimske dneve. Zamotila se bo In ne bo silila v burjo. drugo leto pa bo pridna učenka in se bo .z navdušenjem učUa.v . čudno! Fantov ni od nikoder. A ne samo v tej vasi. tudi drugod so prihajali odrasli ljudje. očanci in ženice, delavci in mlekarice, dekleta in otroci, fantov pa ni bilo. Moški so se spominjali fašističnih časov in s ponosom ka- zali, katere knjige sb skrivali ' pred sovražniki naše kulture, kako so Jih zakopavali v seno ali v bunker, kako so Jih na skrivaj posojali zanesljivim vaščanom. V eni vasi pa so lo prišli fantje. Mislil sem, da je ta vas izjema. Nekaj časa so si ogledovali knjige, o kmalu so se naveličali In začeli zbadati svoj« tovarišice z učcnjakinjaml. Dekleta pa . so zaljubljeno strmela v knjige, nekatera so vneto brala začetek In konec romana, občudovala slike in si v domišljiji pletla zgodbo do kraja. Fantje so se dolgočasili, meneč; da so knjige le za dekleta. Takrat pa odkrijejo brošuro, ki Ima na naslovni stran! sovjetsko krasotico z bleščečimi zobmi in veselim nasmehom. Ob tem dekletu so se navdušili in. vsi so hoteli Imet: knjižico. Ali zaradi lepega dekleta all za Salo? Fantje se še ne zanimajo za knjigo. Samo nekateri mladinci so spoznali moč knjige In ljudske prosvete. Mnogo trdih orehov bodo morala streli naša prosvetna društva In mladinska organizacija. Ali niso tudi lo posledic* fašistične okupacije? Današnji šolarji, deklice in dečki, so popolnoma drugačni. Nova šola jih je pridobila, zlasti partizanski- učitelji so jim vcepili veselje do knjige In branja. Med iiarodno-osvobodilno borbo so Jih naučili brati in pisali, dali so jim svojo ljubezen do materinega jezika, do slovenske knjige in kulturo. Prišlo je v dvorano drobno, boječe dekletce. Plaho se je oziralo po sold, nato je začelo prebirati začetek partizanske zgodijo „Tovariši". Z ljubeznijo je božalo knjigo in si je zaželelo. Odgovorila mi je, da jo knjiga spominja njenega „partizanstva". Njene oči so nato obstale na partizanski pesmarici. Tiho, kakor je prišlo, je dekletce odšlo. V rokf jc stisnilo svoje prihranke, a bilo je očitno premalo. čez pol ure se Je vrnila, stekla h knjigama, ki si jih je izbrala, in pollitela z njima domov. Na očeh se ji je videlo, da -si je izpo sodila precejšnjo vsoto. Drugod je prva prišla na razstavo hišna po-močnica z otrokom Prva v vasi je kupila slikanico za svojo hčerko. Otrok je ves dan vztrajal pri meni, nosil slikanico v naročju in jo vsako uro prelistal od začetka do kraja. Ta moti je zgodaj zbudila v svojem otroku ljubezen do knjige* Deklica je za kosilo izostala. Tudi južinat, je prišia h knjigam; v levi roki le tiščala slikanico, v desni! pa jko? suhega 1 aha. (| , - ui, ui\ dmeniU htiiirata še vi lega filirUjiTca. ki ió ga mladinke nagovarjale, naj kupi za mladinsko knjižnih,■>' kako knjigo. Mož so- je hiho odločil in poklonil mladini dve knjigi: Dva kantiana in Kako se jo kalilo jeklo. Tudi na Krasu bo slovenska knjiga poma-gala kaliti jeklo. R KUETIIRMI ZAPISKI MEDNARODNA TEKMA ZA KUBELIKOVO NAGRADO češka filharmonija v Pragi razpisuje letos mednarodno tekmovanje v goslanju za nagrado znanega goslaškega virtuoza Jana Kubelika. Tekmovanje bo od 8. do 28. maja 1947 v Pragi In se ga lahko udeleže goslači vseh narodnosti v starosti od 15 do so let. Pokroviteljstvo nad prireditvijo ima zunanji mtaister češkoslovaške republike Jan Masaryk. Prva nagrada znaša 45.000 Kč. druga 25.000, tretja 15.000, četrta 10.000, peta 5000 Kč. Izid tekme bo odločila posebna žirija, v kateri bosta tudi David OJ. strach in Maurice Hewlt. Nagrajenec e prvo nagrado bo nastopil ob spremljevanju češke filharmonije sjjomladi 1947 in bo igral na Stra-divarijeve gosli iz Kubelikove zapuščine. JUBILEJ SOVJETSKEGA UMETNIKA Jurij Jurijev, ki Je bil za svoje umetniško podajanje odlikovan s Stalinovo nagrado ter nosi pridevek ljudskega umetnika Sovjetske zveze, je dovršil 75. leto svojega življenja. *e nad 50 tet deluje kot igralec pri Akademskem gledališču v Moskvi, kjer Igra prvenstveno vloge v klasičnem repertoarju.. Napisal je tudi dve knjigi gledaliških spominov. JANAČKOVA OPERA „KATJA KABANOV.-V' Lcoš Janaček je pri nas znan, kot skladatelj priljubljene opere „Njena pastorka Jenufa", ki so Jo Izvajali jugoslovanski operili odrl še v dobi stare Jugoslavije. Toda Janaček je napisal poleg „Jcnufe" Se niz drugih opernih del. med njimi „Kaljo Kabanovo". To delo po besedilu ruskega dramatika A. N. Ostrovskega. Ima tri dejanja In je prišlo zdaj na repertoar tei- ga uprizarjajo z velikim uspehom v pragi v režiji V. Kašlika in pod vodstvom , dirigenta J. Svobode. „BABICA" V HRVAŠČINI Klasična knjiga češke mladinske književnosti ..Babrca", pisateljice Božene Nfemcovo, ki je bila že, dvakrat prevedena v slovenščino (Fr. . Cegnar, dr. Joža Glpnar). je zdaj izšla v hrvaškem j-m-oclv. -RonicV'-..lei izdal Hrvatski h nakladni zavod v Zagrebu, prevajalec je Lih-clcvit »Tonke. CKSAKČKVA DRAMA V VARAŽDINU e V V* A' tr V Magcade za kulturo in umetnost v Skit/uniji in Juguslai/iji Komite zi kulturo in umetnost pri vladi FLRJ je lani v avgustu razpisal niz nagrad za najboljše kulturne in umetniške stvaritve v lepi književnosti, upodabljajoči m glasbeni ter reproduktivni umetnosti. Nagrade podobne vrste se bodo- podeljevale vsako leto kulturnim - in znanstvenim delavcem jugoslovanskih narodov za književna in Javna dela. ki sc bila objavljena. uprizorjena ali reproducirana Za knj'-ževnOst SO bile v februarju 1047 prvič po- , deljene nariednje nagrade.: • Pisatelju Ivu Andriču, predsedniku Zvezo Jugoslovan'hth pisateljev prva nagrada v znesku 100.200 din za roman „Na ■ Drini čuprija* {Na prini most). Drugo nagrado v znesku 50.1)09 tim je prejel Slovenec Prežihov Votano z» izvirni roman .Jamnica", nagrado v znesku 50 090 din pa istrski pisatelj Viktor Car - Emin za roman „D'Annunzijada". Radovan Zogovič je prejel za -Biografijo o tov. Titu" nagrado U0.M» din! prav toliko je prejel slovenski pesniški prvak Oton Župančič za Zbirk« „Zimzelen pod snegpm". nadalje Malej Bpr-Pavš;č za svoje „Pesmi". Skender Kulenovič je bil «agra en z enako vsoto za pesnitev „Stojanka. majka Kne-žopoiska", Desanka Maksimovič pa za- knjigo „Pesnik in zavičaj" (Pesnik ta domovina). Za zbirko nove; je prva nagrada izostala, drugo nagrado Je prejel Jovan Popovič za novele z naslovom ..Za zmago", dočim ic bila tretja nagrada priznana pisatelju Joži Horvatu, ki je Prejel zo.aov din. Vladimir Nazor je prejel za dnevnik „S partizani” Hl.000 din. enaka vsota Je bila priznana publicistu Vladimiru DedicrJ Za njegov „Dnevnik", dočim je breiel Dir,gojil Budit za knjigo „Dnevnik )9" !‘ ss ooo diu. Mladinska književnost je bila odlikovana v iwebi Placa Branka čopiča, ki je prejel nagrado v *hesku SS jim din. Za dramo, kii'iko in eieje 'n bila podeljena nobena nagrada. b' -likovni imtelnorti fco bili' nagrajeni: s prvo f’a«rado ga. najboljšo sliki) v znesku wi.ooo din Odbijen Detoni zir. „Prehod če/ Neretvo". Z» 'dkarako delo po osvoboditvi je bila priznana nagiada Petru L.ubHixli v znesku 30.din, Drugo nagrado je prejel slovenski slikar Maksim Sedej, in sicer 10.000 din. Zlatko Priča takisto 20.000 din. Za kiparstvo je prejel AtRoii Avgufttin&č* naj večjo nagrado 80.000 din, Vanja Radaus 50.000 din, slovenski kipar Boris Kalin 30.000 din. Za grafiko je bil nagrajen Djordje Andrejevič-Kim s 30.800 din, Pran ftimunovlč z 38.000 din ter Izmet Mujezlnović i 20.000 din. Za glasi» sta izostali prva in druga nagrada. za simfonično giasbu je bila prignana nagrada mlademu hrvatskemu skladatelju Stjepanu àu-leku za njegovo „II. simfonijo Eroico4* v znesku 60.000 din. Nadalje je prejel Vojislav Vučkovič za simf. petìiitev „Burjevestnik" 40.080 . din. V kotnonn glasbi je bila nagrajena skladba za klavir „Sufcnji gredo*' Natka Devolva s 25.000 din. V zborni.glasbi je bil nagrajen Oskar Oanon za mekani zbor „Kozara4* s 30.000 din Tod or Skalovski pa je prejel za meSanl zbor Makedonski orel" 28.800 din. Za mncfci&co pe-em ..Hej brigade" je pripadla nagrada v znesku 15.000 din Mateju Boòfq-Pavtiču, prav toliko Je prejel Vlada Malenški za svojo „Makedonsko koračnico4* Marjan Kozina je bil nagrajen «a kladbo „Hej tovariti** s 15.000 din. Za gledališko umetnost —. režijo in podajaivc na odru — fo prejeli: Vekoslav Afrifc žd.tiOO din. Boj a n*'-Stupica 25.000 din. Ka&a Plaovič in Hugo Klajn ra vpnzorftcv drame .Gorkega ; »Sovražniki" im* 30.800 tlin. Za uprizoritev M-dièrovega „Tfiituffa" je prejel Niko Miličevič 20-000 din %w najbolji* vloge so bili nagrajeni: kjpbifcc: Jovanovič za vlogo Talanova v „Sovražnikih" M. Goikega 2S.08O dir; Dubravko IHijkln za naslov ho vlogo Ta rt uffa 25.800 din, Ivan levar za vlogo matere v fbtpkovi drami , Mati" ?i.8B0 din, Sava Severjeva za vlogo baronice Glem-bajeve v „Glembajevik*4 25.080 din. Za dobio igro so prejeli: »loža Rutic* za vlogo Kokorl-«kina v „Vdoru" ‘-ÌIMW8 din, Franj« NovakuVic za vlogo Ljeviiiiiia .v ..Sovrstnikih*4 aa.ouu din, Petar TrSiček za vlogo Krutickcga v „Vozu modrosti — dveh neumnostih" 20.000 din ter Olga Babičeva za vlogo Dorine v ,,Tartu£fu“ 28.800 d!n. Prva nagrada za film ni bila podeljena, druga pa je bila podeljena za film „Po sledovih četrte in pete ofenzive", in sicer v zneskft 50.000 din, dočim je bila priznana za film *,Mladina gradi" nagrada v znesku 35.000 din. Nagrade za film si delijo po posebnem ključu režiserji, operaterji, scen cristi In »skladatelji. Končno je treba omeniti Se razdelitev Pre* šernovih nagrad za 1. 1S47. Te nagrade je podelilo mini.str.stvo za prosveto Xjpdske republike Slovenije v smislu svojega razpisa od 9. februarja 1946. Prejeli so: rektor ljubljanske univerze prof. dr. A. Melik za spis „‘Ljubljansko rr.ostiačarsko jezero Tn dediščina po njem’* din 20.800; slikar A. Gojmir Kos za olje „Deklica. *»' harmoniko" din 'SO.OOO; kipar Boris Kalin za kip „destna-jstletna" dir. 10.000; slikai' Bo&Jdar Jakac za grafiko „Po sledovih 4. in 5. ofenzive" din 10.000; skladatelj Blaž Arnič za simfonijo „Gozdovi pojfcjo" din 28.808: skiadatcij L. M. Škerjanc za Koncert za violino in orkester din 20.000; pesnik primoski rojak Igo Gruden za zbirki: V pregnanstvo ter Pesnikovo srce din 20.0C9; pisatelj Vitomil Zupan za Igro „Rojstvo ob nevihti*' din Jl).o«o: pisatelj Potrč Ivan za dramo „Kreftova kmetija" din 10080. pisatelj Tone Seliškar za mladinski spis „To-'-■ivihi** din 18.800. Ministrstvo za prosveto v Ljubljani je hotelo z letcinjiini Prešernovim! nagradami nagraditi t>o*ten napor slovenskega kulturnega delavca, da ie v prvem letu naie pbnove ustvari nekaj pomembnega na področju umetnosti in znanosti. Nagrade so bile razdeljene na dan Prešernove smrti, 8. februarja 1947. Varaždinsko gledališče „Avgust Cesaree" je izvedlo pred kratkim dramo svojega imenjaka „Krčmo Široko grlo"; ekspresionistično igro, IKlino simbolike In alegorije. Cesaree jc Vpisal to delo v svoji mladosti in sa je označil kot „dramski misterij". Kljub temu kaže delo Cesarea kot socialnesa revolucionarja in borca za boljši družbeni reti in napredek. Drama, ki jc v Izvirnem rokopisu zamišljena kot nepretrgana igra s kratkimi odmori, ni niti razdeljena na prizore Režiserji so Imeli precej dela, preden so Jo usposobili za uprizoritev. Na oder ■ je prišla v sproščeni stilizirani obliki in jc zadovoljivo uspela. Varaždinsko gledališče Je letos uprizorilo še Krležovo dramo „V agoniji", Gogoljevo „Ženitev" ter nekaj manjših stvari iz jugoslovanskega dramskega repertoarja. GLEDALIŠČE V DUBROVNIKU Gledališče v Dubrovniku je odprlo letošnjo sezono z tiramo Iva Vojnoviča „Maškarada ne podstrešju". Poleg tega so doslej igrali: Nuši-čevega „Pokojnika", hrv«iškega pisatelja-Felliniana „Iz mraka". Huxeleya „Veliko čiščenje”, Senoa-Ivanova „Zlatarjevo zlato". MoUerovega „Geoi-gesa Dandina" in Kočičevo dramo „Jazbec pred sodiščem". Iz lanskega leta bodo ponovili Vojnovičev „Ekvinokcij", Ogrizovlčevo ..Uasanaginieo" in Slankovičevo ..Koštan '- ’. Diši če v „Dunclo Maroje" je za dubrovniško gledališko občinstvo slej ko prej močno privlačen. ANGLEŠKI skl.ADATT.l-I V JUGOSl-AVJ-ri Beograd je obiskal angleški skladatelj in dirigent Allan Bush, predsednik Delavskega glass benega združenja komunistov londonskega vseučilišča, ki Je prišel v Jugoslavijo kot gost Komiteta za kulturo in umetnost pri v),idi FLRJ. Bush je bil prej dvakrat v Sovjetski zvezi. Obisk v Jugoslaviji ga je po njegovi lastni izjavi silno pi-esenetil. V Beogradu sc je prepričal, da deluje y prestolnici Jugoslavije 70 kulturnih organizacij, medlem kp jih io bJo -.red vojno samo 1«. Samo sindikalne organizacije prispevajo danes za kulturno deio poi-poro v znesku 30« tpilljonov dbi. Na -Količevi univerzi Je Bush dirigiral koncert, sestavljen iz angleških skladb In se je čudil velikemu zanimanju, ki so ga pokazali Beograjčani z» prireditev. Bush omenj« s pohvalo opero Inglis1 Gundi i i naslovom „Partizani", ki Jo bila uspešno izvajana v Londonu. V tej operi je več jugoslovanskih motivov. Igrali jo bodo zdaj v Pragi. \ 9 8 ~ Hraliii: i/aji: /.u prusi/chia ilrušliii 1 i i ki if^ m t/\\ivi ii# hi UM zlato, Icol>i io òueti šel je najprej v Rasici. Tu je vaici za 3 ali 4 zlatarje. Do prvejja je imel najv$S zaupanja, pri njem je kupil poročna prstana, kq se je ženil. No. zlatarni bil sam. imel ie dva kupca, a Čerin bi se najrajši pogajal brez prič. V drugi prodajalnici je sedela gospa in plela nogavico. Čerin se je nejevoljno obrnil in šel dalje. Tretja je bila zaprta, v četrti je videl zopet gospo z nogavico in poleg nje delavca. Vrnil se je k prvemu in pri vratih od strani pogledoval v proda jalnico. Čerin ni opazil, da hodi na drugi strani ulice neki človek kakor senca za njim in ne obrne očesa od njega. Bil je preoblečen policaj. Kmet sploh ni imel oči za drugo nego za zlatarske prodajalnice. Policaju je bil vedno, bolj sumljiv- Kaj, ko bi mož nameraval kaj nepoštenega? Nič se ne ve. Zadnji čas se je večkrat čulo o drznih napadih, celo ob belem dnevu. Stopil je čez ulico, položil roko na kmeta in poizvedoval, kdo je. od kod je in česa išče tukaj. Čerin se je prestrašil in malo da mu ni strah zaprl besede. To vedenje je policaja še bolj utrdilo v sumnji; skratka, velel je. naj gre z njim. Čerin se ni prav nič ustavljal, šel je tem rajši, ker so se že začeli zbirati radovedni ljudje in se ie bal, da bi ga kdo ne spoznal. Policaj ga' je privedel na policijo- Tu ga je začel neki gosnod izpraševati. Čerin je povedal resnico in gospod je hitro spoznal, da je mož pošten, zatorej mu je velel iti. Glede rude je pa mislil, da je morebiti vendar kaj vredna. Domislil sc ie nekega znanca profesorja, temu je napisal listek, ga dal Čerinu in mu povedal, da ga odvede policaj k nekemu gospodu, ki pozna take reči in mu za stalno pove. ali je zlato ali ne. Z nobeno stvarjo bi ne mogel Čerinu bolj ustreči: zdaj bo vsaj zvedel, pri čem je- Zahvalil se je prijaznemu gospodu za pisemce in šel vesel za vodnikom. V tem se je naredila noč in Čerina je malo skrbelo, kaj poreče gospod, da ga še ponoči nadleguje. Pa saj ima v rokah pisemce, ki ga opravičuje- Vodnik ga je vodil iz ulice v ulico in naposled stopil v neko i* hišo Tu je vprašal deklo; ali je gospod doma; ko 1 j, je pritrdila, mu je pokazal neka vrata in odšel, čc- ! rin je potrkal in vstopil. 'Pri mizi je sedel bradat | gospod in bral iz neke knjige. Čerin mu je izročil listek, in ko ga ie ta prebral, je pogledoval kmetu bolj v oči. Kakor bi ne verjel sam sebi. je privzdignil svetilnico, ki ie stala na mizi in mu posvetil v obraz. ..Blaž, ali si ti?“ „Blaž sem. Blaž Čerin izpod Kolka. Ali me poznate ?“ je vprašal Čerin ves v čudu. „Je li mogoče? Poznam te. A ti mene ne?“ „Ne da bi vedel." „Nič ne de. to sc zmeniva pozneje. Zdaj pa pokaži blago!" Čerin je posegel v žep in pomolil gospodu zrno. Ta ga še ni prav v roko prijel, ko se je nasmehnil, rekoč: „Mislil sem si, da bo kaj takega. Torej tudi tebe ie premotilo?" Čerin je prebledel- „Tak ni pravo zlato?" „Nikakršno zlato. To je železni kršeč, železo in žveplo. Zlata ni v njem niti za lek." Čerinu so se pošibile noge. Gospod mu je ponudil stol. „A vendar ie lepo rumeno in tudi sveti se kakor pravo zlato." „Resnica. Zato je pa.tudi že marsikoga premotilo-Nisi ti prvi in tudi zadnji ne boš. Spomni se dobro: ni vse zlato, kar se sveti," Zdai je vzel gospod iz miznice neko kresilo, stopil k luči obrnjen proti Čerinu in udaril z jeklòhi ob . rudo. Pod jeklom ie zažarela iskrica, še ena, še več- _„Ali vidiš, da daje tvoja ruda iskre? Tako trda je, Zlato lehko z nožem režeš, poskusi pa rezati to, škripalo ti bo. kakor bi hotel kremen rezati." Potan je šel v kuhinjo in namignil Čerinu, naj gre za njim- Položil ie zrno na železno ploščo in udaril s kladivom ro njem. Razpršilo se je in razdrobilo v črn prah. In ko je ta prah posul p0 žarečem . oglju, se je zakadilo in zasmrdelo po gorečem žveplu. Čerin je odskočil in si zatisnil nos. Zdaj je bil preverjen, da govori profesor resnico. Mislil je oditi in si poiskati gostilno kjer ie že včasih prenočeval. A gospod ga ni pustil. Velel je prinesti vina in kruha in rekel kuharici, naj podviza večerjo. „No, zdaj mi pa vendar povejte, kdo ste in od kod. ki tako lepo po naše govorite", je prosil Čerin, ko sta sedela pri vinu. „Torej me še nisi spoznal? Kajpa. leta človeka spremene. A jaz sem se tebe vendar hitro polastil. Vidiš, pred pet in dvajsetimi leti sva na isti klopi hlače trgala." • „Kaj, mi dva da sva bila sošolca?" „Kakopa! Ti si morebiti kako leto starejši od metie. a zato sva bila vendarle prava sošolca. Nekdaj so še celo šteli, da sva si nekaj v rodu." Zbrali smo nekaj Čudnih oporok, ki so jih sestavili po večini čudaki, ljudje, ki so se vsé svoje življenje pehali le za zaslužkom, ki so se trudili, da je kupček naraščal In./si niso nikdar privoščili ne oddiha ne zabave ne zakonskega udobja. Ko so se zavedli svojega bogastva, Je bilo že prepozno, da bi izpregli. Zaslužek jim je bil že prešel v kri. Končno so se pa le zavedli, da se bo treba posloviti od vsega pozemeijskega blaga. Komu naj zapuste svoje bogastvo, ko si pa niso znali pridobiti v službi nesrečnega mamona nobenega prijatelja? In tako so nastale te čudaške oporoke, vse so izza dobe tik pred svetovno vojno. Thaunay v Parizu je imel lepo ČUDNE OPOROKE knjižnico. Po njegovi smrti niso mogli nikjer dobiti njegove oporoke. Njegov nciak Pavel se ni mnogo zmenil za dvajset tisoč knjig v stričevi knjižnici. Kmalu nato je pa prišel popravljat električno napeljavo elektrotehnik Bougel, ki je takoj začel pregledovati knjižnico. Bil je velik ljubitelj knjige. JDobil je v nekem Vernejevem romanu 300.000 frankov v bankovcih in to vsoto je bil zapustil stan Thaunay v oporoki tistemu, ki jih izsledi v njegovih knjigah. George Osborn iz Dunstabla na Angleškem je bil hud nasprotnik alkohola. Zapustil je po svoji smrti vse svoje premoženje 25 revnim sorojnkom, ki se ‘jtm pa mora dokazati, dq ne marajo ne za pivo ne za žganje. Poseben odbor bi moral preiskati vso zadevo, toda celo pri preizkušnji je dišalo vseh 25 mož-zelo sumljivo po alkoholu. Poročilo ne pove, če so ponovili preizkušnjo. Neki bostonski odvetnik je napisal v svoji oporoki: „Ena mojih #ramo-fonskih plošč izda skrivališče mojega bogastva". Njegov sorodnik je preiskoval plošče, noč in dan je sedei in poslušal pesmi, operete, ope- re in predavi je bilo na tisoče. Sorod vzdržal dolgo, čez nekaj ted !c znorel sredi neštetih kup« "'«tonskih plošč. Upravitelji zsl8 50 končno Iztaknili ploščo,' „Premoženje Matere božjeVr1"1". ^čala skrivnost: I ‘«'o za podobo Ves Neapelj *8nil1 Anibaia To-scija, ki je «ifWTeti v starosti 84 let. ZapustUpeibk ob glavni cesti z napisof^vega junija ob šestih zjutraj *2lsto-glavo. Nihče ni znal r* tega napisa. Nekaj let n«' neki rokocleW mostu, kamor-uri senca ol lir. Prišel tod mimo 2ačel kopati na lcli* ob navedeni al je 800.000 bel tocop. Po čem je V starem veku so se sklepali zakoni pri Židih, Grkih in Rimljanih navadno na dva načina: ženin je nevesto ali odkupil od svojega bodočega tasta ail pa jo je kratko malo ugrabil (ugrabitev Helene je dala povod za desetletno -trojansko vojno, ugrabljene Sabinke). Odkup je temeljil v dejstvu, da je s poroko odpadla staršem in njihovemu sorodstvu delovna moč, ki jo je bilo treba kakor koli nadomestiti, ženin si je moral- nevesto prislužiti z ročnim delom v družini tasta, ali pa sl jo odkupiti od njega, naj je že plačal zanjo zahtevano ceno ali pa dal dogovorjene darove. Odkup neveste je še dandanes y navadi po svetu. Nas zanima, po čem je v posameznih deželah nevesta. nevesta ? V Evropi je odkup neveste v.navadi le še med albanskimi m Jugoslovanskimi mohamedanci. Do leta 1932. je znašala povprečna cena zanjo 10.000 dinarjev, ki pa je bila previsoka; zato Je kongres mohamedanske duhovščine določil v avgustu leta 1932. enotno ceno 2500,— dinarjev. V Aziji opažamo navado odkupa v mnogih državah. V Indiji znaša navadna cena 200 rupij. V nekaterih pokrajinah se je poenostavila cena na deset in pol rupij za bogatine in reveže. So pa kraji, kjer treba odšteti za neveste 20 volov in enega prašiča. Na Kitajskem določijo starši ženina in neveste sporazumno ceno, ki se plača ali v denarju ali pa s svilo, rižem in sadjem. Dokler ni plačana kupnina, se nevesta ne Izroči ženinu. Porok „na upanje" Ki--lajci ne poznajo. Vjataki, mongolsko pleme v severovzhodni Sibiriji, prodajo hčer ženinu za vedro vodke. Nekateri tastje cenijo svojo hčer celo na tri vedra. Na otoku Baliju si mora prislužiti ženin nevesto s trdim delom v hiši bodočega tasta. Cim više ceni tast svojo hčer, tem dlje časa mu mora ženin služiti. Cena znaša večkrat tudi nekaj mesecev napornega dela. Pri Samoancih ne poznajo za nevesto enotne cene. Plačati treba zanjo prašiče, čolne, sulice, puške, smodnik. V Novi Gvineji stane nevesta toliko in toliko tobaka. V Ugandi je določena cena: 16 krav in 100 koz. Skromnejši so zamorci v Bagaidi, kjer stane nevesta tri vole, šest šivank in majhno škatlo vžigalic. Različni kraji, različne šege in različne cene. vvvvvvvvvvvvvrif'vvvvvvvvvvvvvvvvvvvv vwy> wyvvvyv^v ■ wyyyvywyy w ww> yywww> v • wv vvwww <>ri/yyvwv>vwv>ri0r>r>^ywwv>'vvwv>>'vwvvyvvwvv lui gn.spmlaHjo, kaj j ni! o in Eui Itn iijiiliafn liiknli Indijanca iz Bolivije. Nosita značilni „poncho", ki si ga natakneš čez glavo Medtem ko so severnoameriški Indijanci skoraj popolnoma izumrli in jih biva le še nekaj po rezervacijah Združenih držav in do planjavah Britske Severne Amerike, so se njihovi soplemenjaki po Srednji in Južni Ameriki ohranili do današnjega dne. Rešila jih je okoliščina, da bivajo na obeh straneh ekvatorja, torej v vročem podnebnem pasu, ki ga Evropejci le težko prenašajo. Beli človek prodira le počasi v neizmerne pragozdove ob Amazonki in ob drug Hi skrivnostnih veletokih te zemljine. Indijanska plemena, s katerimi ima tu opraviti, so drugačna od tisiih, ki jih poznamo iz indiianskili povesti; že na prvi pogled se močno razlikujejo cd severnoameriškega tipa. Sicer ni dvoma. da so severnoameriški Indijanci prišli čez Panamsko medmorsko ožino že v želo starih časih in da so se potemtakem že zgodaj naselili po severnih pokrajinah južne zemljine- Prav tako pa je tudi res, da so se pozneje vsaj deloma zopet vračali, ker jim morda priroda Južne Ame-rike. ni ugajala ali ker tam niso našli tistih pogojev za življenje ki so jih bili vajeni s svoje prvotne domovine. Zdi se da. je bilo to preseljevanje še za dobe odkritja Amerike po Evropejcih zelo živahno in da je prenehalo, šele ped evropejskim vplivom. V človekoslovnem oziru so južnoameriški Indijanci nekakšen prehod med mongolskim, belim in malajskim plemenom. Saj je znano, da je nastalo ameriško prebivalstvo najbrž iz evropskih in azijskih priseljencev, upravičena pa je morda tudi domneva, da so preko otokov, ki jih je bilo v Pacifiškem oceanu nekdaj brez dvoma več kot sedaj, mogli priti y Južno Ameriko tudi malajski elementi. Le iz teh dejstev &i ie mogoče razložiti veliko raznolikost, ki jo vidimo v tipih južnoameriških domačinov. Presenečajo nas že s svojo različno telesno velikostjo. Nekatera plemena so zelo postavna, tako n- pr. Patagonci in Bororóindi jauci, kjer so skoraj 2 m visoki ljudje nekaj povsem normalnega! Pripadnike obeh plemen prištevamo zaradi tega med največje ljudi na zemlji. Na dragi strani pa so nekatera plemena presenetljivo majhne postave, kakor n. pr. prebivalci Ognjene zemlje, ki bivajo tik poleg onih največjih ljudi sveta; Povprečno merijo samo 1 m in pol. Majhni so tudi Indijanci iz plemen Tramai in Puru, v Guajani in dragi. Barva kože je pri južnih Američanih v splošnem bolj svetla, pri-merjali bi jo morda najbolje z runicno-sivkasto barvo gline; seveda pa ie barva nekaterih plemen tudi temnejša. Najbolj svetla je pri Indijancih, ki bivajo stalno v senci neskončnih pragozdov ob Amazonki, ob Orinoku in drugih oguljeni ali raztrgani in je treba dobiti novega. Ko so ropski potovalci vpraševali Indijance, kakšno korist in' od teh pasov, nekateri niso vedeli odgovora, kar je otì*T .Južnoameriški Indijanci se bavijo s primitivnim polje-znak. da jim služi lepo izdelan steznik le v okras. Drugi!* ^sivoni. in sicer so kopači; pluga torej ne poznajo, temveč so izjavili, da z njim mnpgo hitreje tečejo kakor brez "Z motiko. Njihova druga najvažnejša gospodarska paga in da se čutijo v njem bolj močne „ j '0Ka je ribištvo; ribe lovijo z vršami ali tako, da zastruplja- Indijanci. ki bivajo v više ležečih ali v hladnih ju*" 10 Vodo, ponekod jih pa tudi streljajo s puščicami in har-icrajili. se zavijajo -v kožuhe j više ležečih pokrajinah je razvita tudi neke vrste Kakor v Srednji Ameriki, si tudi Indijanci Južne AfljJjS fMnorčia. n. pr- na planotah Oran Chaca (izg. gran ča- ke kiaj radi prevrtajo ušesa, nos in spodnje ustne. V "j). Ko so Evropejci uvedli konje, so se nekatera plemena nastale odprtine vtikajo razne okraske, n. pr. v ušesa L ™tvadila tudi ježi. n. pr. v južni Argentini, ličke, palčice zvito listje ali pisano perje, in to ceste/, „ Glavni vir za prehrano nudita južnemu Američanu lov v taki velikosti ah tezi. da visi ušesna méóica dol do rarfL ‘1 ribištvo. Meso in ribe pražijo na posebnih pražilnikih ali kakoi n- pr. pri Boto-kudih ; y hnpelj, y ustni kot in v sLk j* ražnju, mnogokrat tudi kar na razgretem kamenju; pra- ilif0 ^'Rioteio pedeben drobiž, včasih celo skrinj; |" kuhe večinoma ne poznajo in loncev sploh nimajo. Ka- in Aruaki pripravljajo iz neke zelo strupene korenine rte vrste moko. ki jim služi kot glavna hrana- Posamezna w^neiia poznajo celo še ljudožrstvo. Med dražili ie y prvi znan tobak, ki ga kadijo ali tudi nosljajo. Kadijo ga tanke trske in podobno. Zelo radi si tudi barvajo telo i#» v tolikšnem cbsegu, da imaš na prvi pogled vtis. da nljS pisano pleteno obleko. Barvajo še pa le ob . posebnih ložnostih, za kako slavnost ali plesno prireditev, za jan dragih gostov itd. Mladi ljudje porabijo zelo ve', časa. da si izmislijo nove vzorce in nove kombinacije to so potan takem pionirji južnoameriške mode. Prav to okrase'-' Sino. Ne v poštev'; iz perja izdelujejo tudi lepe "y Lase si radi kitijo s ptičjim perjem s perjem je za Južno Ameriko zelo značilno. Ne samo prihajajo za to šče ,3l" ? e in celo obleke- To delo terja seveda mnogo inida!^ Lok je čestokrat so taka oblačila zelo dragocena in jih nosijo le ob z zastrupljenimi svečanih priložnostih Snov za te izdelke nudijo krasne ! 'ti, skg ptice. n. pr. papige, ararasi, čaplje in druge. Tud' ^lein '................ ■' 'šllf' Ionoma v obliki cigar, ki jih ovijajo s koruznimi listi in 'so čestokrat tako velike, da jih morajo podpreti z leseni-Vilicami ; poznajo pa tudi lesene in glinene pipe. Njuhajo -j. Zelo izviral način, tobak si namreč pihajo ali sami sebi ‘na drug draganu v nes s pomočjo posebnih cevk. Glavno orožje južnoameriških Indijancev je lok s pušči; lepo okrašen. Poleg loka imajo tudi i konicami. Branijo se z lesenimi so prevlečeni s kožo ali z gosto zloženim ptičjim Indijska k^a 1|1'0 v Guajani Indijanec iz severozahodne Brazilije O verskih predstavah teh narodov vemo doslej le malo. Iz dosedanjih opazovanj izhaja, da je vera Indijancev primitivno verovanje v duhove. Vidni svet napolnjujejo mnogi dpbri in zli duhovi, ki bivajo povsod, v zraku, y vodi in na zemlji. V zvezi s tem verovanjem je tudi češčenje prednikov. Človek mora torej skrbeti predvsem za to, da je vselej y dobrih odnošajih z duhovi in da potolaži in pomiri njihovo jezo. Ta cilj doseže' s plesom, ki so pri njem posebno pomembne različne krinke. Indijanski plesi so torej v nekem oziru podobni našim predpustnim prireditvam. Krinke so prav raznovrstne. Pri plemenu Kobéva so to nekakšne preobleke iz belega ličja, kii so poslikane s pisanimi vzorci. Drugod imajo podobno preobleko, ki pa nosi na vrhu iz smole izoblikovano človeško ali živalsko glavo. Ponekod si napravljajo maske iz trsja in peres ali tudi iz listja. Aiz is ko vaici, so že večkrat opisali indijanske plese. Pri plemenu Kobéva jih prirejajo n. pr največkrat ob smrtnih primerih. Osem dni po pogrebu nastopijo možje v prej omenjeni opravi s plesom, ki traja nekako od treh popoldne do zore naslednjega dne- Zenske in otroci se udeležujejo plesa le kot gledalci. Vsaka maska predstavlja po mišljenju Indijancev duha. ki je v njej poosebljen toliko časa, dokler traja ples. Po končanem plesu prenesejo udeleženci maske na veliki travnik za vasjo in jih nasadijo na kole. Nato zvežejo rokave mask in jih navsezadnje zapalrjo. Medtem ko gorijo maske v dolgi vrsti druga za drago, vpijejo in jokajo prisotni na vos glas; tako prisilijo duhove, da zapuste maske in se vrnejo v svoja bivališča, ki si jih mislijo Indijanci na visokih gorah ali v slapovih svojih rek. Navadni smrtnik duhov ne more videti, pač pa jih vidi čarovnik, ki ima nadnaravne sile in lastnosti; čarovnik celo lahko govori ž njimi. Duhovi, ki jih skušajo pomiriti s temi plesi, so duhovi živali, mnogokrat pa tudi zli duhovi v podobi Ljudi, velikanov ali palčkov. Za čudo pripisujejo najzlobnejše duhove živalim, ki so neškodljive. Tako ie n. pr. neki modri metulj, ki je najnedolžnejša žival na svetu, po 'indijanskem mišljenju povzročitelj malarije. V resnici nastaja malarija y dotični pokrajini le zaradi tega, ker zastaja reka v bližini. Metulj leta večkrat tudi nad reko in je tako prišel ob svoje dobro ime. Takšno je torej življenje južnoameriških Indijancev; preprosto. a v «mogočem - skrivnostno, vsekakor pa zaradi svoje še žive svežine silno zanimivo in zato za današnje narodopisje hvaležen predmet razSskavanja. V. B. TO O IE» X S Kraške samice i/lecejo ploh... »Olgica, le pripravi se, kmalu bo tu pepelnična sreda! Nisi se hotela možiti, saj veš kaj te čaka! No, letos, ko se je Angelka zneverila »ledih« stanu, boš pa ti stopila na njeno častno mesto. Prva boš pri »plohu« in največjo »rinko« dobiš. Saj imaš že kar dovolj križev na hrbtu, zaslužiš toliko časti!« Tako in podobno so se norčevali fantje iz domačih starejših deklet, ko so na pustno nedeljo pripravljali načrt za sredo. Navada o »plohu«, ki ga mora voziti dekle na pepelnično sredo ob zgodnjih jutranjih urah v sramoto, ker si še ni zbrala moža, je, mislim, pristno kraška. V letih vojne se je bil ta stari običaj sicer opustil, a obnovil se je takoj že v prvem letu miru. V noči med pustnim torkom in pepelnično sredo je po kraških vaseh zelo živahno: fantje »rogovilijo« po hišah, lovijo dekleta ter pripravljajo hrastove deske, »plohe«, pred katere naj bi bile »vpre-žene« žrtve. Po dvajsetem letu že zapade dekle tej strašni »sodbi« in če se ne odloči za možitev, jo ta nadloga spremlja vsako leto, tja v pozno dobo, dokler je končno fantje ne zbrišejo iz svojih seznamov ter jo vključijo v staro šaro med zarjavele device. Ta proces s »plohom« prične že zgodaj zjutraj, seveda po neprespani noči. Kdo bi pa tudi spal: fantje pripravljajo »ploh«, dekleta begajo in se skrivajo. »Ni milosti za nobeno! Niti ena nam ne zbeži!« se čuje glas iz fantovske gruče. In povem vam, da ' ni tako lahko skriti se pred fantovskini očesom, ki P tako budno pazi na vsak gib. Priprave so gotove, že se dani, torej na delo! Prične se z vprego. »Kaj pa je treba toliko krika in vika, mora prav vsa vas vedeti za nas, kaj?« se jezi Slavica, ki ji je gotovo neprijetno biti med obsojenkami. »Še letos, naj bo, a to zadnjič. Pa če je ne vem kaj, v tem letu si moram najti moža, da ne bom več predmet posmehovanja tem fantalinom. Dala jim bom pod nos in se omožila. Tako bo!« Tak je bil na tihem storjeni sklep Zdenke in prepričana sem, da ga bo tudi izvršila, saj je čedno dekletce in marsikatero fantovsko oko se ustavi na njem. Le malce prevzetna je, zato jo bodo tudi danes fantje z največjim zadoščenjem »vpregli«. »Zdravko, pazi dobro, da ti Bruna ne zbeži! In ti, Ninče, drži trdno ono mlado »žrebe«!« Tako in podobno kričanje se razlega po vasi. »Vse v redu? Torej, hajdmo!« zapove vodja fantov. Med smehom in kričanjem se z največjim ropotom vali »ploh« po klancu navzdol, fantje pa z biči in s smehom priganjajo »konjičke«, da bi ja hitreje tekli. »Oj kako me je ošvrknil, tega mu ne prizanesem«, zarobanti Marička prav jezno, ker se še vedno ni vživela v to šalo. Galop je končno le pri kraju. Zasoplo debelu-šasto dekletce si briše pot s čela in zavzdihne. »Kaj še to«, jo zavrne poleg nje. sopihajoča Milka, »si predstavljaš, kaj vse bodo ljudje govorili po vasi!« No, to bo zares veliko smeha te dni za ognjišči, vse na račun Milke, Maričke, Brune, Slavice... in na račun vseh onih, ki se v tem pustu še niso omožile. Dekleta, sedaj torej veste, kaj vse vas lahko doleti. Svetujem vam, in to prav iz srca, ne čakajte prihodnjega »ploha«, prihranite si to sramoto, zberite si raje fanta, pridnega in poštenega moža. To vam že sedaj iskreno želi in toplo priporoča Kraševka. IVI)VECE * CRTICE * POVESTI * NOVELE » CRTICE * POVESTI • NOVELE * CRTICE Mar se naša doba imenuje zaradi tega železna doba, ker se večina izmed nas pojavi na svet z verigami na nogah? Jaz sam som pripadal tistim po krivom zavrženim. ki so — brž ko skobacajo — že u-kcivam v vrelo dosmrtnih sužnjev, katerih prok etstvo obstoji v tem. la spreminjajo zemeljsko ob'o v prijetno bivališče za redke izbrance. Od časa do časa odključijo koga iz verige in izroče večnosti - brez pj-sebnih stroškov in ceremonij ; in veriga so avtomatično zopet sklene. Mi pa lezemo dalie sklonjeni k tlom. medtem ko nase izstradane duše napolnjujejo zrak e kriki- Kakor jate sp ašenih ptic le'ajo naokrog in nemirno iščejo mirnega kotička: toliko jih je, da zatemni ujejo nebo in za-senčujejo nasvet! e rie orelele zemlje. Nekega lepega dne so tudi mene odvrgli iz verize kot. bolnika in nesposobnega za delo — pa me pusci i. da umrem na geli zemlji. Zdravnikov ni bil0 k meni, čeprav bi bil zolo rad še malo živci, zato pa So je V sutn jivi bližini sukal duhovnik. Calmi je. da bom začel stegovati noge, in tedaj bi prišel k meni. da izlije name svoj blagoslov. V opravičilo mu je Ireba- povedali, da ga je za ta pošel postavi'a država. Vendar pa se mu je plen izmuznil: neka usmiljena ženska me je pobrala in odpeljala k zdravniku. »Tuberkuloza!« je izjavi' ta. »povrhu pa še tako izrabljen, izčrpan, od rane mladosti izstradan organizem Sto dolgo delali?« »Dvajset let.« »In vaša starost?« »Štiri in dvajset.« »Potemtakem ste pošteno odslužili sv» rok.« »Kaj se ne da nič pomagati?« je vprašala usmiljena ženska. »Zima, ki bi jo prebil kie na jugu, bi ga morda še kako rešila- Sicer se bo stegnil.« Ob besedah »se bo stegnil« sem se malce zdrznil, u prav za prav brez potrebe Jeli vredno «potikati so ob besedo ko je smise eden in isti! Pa čemu naj bi tudi bil užaljen. Saj naša družba ne pozna or-Kaua. ki bi se mogel nanj obrniti po nedolžnem na smrt obsojeni s krikom po milosti. Za konje, če «o izrabljeni in z njimi grdo ravnajo, se pobriga jrolieija - predčasno izrabljenemu in do kraja razža jenemu delavcu ostane samo še nebo. Jaz nfeetn nič brcal in sem sc pripravil da napolnim svoja , da se je kupček nabra'. je stopila na plan s:aiumjiu ali kaj drugega in snedla, njeno., prihranke. Dvakrat jo jc prevzelo oko silno domotožje, da jó ;è z neznano silo neslo na kolodvor; enkrat jo je zadržala kontrola pred odhodom vlaka, drugič j« pa ji je uspelo pripeljati se do Korsena in so jo šele tam zasačili ter poslali nazaj. »To pot je kaza o. da me bodo kar sodili, čeprav nisem nikemar zasedla me-st*,« je pravila starka m še vedno se jc tresla ob samem spominu rva z va on<*v in razgibati noge. Na tem mestu naš v.ak po voznem redu ni imel postanka: zbrali smo s<“ na nasipu in preudarjali, kaj bi utegni'« biti vzrok tema. Nen*dom» pa — stali šftio bilj mòrda pol ttee — je m*mo nas besno zdrvel brzec; kot \ meglenem pasu so šinili minio trij'e salnn-iki vozovi, priključeni k tako inieuo\-anj dirka ni lokomotivi- Zavese rta oku-b so bile spuščene. Ž*ve duše ni té’o videt; v tem trejio- tajočem prividu, ki je s peklenskim mi* ščel planil v črnino predora pod goro ii» izginil izpi-ed oči. To je bil berim.sk mr Ujonar. ki je bil tu juti v Egij>t in si je naročil vs»- Unijo do Brindiaija, rojmo njega samega so bili na vteku sam© nje' govi služabniki in kuhar. Zdaj po tem malem premoru smo tudi m« lahko potovali dal e, * nas je bi o na stotine- Tir je bil prosi. Dobilj srno dovolj gradiva za razgovore: usoda nam je posijala minuto napetega doživljanja — to je bil neke vrete sodobni nadomestek /.a razbojniške Jtepade starili časov. Tu pa tam se je kdo ;ezii. d» ima en sam človek «vetu. In tako povsod jjo vre' zemlji 1 Že tudi prej sem odkrival nezasedena mesta; zdaj «o postne zame res živa- Vi* del sem tiste, ki n» njih niso sedeli; pot--nike nezasedenih mest. Od‘lej so me neprestan, spremljali s ji. «to vdanostjo, ki so o zmožni edinole naj-bednejši. Obdajali so me p-dnevi, oživljali, kradli so moje nočne fantazije. Previ o, da so med ljudmi jasnovidci; j>o moji misi živi sleherno človeško bitje sredi nevidnih stvari- Treba le imeti dar, da jih vidiš. To je resnično dar, ki pa ne učinku e vedno enako- Celo 0 Orfeju prijuvedu e da je igral in jrel sv» e pesmi sencem podzenr a — in tem pusti! svo e srce. Gore pa si ga tistemu’ki so se mu od* pile očj m nezasedena mesta ,— njegov» srce jusej ne bo več i»ozn lo miru- H-'e-la ga bodo do brezumnosti, zakaj pov od «e mu bolo kazala. Zemlja suma bo zanj kakor vlak. ki drvi brez potnikov; s peklenskim režanjem drvi ija. kamor iako željno h ep:jo I;u: e — a' z n zaseden mi .mesi- In satan ,z ned sežno vnemo izklicu-c imena po«* a j, obrn en preij sedežem ki zevaj» prazni — p ot; mestom fst h, ki jih je usoda kruto prikra šari. 67- Sodnik «e je obrnil k Bredku: »To je vše vaše maslo., vi prihajač. Povejte, zakaj »te šli prej ven?« »Samo nekaj moke sem bodel dobiti za. zlati prah«, je te. odgovoril- »Kje si ga dobil«, je si'nl -vanj «Lniiiik. Toilo Brock je molčal. »P azil se je po reki Steward se je tedaj nekdo vtaknil vrne». »Našel sera zadnjič n jezove taboriščo. Od tam je prah« »Ne, ni od tam«, je zanika! Breck. »Bomo videli. Izpraznite vaši. torbo,« je grozeče ukazal solnik. Breck je s tresočimi se rokami izvlekel na dan kositrno škatlo, v kateri je rožljajo nekaj trdega. ti«. »Starosii« ven!« je zagrmel sodnik. In prikazala s« je Usta debela zlata kepa. ki jo je IHmač naše) ob jezeru Surpriae. Tako rumeni*.’ bleščečega zlato navzoči niso videli »voj živ dan. Sodnik je zazijal od začudenja. Šestero mož pa jc že ob prvem pogledu na kepo planilo proti vratom- Zaleteli »o se vanje vsi hkratu in se drug drugega prek^njaje «rinili na piano. Sodnik je pojunlnoma izjnazirt škivtlo. Ob pegte. du na zlato, ki se je usulo h nje, so se'nsMi zdrevad iz sobe; z njimi se je izmužnil tudi Breck, bit. Kam p»?« je vprašal oni činobmdoc, ki je jH-ivedel Dimača, ko se je Uidi sam sorlušk z velikimi koraki usmeril proti vratom. »Pse grem naprezat!« »Kaj ga ne boste obrafli?« »Preveč zamudno je- Saj bo itak počakgl! («>n>v-riava je odgodena. Ne utegnemo.« Črnobradec »e je obotavljal. Ozri se je divje proti Dimaču, jtoKled«! še enki-at mi zlato keju, siedi mize hi se i iiliočil iti. »Ne j*o»kiršajte ubežati, bo zastonj,« je še Dimaču- zabrusil preko ramo. »Vi, Lucija, popazite «arij* (te* k>«r se vrnem«-« ,r Sprejel g«, jo iati postana Nomee in mu povedal, da je načelnik pronai, naj bo Speier zvečer tu, ker ga bo sprejel. Amosov je čakal na sprejem. Pregledal je vse ilustrirane revijo, naposled so ga poklicali k načelniku. Amosov jo odprl masivna vrata in vstopil v veliko svet:o sobo s temnim pohištvom iz parjene;», hrasta. Sredi sedie je stala ogromna pisalna miza, naložena s spi«. Za mizo ni bilo nikogar. Amosov si jo z zanimanjem ogledoval mizo in zemljevide Ukrajine in Belorusije, ki so viseli na stenah- — Vesel som, da vas' morem pozdraviti, dragi tovariš, — je «pregovoril neki glas za hrbtom Amosova. Amosov se je obrni in stal iz oči v oči sočlovekom srednjih let. ki se je smehljal in ga pazljivo ogledoval-To jo bil načelnik ruskega oddelka, gospod Burgot, 15« Dejanja in nehanja Komandanta Volpeja Medtem ko se je Amosov seznanjal z Berlinom in z delom svoje stroke v gestapu, so zarečenski partizani povzročali nemalo skrbi nemškim ob astvom- Skoraj osem mesecev je minulo od dneva okupacije Zarečenska, a partizanskemu odredu niso mogli do živega. Dvakrat so ga Nemci poskušali uničiti in pos ali v Grernjačenske bos.e kazenske ekspedicije, toda partizani so odbiti in ulovili nekaj vojakov in dva oficirja- Razen tega so Nemci imeli mnego mrtvih in ranjenih mož. Partizani so imeli to prednost, da so poznali vse steze in soteske, se izvrstno prikrivali in bi M zelo gibčni. Pustili so Nemce naprej in jih nato napad i od tiste strani, od koder niso Nemci sploh pričakovali napada. Vasjka Kuzjmenko ki se je na neki način prebil do partizanskega odreda, se je dobro vživel vanj. Vasjkina drznost, pegum in iznajdljivost So našle tu pravimo oceno. Varjka je bil neizčrpen v domislicah. Najrajši je šel na poizvedovanja. Včasih je še! na poizvedbe celo v mesto in vsakikrat je prinesel dragocene vesti. Dvakrat bi ga bili skoraj dobili, teda obakrat mu je uspelo, zbežati. Tudi Plotmkov se je privadi, partizanskemu življenju. Vedel je, da, je pri Suri v Zarefensku vse v redu. Rad bi bil videl dekle in nekoč mu je uš o- da je izrazil željo, naj bi ga pustili v Zarečensk. Toda komandir odreda ga je samo pomenljivo pog edal in kra:ko rekel: «No gi-e>. Tudi Sura je prosila, da bi ji dovolili priti v odred na kratek obisk- Prošnjo so ji prav tako odbiM. Stanovanje Egorovih ‘e bilo še vedno velike koristi za partizane. Nemcem še v glavo ni prišlo, da bi stara učiteljica in njena hčerka utegnili, biti v zvezi s partizanskim odredom. Novi nemški kemandant, oberlajtnant Volpe, je slutil, da imajo partizani v mestu svoje ljudi. Žanri ja nemao Zarečencev dnevne je izdajal ukaze in razglase. obenem je obljubljal smrtno kužen za prikrivanje partizanov in nagrade Za prijavo »zočinskih elementov>, toda vse to ni imelo nikakecra uspehu Potem ko sc v Črni soteski za mestom ustrelili nekaj talcev, ki niso ničesar zakrivili, je Vope prejel ukaz, «naj dvigne duha» prebivalcev in naj pospešuje «kulturno prosvetno» delo- Zarečenski župan, neki Grečuhin ki je od nekod priše istočasno z Nemci in ki ga v mostu ni nihče peznal, jo bil mož nizke postave z begaj učim! mišjimi očmi. Volpe ga jo poklical k sebi in mu dal podrobna navodila- Naslednjega dne je Greo .mn zac.e izpraševati meščane kdo mbd njimi zna igrati' na balalajko, kitaro in «druga godala na strunah». Razen 1%'a je bil objav’j en sledeči preglas na lepakih: «Pozor! Preberi in priglasi sc! Mestna uprava objav ja: V kulturno prosvetno namene se ustanavlja orkester narodnih glasbil in krožek ljubiteljev odrskih umetnosti. Vsi, ki se zanimajo za katere izmed teh prosvetnih strok so vljudno vabljenk da se priglasijo. Osebe, ki se bodo priglasile v krožke, bedo oproVene javnih del. itd itd-» Zaročenci so prebrali, teda so niso priglasili- Volpo se je razjezi in ukazal Grcčihinu. naj «deluje in pojasu uje» meščanom, kaj je ndhova dolžnost Naslednjega dne so poklicali na mestno upravo nekaj deklet, o katerih so vede'i, da ec. nekoč igrale na kitaro in balalajko. Prisilili so jih, pod psa ti izjavo da bodo sode'ovale v krožku- Med temi (Hc'c'i ie b;'a tudi Sura K-o'-n-a Na orco vajo orke tra godal na struno je prišel sam gospod Volpe. Pazljivo si je ogledoval prestrašena dekleta in se ljubeznivo smehlal- Imel je dolg govor v nemškem jea'ku ki ga je Grc'-jhi-n nato prevede' Gospod Volpe to v dolgim govoru razlagal, kako jo nemški narod vnet za gl?sbo in zato je treba tudi v tem mestu najprej povzdigni'1 g la beno kulturo - Nemško povelstvo, — je iz avil — -.ozdravlja kulturna prizadevanja mestno uprave. Nemško poveljstvo janrii orkes'ru sv-je pokrovi eljstvo in mu dovo ju ie sledeče prednosti: scwhilavcl pri orkestru in dramatičnem krožku imajo pravico krož ti po mestu tudi po osmi url zvo'er Pri-cmali bodo vsakokratne dopustnice.. Tri tedne pozneje je bil orkester v po’ni zasedbi povabljen na stanovanje gospoda Volpeja. kjer je zaigral «Hej, trojka, mehki sneg, mrzla noč okrog... •» Grečuhin je spoštljivo stal pri nat lanjVu. v katerem je sedel Volpe, in mežikal od zadovoljstva Tudi gospod Volpe je bil zelo zadovp jen in ie celo prilrkaval s peto v taktu orkestra-Kato je prosil, naj ga nauče 'pri H ubi jene mu pesmi: «Za • teajhen košček čc-ke'ade te bom pobubila rada», nakar je pesem zapeli., besedilo pa >e prevedel Grečuhin- Kapelnik orkestra, star harmoniwt. jo obljubil, da bo prošnja ifospoda komandante i/.polinomi ^ Z-iaj jo -bRo treba organizirati dramatični krožek. Gre-*-whhm je uspelo sestaviti krožek iz «krajevnih ljubi- teljev odrskih umetnosti», toda režiserja in voditelja ni mogel najti. — Imeli smo takega režiserja — je rekel hannoniat, ki je užival posebno pokroviteljstvo Grcčuhina, — bil jo to šarapov, Ivan Sergejevič. — Kje pa je ta? — je vprašal Grečuhin, — Zaprli so ga, čim se jc začela vojna. Harmonjst ni vedel nič drugega o Šarapovu. Na srečo Grečuhinu ni prišlo v glavo, da bi povedal komandantu. kaj se je zgodilo dalje s Šarajpovom. V odredu so medtem zvedeli o Ustanovit) v j krožkov. Zoòfili so razmišljati, kalk o bi utegnili izkoristiti te krožke, ki «o uživali osebno naklonjenost Vo’peja. — Pošljite mene v mesto, — je predlagal Vasjka Kuzjmenko. — Jae eem star ljubitelj dramatike, to bodo vsi potrdili. Prevzet bom nase naloge režiserja in bom skušal seznaniti se pobliže z Volpejem. Skratka, tu jo priaka vprizoriti lepo «igro». Predlog e bil sprejet in dva dni pozneje se je Vasjka Kuzjmenko javjl Grečuihi u, kateremu je povedal, da je bil prej član dramatičnega krožka, zadnjo čase pa je sedel v ječi, kjer je prebil kazen, ki mu jo je prisodilo ljudsko sodišče. Grečuhin jo bil navdušen. —Ta bo odgovarjal, po vseh paragrafih,'— je pomislil glasno. — Odgovarjati sem moral samo zaradi člena stili in sedemdesetega — je skromno pripomnil Vajska, ki se je ilHal, kakor da ni razumel Grečuhina. Župan je pozvedoval o Kuzjmenku, se prepričal, da je bil resnično eden glavnih igralcev, in obso’en zaradi nedostojnega obnašanja. Nato ga jo predstavil Volpoju- Oborlajtnamft je ukaza;!, naj imenujejo Kuzjmenka za voditelja krožka. Vasjka se jc dela lotil. Še mu ni bilo jasno, kako bo izkoristil svoj novi položaj, toda ni dvomil, da se bo ponudila priliko, ko ga bo mogel izkoristiti. Krožek «ljubiteljev odrskih umetnosti» je začel z ■ vajami. 16. V brlogu zveri Gospod Otto von Burgei, načelnik ruskega oddelka gestapa, jc prijazno sprejel Amosova, mu ponudil smivt-ko in rekel, da je vesel njegovega prihoda. -- žel« me veseli, da sem se z vami »poznali, gospod Speier, — je rekel in paz jivo ogledoval Amosova- — Mate je tako starih delavcev, ki so ostai zvestj naši strok'. Takih pa, ki bi bjli preživeli toliko let v Rusi j j, je še manj. Amosov se je zahvalil nuče'niku zaradi njegovo obzirnosti in ker mu je izposloval dovoljenj», da sme ostat, nekaj čas« v Berlinu. Na načelnikovo prošnjo je podrobno pripovedoval, kako so ga leta 19". pridelali v obveščevalno službo in kako je odpotoval v Gatčjno, da bi zbral podatke o konstruktorju Sikorskem, izumitelju prvega večmotornega letala na svetu, ki mu je da! ime *Ilja Murcmec». , — Ali. vam ie znano da je Sikorski živ in živi sedaj v Ameriki? — je tekel Burget. — On je tudi /.graditelj znamenite «Čajne-Klipper» in nekaterih drugih konstrukcij. — Kako jo prišel v Ameriko? — je vprašal Amosov. — Bržčas se je tja izselil še pred revolucijo. Stvar je namreč ta, da ga carska oblast va niso podprla- Ameri--kanci so slišali o njegovi nadarjenosti in so mu ponudi« zatočišče. Sikorski je odpotoval in dela od tedaj v Ameriki. In — kar je g’revno — ves ča» so zanimajo »anj... Naša agt-jpura v Ameriki ima nalogo, da zasleduje njegovo delo- Amosov se je še dolgo rasigovarial z Burgotom. Na koncu razgovorov jc Borge.t predložil Amosovu. naj se odpočite mesec ali dva, naj - so v tem času razgleda po Berlinu in. šele nato naj so loti (jela. — Nuino pogrebno ‘e. da ste na delu pri pas prib'ižno dm meseca, — je rekel. — V tem času se boste seznani- ------------------------------------------------------tl li z našim sestavom, z no\o diverzantsko tehniko, z radijsko aparaturo itd- Vso to vam bo zeu prav prišlo, gospod Speier. In nato se boste vrnili v Rusijo. Zdaj šo nisem odločil, kakšno de.o' Vani bo poverjeno. Vsekakor bomo upoštevali vaše izkušnje in vaša osebna nagnjenj«. Medtem pa se odpočijte mesec ali dva. S tern je bil kamec prvega Amosovega razgovora z Burgetom. Amosov je vse dneve hodil po mesto, obiskoval predmestja in opazova ljudi. V mestu pa je bilo žalostno. Z Vzhodne fronte so neprestano prihajali vlaki z ranjenci. Berlinska oblastva, ki niso želeča, da bi prebivalci vedeli za te brezkončne ešelone, eo izdala ukaz, naj vlake spuste skozi mesto sam0 ponoči Toda Berlinčani so kljub temu zvedeli o strašnem toku, ki se je zlival v meato iz Vzhodne fronte. Iz pripovedovanja osebja bolnic, zdravnikov, bolničarjev, šoferjev sanitetnih avtom«* bilcsv so prodrle med prebivalstvo vesti o ogromn'" izgubah na fronti. To so si ljudje prijjovedovali šepetajc, na uho, in se pri tem previdno ozirali okrog sebe, toda ta šepet je prevpil bučne nemške marše, ki jih jo radio neprestan« oddajal, in hripav« kričanje firerja, ki je čestital Nemčiji na «zgodovinskih zmagah». Amosov je željno sprejemal vmse vse le vtise, ki so bilo jasen odsev o razpoloženju v Nemčiji. Dopust, ki ga jc od Burgeta dobil, mu zato m potekal brez koristi- Ob določenem dnevu se je javil v gestapu in se telil dela. Na Burgetov ukaz so Amosova poučili o sestavu «ruskega oddelka»- Amosov je prebira zvezke poročil, proučeval zemljevide, sheme, dogovorjene znake. Vso to je bite zanj izredno važno in zanimivo In tako je irnel priliko, da se je znašel v zamotani pajčevini nemške ubve-.ščevalne službe. Amosov je prebral na dosatine poročil z Vzhodne fronte. Skoraj \»a poročila so vsebovala tožbe o težavah dela. Rusi niso hoteli soilo,’ova/ti z Nemci, krajevne razmere so bilo težke in ruska protiobveščevalna služba jo bila izredno točna- Nemški agenti eo izginjali drug za dnlgim. Prebivalstvo je množično sodelovalo s sovjetskimi oblastvi v borbi proti vohunom in diverzantom. Padalce, ki so jih spustili v sovjetskih rajonih, so po velini polovili kolhozniki, ženske in celo otrocj. Uničeval* ni odredi eo dobro delali, O vseh teh težavah so govorila številna poročila, poudarjajoč «silno neugodne pozoje za delo». Kadar so nemška oblastva nabirala ljudi za avojo agenture, so se v glavnem obračate na zločince. Kontingent, iz katerega je nemška obveščevalna služba črpala svoje ljudi, so bili nopobolšljivi kriminalni zločinci, osebe, ki so bilo kaznovane zaradi raznih zločinov in bivši kulaki- Ta nabor se jc vršil po nedvoumnih navodi ih in okrožnicah «ruskega oddelka». Y»e te različne podatke — naslove in imena, domenjene parolo in dogovorjena znamenja — je Amosov ponavljal na glas, kadar j» bil sam, iz previdnosti, ker ni hotel delati zapiskov. Približno mesec dni zatem, odkar se jc Amosov lotil dola, so ga poklicali k von Burgetu. — Dober dan, gospod Speier, — je rekel von Burget in se smeh’jal kakor vodno. Pripravil sem vam presenečenje. Danes so mi poslali iz arhiva vaš osebni spis-In Burget jc pokazal Amcsovu mapo s črnimi platnicami. — Tu so sledovi vašo mladosti, Speier, — je izpreso-voril. — Vaše fotografije so iz tistih m’adlh let, kj «e, žal, nikdar več ne povrnejo. Vaša! prva poročila, Speier, celo vaša pisma so tu, napisana svojeročno . • . Amospv jc prisluhnil: ali je to peklenska igra, svit», premišljeno zasliševanje, katastrofa? S silnim naporom volje se je veselo nasmehnil. — Moj Bog, to je zares lepo! — je rekel — Ali so So res - ohranila mote prva poročila? — Vs» je ohranjeno — je rekel Burget. — Prvo poročilo bova skupaj prebrala. Razumem vašo radost. Spi', ier- Nič ni talio privlačno in obenem tako žalostno, kakor so spomini na minulo mladost. Odprl je mapo in sedel poteg Amosova. Na prvi strani obsežnega spisa, je bila ob’edela fotografija zelo mladega lajtnante, ki ie d o vršil leta 1911. v Braunsohweigu oficirsko šolo, posvečeno spominu feldmaršala Moltkeja. — Tedvj vam je bilo dvajset, let. Speier, — je Tiho iz-pregovoril Burget- — Pogtejmo, kako ste se »zpiememli, Burget jc pazljivo perioda) na fotografijo, nato je zapičil svoj ostri pogled naravnost v obraz Amosova, ki je sedel poleg njega. 17. Z novim nalogom Tod« vse je šlo po sreči. Amosov je z velikim zanimanjem og'edoval fotografijo mladega Speierja, ki je bilo, v njegovem osebnem spisu. Prav talco je tudi načelnik «ruskem oddelka» radovedno ogledoval najprej fotografijo, nato Amosova. — Da, čas jo nekoliko «premerai vašo zunanjost, ~ je rekel. — Trideset let.. . — In pri tem toliko let v tujini, z masko, bogu za hrbtom, — je rekel Amosov- Amosov se je zahvalil načelniku za njegovo prijazno»!, vzel je s »oboj osebni spis Speierja in odšel. V prostejn času ga jo pazljivo pregtedoval in Se vnovič prepričal, da je Šarapov govoril resnico. Zgodba Speicrj.všarapova. ki se je začete na abituriontskem plesu hraunschvveigske oficirsko šole, njegovo delovanje v predrevolucijskem Peterburgu. gatčinska epopeja, — skratka, vso, kar je šarapov na>aslišaniu izpovedal, se je skladalo s podatki v njegovem osebnem spisu. Tu so bila zbrana poročite, rajrorti, ukazi, naloge. Spoierjev osebni spžs ni odkril Amosovu nič novega- V tem smislu je bilo za Amosova veliko bolj zanimivo njesovo vsakdanje delo v «ruskem oddelku». Pri tem delu se jo natančno snzn .nil z metodami nemške obveščevalne službe in /. njenimi opornimi točkami v vzporedenjh rajonih s sovjetsko-nemško fronto Na sliki vidimo slovite voditeljice naprednih žena: 1. Marie Claud Couturier (Francija) 2. g. Weltfisch (ZDA) 3. Nina Popova (SSSR) Praški kongres v polnem teku 21. februarja se je pričel v Pragi kongres Mednarodne demokratične federacije žena. na katerega so prišle zastopnice 24 držav. Iz Trsta je odšla na Kongres od 4 izvoljenih delegatk samo tovarišica Marina. Ostale 3 tovarišice pa niso mogle zaradi ovir-s strani ZVU, ki jim ni hotela izdati potnih listov, češ da smo .Tržačani še vedno odvisni od Italije Žene so se zbrale na Kongresvi, da organizirajo borbo proti ostankom fašizma, borbo za demokracijo in za boljše politično in kul -turno življenje ter tako privedejo do zmage dolgoletno težnjo žena po enakopravnosti. Zasedanje v Pragi je s pozdravnim govorom otvorila predsednica Sveta češkoslovaških žena in članica češkoslovaškega parlamenta dr. Mi-lada Horakova. Za njo je povzela besedo predsednica Federacije ga. . Cotton, ki je izčrpno poročala o delu začasnega odbora tei- 0 ciljih kongresa. Med predstavnicami raznih držav, ki so poročale o položaju, organizacijah in delavnosti žena v svojih deželah, je nastopila tudi delegatka iz Francije Vermerge. ki je kritizirala britanske ženske organizacije, ki so pripravljene sodelovati v svetovnem . demokra-ličriem ženskem gibanju le pod pogojem, da jim dovolijo neke vrste avtonomijo. Svoje poročilo je zaključila z izjavo, da svetovni ženski kongres ni samo neko navadno žensko gibanje, pač pa mogočna organizacija za dosego svetovnega miru in demokracije. Delegatka SZ Nina Popova je ostro obsojala francoske, angleške in ameriške okupacijske oblasti, ki se še niso resno potrudile, da bi demokratizirale in demilitarilizirale Nemčijo in Avstrijo. Nina Popova je obsojala tudi vse tajnice izvršnega odbora Svetovne demokratične zveze žena. češ da niso znale izrabiti vseli prilik za ustvaritev svetovnega miru. O zaključku Kongresa bomo še poročali. la ples ila - za nas lane ne ! Pripravljalni odbor slovensko-italijanske antifašistične ženske zveze sl je nadel nalogo, da organizira S. marca, na mednarodni praznik žena kulturno prireditev z obsežnim programom z recitacijami, glasbo, petjem in plesom. Da najde primeren, prostor za svojo prireditev, se je odbor obrnil na vodstvo gledališč Verdija, ENICa in Hossettia ter Circolo di Cultura e d’Arte za Ridotto v Verdiju, a je dobil povsod negativen odgovor. , Rossetti in Excelsior sta že služila za javne plese, a danes nam ju odklanjajo za kulturno prireditev na mednarodni praznik žena. Pripravljalni odbor je .vso zadevo razložil g. Erskinu, majorju AlS-a in ga prosil, naj intervenira za Excelsior, ki je pod upravo ZVU. G. major je sicer obljubil, da bo odgovoril tclefonično, toda kljub ponovnim pozivom odgovora ni dočakal. Odbor se je tudi obrnil na radijski oddelek AlS-a v želji, da dobi gledališče, toda odgovor se je glasil, da so gledališča popolnoma oddana. Poudariti moramo, da so malo časa za tem oddali Ekscelsior dijakom za ples. MODA \ A ©ŠSSSiBiffš Bluzo iz lahkega volnenega blaga okrasimo z drugobarvnimi obrobki, kakor nam kaže slika. Hefra MišiU Človeške noge so kakor kolesa pri vozu. Ce kolesa niso očiščena in namazana, se tudi ne vrte in kolo se kmalu stre. Nič drugače ni z našimi nogami. Noge potrebujejo počitka in pa čistoče, zraven pa še malo posebne nege. V splošnem sl obliko nog ne moremo dosti popraviti, ker nam je že prirojeno, kakšne noge bomo imeli, ali majhne ali velike, ali lepo oblikovane ali ne. fclste in lepo negovane noge, so pa tudi vedno lepe. Umazane, pa še tako lepo oblikovane noge, so pa tudi vedno grde. Kaj nam bi vse lahko povedali v bolnicah. Kakšne noge prinesejo ljudje s setx>j! Blato zaraščeno v kožo, nohti Izmaličeni in zarasli v kožo. Noht na nogi je kakor rastlina, ki potrebuje moče. Lepi, zdravi nohti na nogah pa so nam potrebni zato, da laže hodimo. Vsaj enkrat na teden bi si moral vsak človek temeljito izkopati noge. V topli milnici jih je treba dižati najmanj deset minut, potem pa izplak-nlti še s čisto vodo. Po kopeli si porežemo nohte in vtaremo v kožo malo maščobe. Poleg tega pa si moramo, posebno poleti, umivati noge vsak večer, preden gremo spat. Kako lahko je potem hoditi človeku z negovanimi nogami. Voda je za noge tako čudodelno zdravilo! In vode nikjer ne manjka, povsod se nam ponuja! Visoke pete in kratki čevlji so že marsikateri ženski pokvarili noge. V takih čevljih se prsti ukrivijo in na njih se napravijo kurja očesa. Take ženske st niti v javnih kopališčih ne morejo privoščiti, da bi bile Irose, ker jih je sram svojih pohabljenih nog. Matere, naučite svoje otroke, da se bodo že v zgodnji mladosti zavedali važnosti zdravih nog. Nikoli jih ne pustite spat, ne da bi si umili noge. Le če bodo sami vso storili, bodo znali ceniti svoj trud in svoj uspeh. (VE N K ENA ŠTEVILKA: MES. NAROČNINA: ČETRTLETNA POLLETNA . L. 1#.— Jugolir 7.— Din 5.— „ 40— 28,— „ 20 — ,, 110.— „ 80.— „ 55.— ,, 220.— „ 160,— „ 110.— CELOLETNA ,, „ 440.— ,, 320,— „ 220,— NAROČNINO SE PLAČA NA POŠTI, PO POLOŽNICI, NA ČEKOVNI RAČUN, IN SICER: CONA A, ČEK. RAČ. 115.156; CONA B 45.301; JUGOSLAVIJA 20.016. ZA VSE REKLAMACIJE SE OBRNITE NA UPRAVO: PIAZZA GOLDONI 1-1, TEL, 9S-807. 1. Naj znamenitejša žena naše dobe španska protifašistična borka Dolores H>arn*n '2. Eugam« ( »Mo« (l m«- eija) 3. Tatjana Koselj^* (SSS-ft). Ul!IISKI ZUMI/NIK O angini Angina ali vnetje mandeljnov in njih okolice je ena najbolj navadnih in najbolj pogostih bolezni. Saj le malokdo se lahko pohvali, da ni bil nikdar bolan na angini. V veliki večini primerov je angina precej nedolžna bolezen. Vendar pa za poznavidca angino ni tako nedolžna kot je videti in marsikatera angina se konča z usodnimi posledicami. Kaj je prav za prav angina in kako pride do obolenja? Z imenom angina označujemo v zdravstvu vnetje žrelnega loka, torej ustnega ozadja hi mandeljnov. Kakor je zadeva videti enostavna, vendar je angin več vrst, tako po obliki, kakor po teži obolenja in po nevarnosti, ki jo lahko predstavlja. Ni vsaka angina posledica prehlada. Angina nastopa kot spremljevalka nekaterih vročinskih nalezljivih bolezni, n. pr. škrlatinke, šena in drugih. Lahko je predhodno obolenje sklepnega revmatizma. Navadno pà je aiigina posledica delovanja bakterij, ki sp navadni gostje v naših ustih in se naglo razmnožujejo zaradi prehlada ali kemičnega učinka in ki s svojimi strupi povzročajo težje ali lažje vnetje v občutljivi žrelni sluznici. Nekatere angine so lahke narave; kadar gre za vnetje žrelnega loka m lažjo obolelost mandeljnov. Pri vnetju težje narave pa pride do ognojitve ali celo. do ran na mandelpiih. če se mandeljni ognojijo, se razvije na njih tur ali absces, ki je nevaren v kolikor preide gnoj lahko v kri ali pa ker povzroča resne težave v požiranju in dihanju. Marsikatera angina je že povzročila zadušitev bolnika, če ni bil pri roki zdravnik, ki je z zarezom odprl absces in rešil bolniku življenje. Angino spremlja redno vnetje sluznice, oteklina čeljustnih in podjezičnih žlez, vročina; obilno slinjenje, splošno neraspoloženje in dostikrat kot odmev bolečina v srednjem ušesu. Vedeti moramo, da tudi težje oblike angine, celo davica, začno navadno z nedolžnimi znaki vnetja ustnega ozadja. Za to je važno, da vsako vnetje grla budno spremljamo in zdravimo že od začetka. Marsikdaj se je izkazalo, velikokrat žal prepozno, da gre pri začetnih znakih navadne angine,, za davico. Zato je pametno, da bolnika z angino izoliramo vsaj toliko časa, dokler ne ugotovimo, da gre res za angino in da je obolenje za davico izključeno. Angina je nalezljiva in vsak bolnik naj pazi, ’ da s kašljanjem ali bljuvanjem ne okuži otrok, kajti nikdar ne moremo dovolj poudariti, da je lahkomiselnost obolelih lahko usodna, posebno kadar gre za majhne otroke. Zdravljenje angine je danes, odkar razpolaga zdravstvo z učinkovitimi kemičnimi zdravili, kaj enostavno. Zelo uspešno sredstvo zoper angino so sulfamidni preparati. Pri vsaki angini bomo pa poleg tega pazili kolikor najbolj mogoče na ustno snago. Zato bomo pridho grgra» z razredčenim volkovim dvokisom ali s hiper-manganom ali kakim podobnim sredstvom. Bolnik naj ostane v postelji, še posebno, če ima vročino, uživa naj lahko prebavljivo, tekočo hrano, vzame naj blago odvajalno sredstvo in naj po zdravnikovem nasvetu stori vse, da se bolezen ne poslabša in da prepreči razvoj kom- V ■ ■ ■ S A H Prcb-em št- 1. Sestavil: L. Kubbel, Lenititr“dl plikacij. ■Vb Beli matita črnega v 3 potezah. V Živel 8. marec praznik demokratičnih ženg * CL f i 03 C *> o E (5 tu Q sr oc U, U- »N s -2 « w- Cl •§ 0 Cl -2 1 2 'J> ■■s H •CT * cC ' è 5 U) fi a^3 o as -0 c •° i:l C 00 C« L- .s i - c c 00 > k 2 bc ■«'£ £ -o g cl — tyO N . CL >u 1 fi ”a I Cd N 5 .a ■So .2 42 ? cd C s S3 . Vh Cl 2i -§ G C cd w b/o oT .£ *Q o ^d c «d *+-* cd L4 Um ‘N jd 5S cd r « i «eo L w 8 Cd rL bC B 0 c S ^-S ^ ^ Cl |11 D C V t>o »5 ii 1 vs *7 co ^ cd o £5 S 2 cd XJ s J f S t ^■S-i cd ^ è c* ^•S OJ G cd >u ■ —» vv* 3? A c MiiiMiiffl«MiiiiimiBìffliiiiamT.iuiiiiiim^ a èd='i| § 5' „ ’c* o re 7^ — a: n< ™ 2L% B< e 3 Z_=-S'g-*1 °f 3 jf" = s:? “ !t* Sw'-.TSJ'wS PC " 8 g ^ : 3 5^ n ■" s? filici: SS a 3 « S:S-5:s ?=::::3 ^ria“'2 ^33- 2!g^p3fi-giC2^N q* ry.d m* 3 « “g D 3 3 O O ^7- p^-j-j C CJ o O “ N< C- *-♦• ”s-ÌJ S S-3 g. 3“ Q. 1 s. ^ 5. ° 3 Š o' ?°»3 §•§ Ti ES o ° o I' o 3 -, g co.w 3. § -• :“• w CO o Q2 < rcP < = o s:<ìs -i* — O g o S-g-^ELN'S C3 — 3: “ 3- 3 S - fC O g* 3 “ 3? ,. - o?^o?P'S'§fo I 2-g.l „ " q-S B 5fi -1 S. — ? Ip $ £ “' T^.§. |w • T- £=?.£ Q. P g fP ^ ^ i|. (/0 P? ^«sZa^-Z «■•“•^'“'Š § § P ^ig-S ? ^ O m t- S C tr *73- re “• li rs '“' 3-, s* S =il|, r< 5 li€ g° Is a “li § e| “‘s “ _,. e* §' 3 J. § “ g oi-o | ì B O ^ig-S'Si.SEs Ra Og-Ji. 3a. 2^C.D. <~fsg ^ g:wog g-g< N o.w 5^ ° g'i0 af.§ w 3. > 2. ^ g: -■• c o. I. g' g^. r> N g aq 3 C -3 ié-.g-iillls- °~S! o-ST^tcp o r», £T =• 3 e T- Ig:!- Q. o •3 crei ?3 ° 3 ct £L < <=>^1 '^’ g_ 5 3 3 H< i 3* CO £ì -) 22.i- et 3- <• '“ ifi? nssi??:?h?i» u.~3-'-i3S>-o-; jk;q.n zr.^ w 3 o' 3 „ S-P W < „ r„ O -rr« S-3 g 3 g-c Tg-g-^S < ^ ^ N-’p 3. ^u-. a. ^ a ^ ^2 3-2,'' 2 « £ S 3 ?r g ?,5: 3 | <:! o crq c/> |P-|ks IIa-s|S 5.^ -5 C S G. 3 O. C-'g >3 i f3 2. ? co -T' CL Co * B *o ès ts 05 r-*- S*^-3 ° <'§-' -§ •§- 05 >— fT? C g-3 3 i" , 5c*3 •-J o 65 rf»- ‘S « < CJ' fi O p T3 3 *i CO a> r- 5*^ o r>< sr^* ii. co ta. § ^ t-* (D u sr (0 »* O ■t a © !• 5 “ ^'g 'S'S‘2 '^"S ^ ^ 5.^3 S.I -5C S^S r-- rs t: ^r-. — 5 <. s ‘S- ^ s £■ O VX 05 "“'tZ*. ox ^ N q-n; » ^ R* 55 R. R (0 0 Š.Š^s.šg-^sV. J à'g^Pg Sii aS-1. 3 s 3 2; i 1 nefq ET: rMi^w 5-2: ?r R R S' M 5. J- >: ipllil iVl.r o l o11 g <- S"G C G* sr-,_ g O a. o % w < O ^9 3; a.^ <. ST —e 5. 3 ~ ^ to'!- Q. 3J“ ►-t i—i. o cì> w PĆ s = 3 3 2-^. i 5'" n< g* l'« o < re ! g ; ^Sr-> te m % Ce »q a ^o- 5*03.3 n 2*S =r Eg w §-s E- f On cc-C; 3 atr erno ^ fT g ss- a .- ® ìx)3 ~-c/5cS°2, ^|Ì- ICO or o *-» N o * l||S'E'l*||..|f I. ^.il'^'fgln21? " n'n VP « Ec " >”t "O 2« 3 S- 3 SEE i-Sa-g 3 -• ••“• r G: 3 -, g. ^Ih^^i^šana-a-s-g; § = ^ n n' n 2r; P o è __ Ot o co ® cu a «liti1 »■• i-s-l S !flS n< 3 w a. < mSi -tg*?l S 3 g,5 _3^ g |, I co o< fP g,--. vEi^fl 2- ^ o* ti ^ o-? g g Cu P s a *, Z. s? 3 g?*' s & I. q- 5 S ?? E ? E ? 73. CL IE-S-ì 3 "b I t . laSSo 3-"1 gg*® s^l N 5^- • O P Cj p e ^ ^ N O Co 3 £ *2 p s* a. • a g O g ro a- % a o.g- .• V T -vt-r; n~° IsìS 3S==I, -, g co « a o gpS-'V-O.g-<3; a -. ^ a e a P « »li SOS 6: 2.2 a* a O Ol =r v>^ o ?g^a s* 3 M O) | f ® ffl ' lillPJ » I § ? -3 ^,5 LLX :iìlUi ’m fi; .«, fa s *1 -■ & ^ t CU I a “ 3 ? f = -" » j e' r? S1 J “ pr 75 •*>?*•:Ilil 1 N< CU 3 ^T CU 0» I&« § numi !!!!!llf!m«lll!!t!!!IIIHtlHmimM mmmm g F “ s if 5- K I?l PII ^ ^ .......- : ..'I, : -;V. :■ ' . -- ■ ■■ .■ :v., ; .... U-'. ^ FIZKULTURA Čcskuslni/Hslići - svetovni prvak v kockeju V neaclj«) zvečer se je v Pragi zaključilo tekmovanje za prvenstvo sveta in Evrope v bockcyu na ledu. 1*0 8 urnem tekmovanju sl je prvenstvo priborila ćečkoslovaika z zmago nad Ameriko z rezultatom 6:1 (2:0, 1:1, 3:0). Ce-Akoslova&ko moAtvo je igralo danes veliko bolj zbrano kot proti fivedski ter je bilo' ves ča« igre v premoči. Gole za če£koslova*ko so dali Stibor In Konopaček po Uva, Drobny In dr. Slana pi po enega. Za Ameriko Je dosegel edini gol Itouseaux. Tekmo so prenatale poleg češkoslovačklh tudi nekatere ameriške radijske postaje. Ob koncu tekme je bila odigrana češkoslovaška himna, a Češkoslovaška .e bila uradno proglašena za prvaka. S tem je postala Češkoslovaška prvikrat svetovni prvak v Uoc-keyu na ledu ter sedmič prvak Evrope. . Najslabša ekipa vsega tekmovanja — Belgija — jc dobila pokal, ki ga je daroval minister za narodno zdravje moštvu, ker je pokazalo najbolj dostojno Igro. V sedmih tekmah so bili izključeni med Igro samo trije belgijski igralci. Tako sta dobili pokal najboljša In najslabša ekipa. / Tekmi CeSkoslovaška-Amerika je prisostvovalo okrog U.#00 gledalcev, medtem ko je vse tekme obiskalo preko 200.000 gledalcev. Tabela je končno takale: Igral« dobila ne- Izgu- točk razm. Češkoslovaška 7 « odi. 0 bila I n golov 79:10 Švedska 7 5 l l ii »5:16 Avstrija 7 6 • 2 10 49:3? Švica S 4 1 2 • 47:32 Amerika 7 4 • S • 42:2« Poljska 7 2 0 5 4 27:40 Romunija 7 1 0 6 2 17:80 Belgija 7 0 0 7 0 15:104 V nedeljo popoldne so se Avstrijci z zmago nad »»vedsko z rezultatom 2:1 d:«. 0;», ia> po- vzpeli na prvo mesto in. b i s tem lahko odvzeli Češkoslovaški prvenstvo, toda češkoslovaško moštvo je v zadnjem kolu premagalo Ameriko. Avstrijska ekipa je prišla s požrtvovalno Igro v prvi tretjini v vodstvo, v tretji tretjini pa je Wintger povišal na 2:0. Sele v zadnji minuti Je Šved Erikson znižal končni rezultat na 2:1. DOMACI Gorica -- Koper 2:1 (0:1) ( Gori&ta enajsterica je po dolgem času zopet pripravila svojim navijačem nekaj vesqlja Čudna in muhasta je ta «majstorica. Kadar se človek najmanj nadeja, takrat gotovo preskrbi za kako presenečenje. Tudi v nedeljo je bilo tako Koperčani, ki so bili svoje zmage gotovi, s» morali poraženi zapustiti igriftče, kakor sta ga morala „svojčas tudi Gaslini in Tovarna strojev, ki sta tudi računala na lahko zmago. Po začetnem žvižgu so Koperčani takoj prešli v napad ter s svojo tehnično in kombina torno igro vedno čečče prehajali pred g?riško svetišče. Vendar pa je ostalo le- pri tehniki m* kombinacijah, kajti napadalci niso znali izrabiti niti ene zrele priložnosti ter so, med dru gimi zastretjail tudi enajstmetrovko. Goriška • enajstorica je takoj pričela taktično r ra vi Im igrati ter pritegnita v pomoč obrambe «be arvezi. S tako pojačano obrambo je vzdržala - napade gostov, ki so se vsi z izjemo onega v 24. minuti, ko so zabili edini gol, Končali ob obrambni vrsti V drugem delu pa ao Goričani spremenili ‘•J način igre ter sami s hitrimi predori preko kril • ustvarjali nevarne situacije pred koperskim golom. 2c v peti ml niti so po Pclu izenačili. V. igra je postajala ved io bo. j živ1) in borbena ter je zahtevala od 22 atletov višek vzdržljivosti. Pet minut pred koncem, ko so že vsi mislili, da se bo tekma končala neodločeno, p£ je Kovačič z ostrim in neubranljivim strelom zabil zmagoslavni gol za svoje barve. Prt zmagoslavni eajstoricl so podali Odličn ? igro Polo, ftorsi, Kogoj In Kokelj. Pri Kopru sta sc odlikovala Schtavon in Scher!. Gorica:, Stakul, Vinklev, Marcantonio, .Pobe- V raj, Zgubim Polo, Caligavo, Kovačič, Dorsi, Kogoj, Kokelj. Koper: polsigna, Voltar/.ini, Romam, Cosini, • Scherl, Romani, .Alessio, Corrente, Schiavo». • Zctto. Tekma, med Torpedom in Krminom. ki bo jo igrali na Reki. se jc končala z zmago domačinov z rezultatom 4:2. Ostale tekme so bile odgođene. Kvalifikacijska lestvica Skedenj 13 8 5 0 30 ie 31 Koper 13 8 3 2 23 15 19 K udar 12 a 3 2 43 22 18 Torpedo 12 7 4 3 2« 20 18 Tovarno strojev. t5 • 8 3 30 21 18 Izola 14 0 5 2 22 13 17 Monte bel lo 14 5 6 3 19 21 1« Carlini to 6 1 3 19 12 14 Gradiška 15 G 2 T 32 34 14 Tržič » « 1 2 25 1« 13 Ronki 15 9 7 5 24 50 12 M”1*» 15 t 2 S 27 25 12 Go. :ch 12 4 1 7 20 27 9 Pulj 15 3 3 9 25 39 0 Piran 8 S 1 4 9 12 7 Postojna 10 3 1 « 19 28 7 Krm in 13 1 2 to 13 « 4 Ajdovščina t« • 1 11 7 3# I Okroàno prvenstvo Tudi «» okrožno prvenstvo strt bo v nedeljo odigrali samo dye tekmi, v katerih je Costa-Ivroga premagala Kraljič s 4:2; Acegat pa Dre-ber H s 4:2. UBPlCT. BOKtfANSKT VJBCBR PRI SV. IVANU Na boksarskem večeru, ki ga je priredilo v soboto zvečer, čportno društvo Sv. Ivan, so nastopili boksarji iz Trsta tn Goric«. Večer je s tehnične kot z organizacijske strani . odlično uspel. — Resultati idedeči: rnušj re maggi Marego; lahka Bkupbn: Viilatr»ra Je ^ točkah premagal Cotiča. Zavndlal Blasona, ^ojtan pa Codino, fiacca je v prvem kolu i* tehničnim knock-autom premagat Usa.hu SPORT KAREL KURET S/ JE OSVOJIL PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE V DIRKI S KOLESI CEZ DRN IN STRN Nedeljskega teka s kolesi čez drn in «trn z« prvenstvo Julijske krajine, ki ga je priredila Tržaška kolesarska zveza, se je udeležilo veliko število tekmovalcev s Kuretom in Tismo na čelu. Prvenstvo si je osvojil član Ti-žaškc kolesarske zvezi' Kuret Karel, ki ,je privozil v cilj s 30 sekundnim naskokom. Vrstni red jc naslednji: 1. Karel Kuret (TKE); 2. Tlsma Aleksander (Reka); 3. Kete Branko; 3. Sosič Ru-doll (oba Opčine); 5.‘ Stefilongo Bruno (Olimpia) itd. Jugoslovansko nogometno orvenstvo V nedeljo sta bili odigrani dve tekmi za-drž. nogometno prvenstvo, In sicer v Beogradu- med „Crveno zvezdo1' In ,,Na£to“ ter v Sarajevu med „Partizanom" in „Železničarjem". „Crvenu zvezda" je z visokim rezultatom «:» premagala „Nafto". „Partizan" je premagal „Železničarja" z rezultatom 4:0. „Partizan" je postal prvak v jesenskem delu prvenstva s 23 točkami. Njemu sledi „Hajduk", ,.Dinamo" In „Crvena zvezda" z. 2fl točkami. tta(ijansko prvenstvo Bologna—Vicenza 0:0; Torino—Lazio S:l; Fio-, rentlna—Sampdoria 2:1; Triestina—Milan (odgođena); Livorno—Homa 1:0; Genova—Venezia 2:1; Bari—Modena 0:0; Alessaticlrla—Juventus 2:0; Nàpoli—Brescia 2:1; Atalanta—Inter 0:3 tlaliiansko C prvenstvo rtrmin—Plcrls 2:0; Sagrndo—Ponzianii 3:1; Palmanova—Cervlgnano 1:1; Tržič—Libertas 0:0; Salci—Snngiorfilna 0:0 ŠPORTNI DOGODKI PO SVETU PARIZ Tek tez drn tn strn za pokal „Wm-nianlté". v Parizu so tekli tradicionalni tek čez drn in strn za pokal „Humanité". .Pokal al je lansko leto priborila sovjetska reprezentanca, ki se je tudi letos udeležila teka. Zmagal je sovjetski tekač Pugačevski. Na tretje mesto pa se jc v ostri mednarodni konkurenci plasiral jugoslovanski tekač Stefanovič. Stefano-vlčevo tretje mesto predstavlja velik uspeh jugoslovanskega športa in flzkuHure. Proga Jc bila dolga * km. DAVOS. Smutarske tekme v smuku v špici V bližini Davosa jc bil v nedeljo izveden tradicionalni smuk .JPsrsen dalrby". Proga Je bila dolga 6.S km z višinsko razliko 1206 m. Na startu je bilo 229 tekmovalcev 1* različnih držav. Jugoslovanski smučarji so dosegli odličen uspeh, saj so se trije smučarji plasirali med prvo dcsetorico, in sicer je Molnar Saša dosegel 7., Lukane 8. in Bertoncelj 10. mesto. Med ženskami je zmagala èvlcarka Ana Maurer. Športni drobiž CSR IN . XI vsesokolski ZLET Leta 194* bo v Prad XI vsesokolski zlet, nff katerega so se pričeli pripravljati, tako) po vojni. Ta vsesokolski zlet bo točno ta let za zadnjim Udeležile se ga bodo skoro vse telcs-no-vzgojne m športne organizacije Ceškosle-'-.gih*'. Nastopiti pa bodo tudi flzkulturnikl velikega števila evropskih držav. Posebno pozornost posvečajo v CSR udeležbi sovjetskih fiz-kuHumikov. ki so že obljubili svoje sodelo-vanj«. Zlet bo na tdovstclifcču. ki bo imelo prostora /a ts.ooo telovadcev. Telovadci bodo drug od drugega odilaljenl po 181 cm. Skrbno bodo tudi pripravili slačilnice, ki so pri množičnih na-toptb zelo važne; slačilnice bodo trinadstropno In vsaka bo Imela prostora za s»« oseb. V vsaki ta» nameščena vrsta prh, skladišče, prostori za vodje nastopa, za prvo pomoč ito. V načrtu je tudi centralna kuhinja. & 1 ZA BISTRE GLAVE 1 Kvadrat 1 8 8 « 6 s A A A A A » A D D E E 8 i * 1 J N N 4 © O P R R C R R R S V Vodoravno In navpično : 1- Obrtnih, 2. Gledališka Igra, 3. Kraj zahodno od Trata, 4. Napev, 6. Ranocelnik. X. Tri posetnice • ■ ■ iV II III S. Juran H. Mekina Ugotovi poklic teh tovarišev! Magični kvadrat J 2 3 4 3 ! 2 3 4 5 1 2.3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Prestavi Številki tako. da boš dobil v vsaki vodoravni jn navpični vrsti vsoto 15. Ista kombinacija se ne sme nikjer ponoviti! Ura Zlogovna veriga j Vstavi v vsak prostor po en zlog. Do biti moraš 7 trozložnih besed ; zadnji zlog vsake besede kr otoeicm prvj zlog- naslednje besede. Pomen besed: 1- staroslovanska boginja smrt., starosti, zime; 2. pravijo, da je „železna srajca44; 3. i njim razsve-selimo drago osebo; 4. spada h krampu; 5. razpredelnica; 6. tepa vodna ptica Inaiai); 7. električni stroj, poznana 8« uidi fizkuttuma društva trsa imena. Enačba v 1 ^ ^ (u — v )=? t. X =r zane; y — pastir; z -uc čarcdkiost; u = znanstvenik medicinske stroke; v — tkd molekule; t — kraj na Goriškem. Dopolnjevalca h D-----------sloga, — ^ ? — ------dan v tednu. ----ED--------tržaško predmestje, ED-----razdelitev časa na določene dobe. ---------E D - izstrelek.. ---------E D moško ime. Nanivsto črtic postavi črke: A A E E ! III K K K L L M N N H N O O O O OPRRSSTT. Rešilcem Ugotovili smo, da sta dva tedna za pošiljanje rešitev še vedno premalo. Prejeli smo precejšnje število rešitev še s kuponom *tev. 4, med temi tudi rešitev tov. Lebana, M smo jo zadnjič pogrešali. Kje je krivda za počasnost po-•fcte, nam sedaj ni mogoče ugotoviti, po drugi strani pa zopet ’ ne moremo dopustiti, dà' bi nekateri naši Zvesti rešUcl bili prikrajšani za udeležbo pri žrebanju. Zato smo sklenili,, da rok za rešitev ponovno podaljšam«), to se pra-''Vi še ne bomo Objavili rešitve ugank zadnje številke. Upamo, da' so bo na tn način naša ugankarska družina še bolj povečala. Veselilo bi nas, če bi Ham ugankarji poslali kaj uporabnega materiala za objavo. Veseli smo pisem tistih ugankarjev; ki nam kaj sporoče, tako nam je n. pr. Durja žila-rija iz Postojne sporočila, kako jo kot - sile t no gospodinjo tudi uganke zanimajo, čeprav ni imela časa, da. bi rešila vseh pet. Kmet Marinčič Alojz Iz Vitovelj pri Šempasu prtri da ga reševanje včasih stane skoraj vso Spe. Povedati mu pa moramo, da je bu» njegov,, rettitev ena izrhed redkih popolnoma pravitnih. Marsikoga je namreč „obrnil" magični kvadrat-ista kombinacija bi se namreč ne smelo pdno-viti ne vodoravno in ne navpično. Jtrebanje pa je Izpadlo takole: c L Leopold Spanger, Opčine, Repental»ond(a 12 II. Anton Milič, Prosek ir,9 "r. III. Žvokelj Alojz, Sveto, Komen. 1 Vse nagrade (razen današnjih) smo *e odposlali. Radi bi imeli sporočila, ali so jih Izžrebanci prejeli. Rešitev ugank iz predzadnje številke Oproda, brenta. Narcis, Izguba, Bergen, «litin, okvara, plevel, pagoda, As un ta, sprati, . monsum, skrita. — Pregovor: Prazen Itlag po-— koncu glavo nosi. • SKRIT PREGOVOR: Belgija, Mukden, temnica, okras, ekvator, naročnik, toporiftče. listina. Moldavija, veselje. Miramar, krvoses, po-žanjem, cepljen, lizol, opolnoči, Jakob. — Pre-govm*: Ljudem nikakor ni koristno, da se Jim vse želje izpolnijo. ŠIFRIRANA ANEKDOTA: „Prt l.aa dozore takile sadeži dvakrat na leto", se Je pobahal južnjak naprum Holandcu. „Pri. nas pa takile dvakrat na dan", mu Je odgovoril Holandec In mu pokazal rdečo kroglo holandskega sira. MAGIČNI KVADRAT; I • * I « • > 8 I 4 « » « I ( « KRIŽANKA. — Vodoravno: 1. SC, D, R; 9. orobot; S. delež; 4. fenomen; 3. Ramen; 8. Vasilij; 7. Titan; *. korttar; *.* devon;' M. Mecenati U. 2. K, D. Neupično: I. s, F, V. K, M; n. moderato, dež; IH. Ren, Asirec; IV. Dolomiti, vek; V. be-mol; ato» (nota); VI. ražentna, nad (dan); V«. T. N, J, R, T. Kupon št. 7 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika ODGOVORNI UREDNIK: KOREN JOŽE PISMO IZ TRSTA Trst, 24. februarja 1947 Moj preljubi, dragi Janez! Tole pismo pišem danes, kar v /K) stel ji leže, ker bolijo me nogi. Veš. uri nas je debel sneg, bil naletel povprek • in zalo na Skedenj k nam dva dni nič ni vozil. tram. Do kolen sem sneg gazila in se v noge prehladila. Ko sneFti je prestalo, je pa dva dm deževalo. To bilo je v mestu blata! Na križiščih kar do vrata! Spredaj, zadaj, so škropili z brozgo te avtomobil-Vendar dež ni škodoval, ker je sneg s cestà oprai če dežja bi ne dobili, tramvaji bi ne vozil morda k nam še niti danes. Da, tako je, ljubi Janez! Pravkar mi je rekel M ha, da zdaj zunaj barja piha. Kakor vidiš, tu pri nas, sneg je, burja, dež in mraz. A dokler ne bo topleje, naj zavest te toplo greje, da veliko nislim nate. No, kako se vi imate? Sle pri vas doma vsi zdravi? Je že bolje vaši krav ? Je povrgla že telička? Prad depo pozdravi strička! Jutri, bom že najbrž vstala, ce Mtn Phali nehala-Drugo je kot ponavadi, Le Anglež1 nič kaj radi Trsta ne bi zapustili, mi pa radi bi znebil' se iimpreje te gospode-Potlej bomo že iz vode. Kriza je sedaj velka, ' mnogo delavcev potika se Še vedno tu brez dela in zato sem kar vesela, da si, Janez, ti, pri kruhu. Zdaj te pa poljubljam v duhu. S tem to pisemce končujem in te v marcu pričakujem. Dokler je pa sneg in dež, glej, da v Skedenj mi ne greš! Še z vremenom je zdaj kriza. Te poljublja: tvoja Liza! Odprta noč in dan so ladj« vrata... Prečudna ladja je v.tržaškem zalivu. Noč in dan ima na s teža j odprta vrata kot gobec lačnega morskega volka. S palube pa gleda po mestu poveljnik in nekaj išče. Kaj išče? Išče tiste s svoje ladje, ki so prišli, da bi tisti, bi so prej prišli, zdaj z ladjo odšli. Pa se je zgodilo tako., da so še tistj v mesto odšli, ki so zato prišli, da bi tisti, ki so prej prišli, odšli. Zdaj ni na ladji ne tistih, ki so po tiste prišli. ki so prej prišli, ne tistih, ki so prej prišli- A narod gleda in vprašuje, kdaj bodo tisti odšli, kj so n-rej prišli in tisti, ki so po tiste prišli, ki so prej prišli. Pogovori s ceste A: Slabo vreme, kaj! B: Res. Toda kljub* temu mi je tekoči mesec od vseh še najbolj pri srcu. A: Kako to? B: Ker ima le osem in dvajset dni A: V Ameriki, sem slišal, civilizacija zelo napreduje. B: Da. V preteklem tednu so zopet izgotovili nekaj atomskih bomb in linčali nekega zamorca. A: Puljskim beguncem se Iro v Trstu verjetno dobro godilo. B: Mislite? A: Kako da ne! Saj so jim sredi največje zime zapeli „Pesem o pomladi". B: In česa. razen tega. bodo še deležni? A: Verjetno jim bodo ponovili „Pesem o pomladi". A: Ste bili v nedeljo na nogo-metni tekmi? B: Ne čemu? Sem imel v samem mestu priliko videti več kot dva in dvajset mož, ki so se valjali po blatu A: Število brezposelnih se je zadnje dni v Trstu malo znižalo. B: Tako? Ali so jim preskrbeli službe? A: Ne. Toda nekaj jih je pomrlo. Pojav novo Im It:/ni V Trstu je zabeležiti pojav čudne bolezni. Pivi simptom je: hudo razburjenje, ki pože-*ne bolniku vso kri v glavo. Nato 1 >olnika do onemoglosti zvijajo krči, popade ga bes in nastopi nevarnost, da bolnik zblazni-Najhitreje se nalezejo te nove bolezni ljudje, ki so do nedavna nosili čmc srajce. Specialisti so dognali, da je vzrok te nove bolezni člen o dvojezičnosti-Uspešnega sredstva zoper to bolezen še niso odkrili. Pravijo pa ji .v 1 ' - 'A izvedenci, da je tržaško ozemlje za to obolelost zelo nevarno, in priporočajo bojnikom, , naj se preselijo v kraje z bofj južnim podnebjem. I/ (irčiju Bog Zeus je stopil na zemljó m narodu dejal tako: „Počas melje božji mlin, počasi,, vendar zanesljivo!" Pa stopi k Zeusu grški srn, bogu pogleda posmehljivo in de mu: „Vendar včas: tvoj mlin le melje — prepočasi!1’ l/.ši« sle, sluveiishc knjige * silite ,-i rodino /e delavec reeei. ..iv c Puecher m hodu n.*ou v - več!" le jahal je našega delavca rad. In vrgel Puecher ja v blato raz pleč. Izšle su., o.uvenske knjige v Trstu, namenjene mladini! Iz šle. ste z namenom, • ostati za vedno na tej lepi zemlji. O. izpolnila se vam bo ta želja! Kajti redek bo, ki vas bo vzel v roke in uporabljal. Leta in leta boste kot nove blestele, doki- r vas ne ho načel zob čas t. Re dek bo sicer še kdo. kj bi vas načel. V življenje vas obudila je ZVU. In brezplačno nasula po vsej zemlji. Brezplačno! Saj kupil vas ne bi tako in tako nihče. —- A zakaj še sramujete in povešate mlade glavice? Pogrešale česa? O da. pogrešate, junaška dejanja svojega naroda pogrešate! A kako to? Kdo vam je oče, da je ta poglavja izpustil? Kdo vas je izdal? Da, izdal! — On? Da. on je izdajalec, pa nas je izdal. Razumljivo saj je sodnijsko dokazano-izdajalec. Ljuba slovenska knjiga. le povešaj glavo irr sramuj sc očeta -- izdajalca! • SiiiiiiiarHkii Kdor gre smučat v cono Be, jupajdi, jupajda, dobro pije, dobro je, j n pojdi j a, ja- Kdor pa smučat gre r TrbŽ, jupajdi, jupajda, ob poslednji je drobiž, j upa idi j q ja. (Po napevu: če šhulent na rajžo gre . . ’