© Ą i © a, Patriotizcm v šoli. Na Dunaji so po 52 Ijudskih šolah nabrali 973 gold. 87 kr. bankovcev in 9 gold. 95 kr. srebra za ranjene vojake. — Pri nas na Slovenskem pa tii pa tam po šolah napravljajo učenci in učenke veliko cufanja. Nunska dekliška šola v Ljubljauije že veekrat po veliko cufanja in obez dala ranjenim; tudi mestna glavna šola pri av. Jakopu ga je napravila že čez 16 #, in ga še uapravlja. Lepo jc, da se že v inladih sercih ljubezen do domovine dj a n s k o vneina. Iz Šentjana pri Trajbergu. Ni (e še obiskalo nobeno pismo, ljubi ,,Tovarš", iz (e naše krasno doline; je pa tako, ker te še poprej nobeden tukaj poznal ni; sej tudi ti sam veš, da je še veliko fara, v ktere še ti do sedaj nisi prišel, namreč ne poznajo te še prav, da si ti v resnici učiteljski ,,Tovarš", njih svetovavec in voditelj. Žali Bog, da je še toljko krajev, v kterih še prave šole ne poznajo in za odgojo svojih otrok tako nialo, malo skerbe! Ko bi se le poprijeli tvojega gesla, gotovo bi priveslali ua boljši kraj. Vem dobro, kaj bi ti odgovorili, ako bi ti v sedanjem času opominjal kako srenjo, ktera še niina šole, da bi ni jo preskerbcla; rekli bi: ,,Kako bomo ae sedaj za šolo skerbeli, ker je tako malo denarja , davka pa vedno več?" Ne pozna se ne toljko, kakor Ijudje mislijo, če učitelja plačnjejo; v nekterih krajih imajo cerkovniki boljšo plačo, kakor drugod učitelji. Že je preteklo oseni in dvajset lel, kar so se tukaj v Šentjanu poganjali za šolo, in še le vlani se je to srečno doveršilo, toda ae »edaj z nekoliko težavami. Vsi kmetje, ki v na.ši fari na ravuem prebivajo, so prav veseli te velike dobrote, torej pa so tudi o pravem času hvaležno serce odkrili svojenm višemu paatirju in milostivemu knezuškofu. Ravno ko učitelja v Šentjan pri Trajbergu postavijo, 14 dni pozneje pridejo milostivi mariborski škof tu sem obiskat svoje ovčice in jim delit zakrament sv. birme; pri tej priložnosti jim še v cerkvi solo živo priporočujejo, in jih tudi zagotovljajo, do bojo v prihodnje iraeli vedno vterjeno in vredjeno šolo. Pri leh besedah se je na obličjih vidilo, kako nekterim kmetom serce od veselja poskakuje. Tudi se je pa o tem trenulku vidilo, kako so nekteri z glavo kimali, mermrali in ae pogledovali; to so pa le ti.sti, ki veči del po gorah prebivajo, za odgojo svojega naj žlahtnejšega blaga, dragih otrok, pa nič ne skerbe. Xjih otroci ostanejo potem eisto nevedni in divji, prav po iijihoveiu navadnem izreku ;,terbasti*, in se v zaderžanji malo ločijo od živine, rastejo (ako v en dan, in še ,,Očenaša" prav moliti ne znajo. Kako je pač žalostiio viditi takšnega neotesanega mladenča, kedar pride k boljšim ljudera, ker še ne ve, kedaj stopi v sobo, in, ali bi se odkril, ali ne, »e preinika, kakor bi bil iz lesa, in ae skoraj ne ve povedati, pokaj je prisel. Se ni dolgo, ko je neki Gorenec Dolenca zmerjal z besedami: ,,Tvoji otroci so že sedaj prišli na soseskine stroške pri vsem tvojim premoženji, ker mora cela soseska plačevati šolska derva". Dolenec zaverne Gorenca , da bodo poprej ovega" otroci beračili, ki šole ne poznajo, kakor pa ti, kteri se uče prav kristijansko kruh služiti in keršansko živeli. Tako se potem uavadno spolnuje pravilo: ^Kakoršno je drevo, takien je sad". Oče ne pnzna imenitnosti in dobrote šole, ker je eam ni nikoli poskusil, in torej je tudi nvojim otrokom ne privoši. Dostikrat sem slišal, da we je govorilo: ,,Jaz nisem nikoli hodil v šolo, zafegadel pa le Iahko živim. Velikn se jih klaii po cestah, ki so v inladih lctih hodili v šolo, sedaj bo pa potepuhi". Tako govore pa le tisti, ki pravc šole prav ne poznajo, in mislijo, da se v šoli uči le huiiio prazno številiti iu pisati; tega pa ne razumijo, da se otroci v šoli (udi odgajajo, da so pravi kristijani, iu da se pripravljajo ne le nanio za časno, ampak tudi za svojo večno srečo. Ko se je omenjeno škofovo sv. opravilo v cerkvi dokončalo, gresta dva verla tnoža in velika prijatla šole v farov/,, se vi.sokočastitemu go^pndu v iinenu vseh farmanov lepo zahvalita za učitelja in njihovo očetovo skeib. Komaj pa ta dva svoje besede končata , že pridejo nekteri brežani in milo.stivemu gospoda skofu odkimavajo, da jim za šolo ni nič kaj mar, in naj bi se brez šole ostalo, ker je bilo že toljko let brez nje. Toda verli gospod jim še le bolj dokaznjejo korist in srečo dobre šole. Res je bilo treba mnogo poterpeti pervemu učitelju, ki ae mu niso zapreke samo za del šole delale, ampak (udi v cerkvi pri cerkvenariji, ker so veči del tisti iz nlužbe djani cerkovniki in igravci potem sovražniki učiteljevi in podpihovavci terdoviatnežev. Koljkoje pa že sedaj veseljše v naši župniji; Ijudje se od dneva do dneva bolj šoli vdajajo. otroke radi pošiljajo v šolo, ki so prav bistre glave in se tudi prav pridno uče. — Slava častiterau gospodn Maksimilijanu Globočnika, poprejšnjeinu Šentjanskemu župniku, ki so Be tudi veliko trudili za našo šolo! J. Šeligo. Xz Tersta. 6. julija. — V. Tukaj se bo drugo nedeljo perve, in drugo nedeljo diuge polovice vsacega meseca, ledaj dvakrat na niesec, na Hvitlo dajal še en slovensk list pod naHlovom: ,,Tržaški Ljudomil", kterega lastnik je g. J. G. Vrdelski, vrednik pa g. Martelanec. Cena mu bo za celo leto 1 gold. 20 noldov, za po) leta (>0 soldov, in za tri nieAece 30 soldov, s pošto pa 1 gold. 40 soldov; za pol lela 70 soldov, in za tri mesece 35 8oldov. Sicer se bo tudi prodajal po 5 »oldov vsak iztit« tukaj in morda še drugod. Pervo število pride že na evitlo 15. tega nieseca, in «e bo precej razpoNlal med Slovence , ki ga bodo gotovo radi brali. Ta li.-U bo političen, podučiven iu kratkočasen (njegev program bo v oinenjenem pervem Hn(u ). Pisma in uaročnino bo prejemal J. G. Vrdel«ki v hiši Jakopa Svetina ,,Via Farnedo štev. 28 v pervein nadslropji v Terslu. Iz Teržlča. Splob je znano , da ae očita Indi glavnim šolam, da svoje naloge ne spolnujejo, in da se nčenci nc nauče ne slovenščine, ne nemščine. Ua je tako, je pa vzroka iskati 1. v učilnem načertu, 2. pri Rolskih knjigah in 3. pri učiteljih sainib. I)a se inora učilni načerl prenoviti, je jasno kot beli dan . ker nain slovenščina zaoslaja, neinščina pa hira, ker niniamo ke lijaka, da bi uotri vlivali to, kar po sili ne gre v glavo. Tudi šolske knjige so vzrok, da se v maternem jeziku ne napreduje, kolikor bi se moglo. Dobro ju znano, da učeučki, ki pridejo v šolo, ae ae prav prekrižati ne znajo, še inanj pa kaj govoriti, ker jim je jezik še ves okoren. In precej v tem pervem času se strinjata dva namena, namreč, da bi se dva jezika ob enem podučevala. Očividno je, da je lo za prazne glavice še pretežko. Naravno bi bilo, da bi se mladina najpred vterdila v douiačem jeziku, in potein bi se se le na to podlago moglo spešno zidali. Vidi se, da tako weme pade na prazna tla. Bog daj za naš dragi slovenski dom in za ljubo Avstrijo kinali boljših časov! Iz rlbnlike okolloe (Učiteljski zbor). 14. jnaija ne nas je zbralo 12 učiteljev, in 2 g. g. kateheta v Ribnici, kamor bo uas preč. g. dekan sklicali. Res ta dan je bil za nas vse prav vesel, pa sej tudi večega veselja ni, kakor, če se stari prijatli in sobratje po dolgi ločitvi zopet snidejo, eden drngega tolažijo, eden drugemu eerčnoBt in veselje dajejo, svoje skušnje o tej ali drugi reči razodevajo i. t. d. Bog nam daj še veliko (akih veselih dni doživeti! — Odgovarjali smo na vprasaiija, ki jih je preč. knezošk. konzistorij razpisal (81. inarca a št. 360/70 t. 1.) (glej ,,Tovarša" 1.1. st. 9f) Vsaki je pri vsakem prašanji svojc inisli pristavljal, in gotovo veaki kaj drugare zavijal, poslednjič so pa preč. g. dekan jedro vsakega odgovora ponovili, tako da si ga je vsaki lahko piav zapomnil. Poinenkovali smo se štiri debele ure. — Potem smo ee pa usedli pri čast. g. dekanu k skupnemu obedu. — Poživili snio He tndi telesno, ko smo poprej dobili dosli dušne hrane na težavno učiteljsko pot. Prepevali srno tudi po želji preč. g. dekana prav mične elovenske pesmi, kakor: ,,Hej Slovani!" ^Po jezeru" i. t. d. Pozno smo odhajali z željo, da bi Be zopet kmali tako serčno in spešno radovali, kar so nam pa tudi preč. g. dekan obljubili, ker bomo zopet mesca ,,avgusta" imeli drugi zbor. Odgovarjali smo na vprašanja pistneno, skoraj naj več po neinški. Pervega vprašanja skoraj ni mogel nobeden prav razumeti, iiamreč: nNaj ne ob kratkem, pa vendar popolnoina razloži, kaj ima učitelj opraviti pri obdelovanji razširjenega »tavka, da se urenci v Klovenskem in neinškem jezika izobražujejo, in kako naj 8e oba jezika, eden z drugim primerjata''! Kako naj se to izveršuje, nam je naš ,/rovarš" v svojem tretjem tečaji prav obširno razlagal. Pri tem vprašanji so nain naš preč. g. pervosednik posebno piiporočevali, da naj se po naših šolah nemščina le bolj piaktično uči, iu 80 svetovali, da bi opombe, kakor so v ,,Slov,-nemški giamatiki", še le v 3. razredu učili, pa samo po slovenski, iu da naj si učitelj le bolj prizadcva, da bo otroke veliko nemških besedi in stavkov nančil, in tako le bolj z govorjenjem olikoval in podučeval nemščino. Pridjali so (udi, da se nedaj icm ne ve, ali bi se nemnčina v naših šolah opustila, ali bi se podučevala, ker eni gospodje zapovedujejo učiti nemški. drugi svetujejo zopet slovenski; rekli so, da se inora neinščina po naših šolah lako dolgo učiti, dokler bo vradni jezik nemški, da se bo vsaj otrok toliko naučil, da bo znal prebrati kakšno ,,voiladango" itd. *) 0 drugem prašanji se je nekako lako le govorilo: V ijudski šoli ee raora učenec gladko in čedno pisati navaditi. Učeuec v pervem *) ŽaloBtna nam majka, dokler Be bomo mogli zavoljo Mvorladung" nemški ««iti! Vr.dn. razredn mora znati zapisati vsak stavek, bodi si iz glave, ali iz kake knjige. Pozneje pa se mora učenec tudi privaditi, da tudi svoje lastue ini.sli zna zapisati. Pisanje pa prizadeva učitelju posebno v pervih razredih veliko truda, kterega se pa marljivi učitelj ustrašiti ne sine, če hoče svoj naiiien doseči, in ravnati 8e mora po pravem učilu. — Knezšk. okrožnica 21. sept. 1864 I., s š(. 1160/205 priporoča, naj bi se v nasih šolah rabili zvezki ,,Pervi uauk v lepo- in hitropisji", ktere je g. proleeor Anton Lesar po Pokornv-tovih poslovenil, ktere pa (udi, kakor so skoraj vsi g. učitelji spoznali, hvoj nanien popolnama dosežejo, in so res dobri za vsako solo. Toda skmla je, da tih zvezkov ne inore vsak učitelj v šoli mbiti, ker ueenci v veliko krajih ae komaj en sold za polo papirja od Mtaršev izprosijo, za te zvezke pa nikakor dati nočejo, kcr so jim nekoliko predragi; pa sej tudi tega od vseh tirjati ne moremo, ker res v sedanjih časih po veliko hišah ^suhožep" tako gnspodari, da starši denarja še za sol nimajo, in tako tudi pri naj boljši volji v rennici svojim otrokom kaj kupiti ne morejo. 0 Iretji reči se je nekako tako le govorilo: Sedanje spisnice (Fleisshefte) so namcnli nalog, ktere so popred učenci doma izdelovali, ker že v več šolah sc naloge spisujejo v posebne zvezke, ktere morajo biti pa piav Hiiažnc in čedno pisane; in ti /,vezki se pokažejo pri spraševanji, in naj se potem učencem ruzdcle, in tako gotovo velikokra< otrokom in staršem napiavijo veliko veselja pa tudi koristi. Kako pa 80 ti zvezki koristni in imenitni, no že učeni šolski možje pisali in govorili, ker (ake zvezke, v kterih se naloge spisujejo , inieniijejo zerkalo, v kferem se učenci in ucilelj vidi in lahko spozna njihove poiiiaiijkljiviinli in zninžnosti, ker naloge 80 podlaga, na ktere naj učilelj ves svoj nauk zida, in ravno pri izdelovanji nalog lahko učitelj Bpozna, kako so učenci njegov nauk razumeli. — V te »pisnice pa naj se pišejo nalnge brez izjemka, naj bodo povesti, (lisina ali pa tudi številjenje i. t. d. Učitelj pa naj posebno pazi na lo, da so ti zvezki Miažni, čedni in pa, kar je poglavitno, da so brez pogreškov spisani, torej nalogc ne sinejo biti pretežke in ne predolge. Učitelj naj ledaj učence spodbuda, da naloge čiste in lepo pisane naj pred na posebnem papirji v šolo prinesejo, naj jih potem 8am popravi, ali pa večiin učencem dii popraviti. — Potem ko so vse vredeue, naj jih učenci npisujejo v spisnice doma ali pa tudi v šoli, kedar 8e nče pisati, ker pisunje »e tii ne zanemarja, ker ne nčenci tudi tu pisati vadi.jo. Želeti pa je, da bi se ^pisnice v šoli hranovale, ker jih nlroci, posebno na kinetih, med potjo ali pa doma poniažejo , ali pa še celo raztergajo. — 0 četertem vpraManji smo se nekako tako le pomenkovali: Keršanski nauk je ined vseini drngimi nauki naj pervi in uaj iinenitnejši, ker iiameii vsakega uka je: jasnili painet, žlahuiti serce, in ga storili zmožnega za vsako opravilo; to se pa raora posebno goditi pri kei.šanskcin nauku; (orej je slavna vlada po pravici temu nauku dala pervi prostor med vseini dnigiini nauki Ijudske šole, sej čedno8t, inodrost in lcpo obuanaiije je povsod uaj lepša in naj imenitnejša la^lnonl, in (o nc potscbno do^eže pri ker8aiiHkein nauku. Učitelj naj torej po^luša, kako g. katehet razlaga ta nauk, in naj ga potem pri otrocih tudi vestno ponavlja, sej drngače ga ue more po- navljati, če ne ve, kako ga je g. katehet razkladal, ker tudi vsaki katehet nekoliko po svojeni uči; potem pa mora učitelj svojim učencem povsod bili lep zgled, sej si oiroci dobiega od učitelja misliti ne morejo, če ga vidijo, da beži pred keršanskim uaukom. Dalje naj učitelj Bkerbi, da nčenci keršanski uauk v .spoiniiiu obderže, in a\ ga tudi v serce vtisnejo, da ni keršansUi nauk samo navadni uauk v šoli, ampak naj ae razširja na rsa otroška djanja in opravila, in tako žlahtni njih obnašanje. Da pa otroci (a nauk ohranijo v 8pominu in sercu, naj ga učitelj ponavlja, in naj učence opominja, kje, kdaj in pri kaki piiložnosli naj posebno ta nauk spolnujejo; potein naj jim reče, da naj se ga tndi uče iz glave, in naj potem na tanko praša in skerbi, da otroci znajo povedati vse nauke iz katekizma , eej drugače bi si ga za celo življenje ne mogli zapomniti, če jim ni globoko vlisnjen v seice in v spotuin. Učitelj naj se tudi pri tem poduku varuje, da učencev ne kaznuje, ker s kaznijo bi jim ta nauk pristudil, z eno besedo: on na.j pri vsaki priložnosti, naj bo pri tem ali drugem poduku, kaže na resnice keršanskega nauka, in naj, kedar in kolikor more, žlahtni in boljša mlada serca. jo&e Jerom. Iz I^Jubljane. G. Fr. Gerbec je srečno prieel iz Prage, in nani je naročil, da naj o zadevi Lire Sionske to le naznanjamo: Ker se VIII. in morebiti še tudi IX. list Lire Sionske ne bo mogel gg. naročnikom razposlati o pravem času, prosim, da mi tega ne stejejo v krivico. Ne jaz, ampak sedanje vojskine homatije so tega krive. Jaz sem ae pripeljal s poslednjini vlakom po železnici iz Prage na Kranj.sko. Sedaj je vožnja od tam po železnici in tudi posta iz Prage zelo neredna, tedaj pro.sim častite g. g. naročnike, naj poterpe nekoliko; gotovo dobe vse prihodnje liste ,,Lire S". le s tem razločkom, <1a se perva lista dalje zakasnita. Ako bi pa drugače ue kazalo, bom skerbel, da se tačas nLira" drugje tiska, dasiravno je o tem veliko zaprek, in če ne drugih, saj teh, da tisek ni enak, stroski veči itd. — Kdor mi sedaj piše, naj naredi napis takole na pismo: ,,Fr. Gerbec, konservatorist, sedaj v Cerknici (Station Rakek, Krain). — Iz J. in Fr. Leonove knjigarnice v Celovcu nte prišle na svitlo dve prav čedni knjižici, namreč: ,,Sveti večer". Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Š ni i d. Poslovenil J. Bilec; s 6. podobami, — in ^B o g o in i r, m I a d i p u s č a v n i k". Pripovest za otroško niladost in iijene prijatle. Poleg Krištofa Šmida. S 6 podobami. Obe te dve povesti ste pisane prav gladko in lahko razumljivo in kakor nalasč za našo nežno mladino. Živo ji priporočamo čunt. duhovščini iu g. g. nčitcljem za šolska darila. Dobivate se po 32 kr. tudi v Ljnbljani.