340
Koroške
Andrej Kokot
ŠE JE V MENI MOČ
Ne, zdaj ni še
čas obupa,
čeprav me gloda in v meni
izziva satanske podobe.
Še bom prestajal
to tragedijo duše in besede,
ki jo trgajo iz mene
in mečejo
v peklenski ogenj.
Še je v meni moč,
da prenašam muke
razbeljenih orodij
ker kalijo moj ponos
in ker vem, da se bo
razbeljeno orodje v pozabo in pogin moj
nekdaj ohladilo.
UPOR    V mojih mislih je upor v mojem srcu je upor v mojih udih
341
Koroške
je upor v moji krvi je upor moje življenje je upor vse v meni je upor še moja smrt je upor
Ste že pomislili
zakaj?
Ne, tega še niste
ker bi sicer
vedeli
da sem med vami.
IN BIJEJO PLAT ZVONA     Cujte, zvonovi pojo,
mrtvaški zvonovi pojo že sto let in še več in oznanjajo našo smrt.
Grobarji
kopljejo jamo za jamo
in čakajo
belih krst,
da jih zagrnejo
s črno prstjo.
Pa je dan tako dolg,
tako večno dolg,
da ne dočakajo
napovedanih sprevodov.
MOST    Prišel je človek in zaukazal: BODI MOST! In bil sem most. Po mojih železobetonskih rebrih so hodili ljudje in bogovi in teptali moj krivi hrbet. Čas pa je počasi spodkopaval mojo trdnost in jo nekega dne dokončno uničil.
342                                                                                                                          Andrej Kokot
Moji napeti loki
so se vzravnali
in bil sem spet človek.
Odtlej bežim pred ljudmi,
ker se bojim, da mi bo spet
kdo zaukazal: bodi most.
LE KAJ NAJ STORIM    udaril sem po mizi,
pa ste rekli, da je bilo preglasno. Izrekel sem odkrito besedo, pa ste rekli, da je bila preresnična. Povedal sem vam, da sem tu, pa ste rekli, da lažem.
Le kaj naj storim?
Ali se naj spet za desetletja
zakopljem vase in dušim
svojo besedo in tajim svoj izvor?
Ali naj pustim,
da mi do konca scefrajo jezik
in ga steptajo v zemljo,
iz katere je zrastel?
Ne!
Tu sem in tu bom ostal
in se postavil med vaše mesijanske račune!