USPEŠNA NAJMLAJŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Krajevna skupnost Barje se lahko pohvali s svo-jevrstnim rekordom: to je najmlajša krajevna skapnost v Ljubljani, ni pa najmanjša.
PribUžno 2000 prebivalcev te krajevne skupno-sti je do Unskega maja prebivalo v KS Krim-Rud-nik, ki se je tedaj prefonnirala in poslej so samo-stojni. V KS Barje imajo že vse organe, ki tudi de-lujejo. Ponekod nimajo npr. poravnalnih svetov niti na papirju. Na Barju tak svet uspešno deluje. Barjani se radi pohvalijo tudi s tem, da nihče od njihovib funkdonarjev ni vzel niti dinarja nagrade v tem letu dela, niti kakega drugega nadomestila. Zato je delegat KS Barje zahteval tudi pojasnilo občinske skupščine, če res in kje dobiva predsed-nik-profesionalec v KS za to svojo funkcijo tri ti-sočake in vsak predsednik komisije po tisočaka na mesec Na Barju so namreč zelo varčni in lani jim je uspelo celo za štiri stare milijone zmanjšati funkdonalne izdatke za redno delo. Ta denar so vložili v komunalno dejavnost. Pripravljeni so marsikaj skupno narediti in urediti. Tako so lani prebivalci ob cesti, ki so jo asfaltirali sami, zbrali 11 starih milijonov samoprispevka,kar ni malo za tistih nekaj hiš.
Osrednja zračilnost in tudi problem te krajevne skupnosti je barje s svojo mokro in skorajda moč-virno zemljo. Da bi vsaj malo rešili to vprašanje, bi morali zgraditi še mrežo majhnih kanalov na posameznih zemljiščih. S temi kanali bi bilo mo-goče zagotoviti izsuševanje in hitrejši odtok vode. V sedanjem času vsi takšni kanali nič ne pomeni-jo, ker ni ustreznih nagibov in tudi glavni obcestni kanali so premajhni. Zaradi teh kanalov so se že tožili. Končna odločitev je bila, da je vsak dolžan plačati polovico urejanja. To seveda pomeni, da ni
nihče dal niti prebite pare in smo zato še vedno ob vsakem dežju v vodi,« ugotavlja predsednik sveta KS JERNEJ STRLE.
»Škode nam ne povrne nihče in vedno znova smo prizadeti,« poudarja IVO STANJKO, član sveta KS. » Voda sicer ne povzroči takšnega razde-janja, vendar namoči cesto in škodi asfaltu! Naj-huje pa je, da odplavlja rodno zemljo in humusne snovi. Čiščenje kanalov je nujno«
Kot se na Barju s hvaležnostjo spominjajo Gruberja, ki jih je rešil najhujše vode, pa zato to-liko bolj preklinjajo graditelje novega Karlov-škega mostu. Graditelji so namreč izbrali najce-nejšo pot odvoza materiala: enostavno so ga stre-sli v kanal! »To je kriminal. Pritožili smo se, ven-dar nič! Kanal ima sedaj pol manjši pretokj in po vsakem nalivu doživljoamo poplavo. Takšno de-janje graditeljev je skrajno neodgovorno!« ugo-tavlja tajnik KS FRANC KOROŠEC.
Sedaj načrtujejo izkopati s posebnim strojem manjše kanale. To seveda ne bo rešitev, ker voda ne bo imela kam odtekati zaradi nepropustnosti in stanja vode v velikih kanalih ob cesti. Te kanale ne čisti nihče. »Kadar gremo na občino nas pošljejo na vodno gospodarstvo, tasm na"komunalno in do tam na republiško skupnost za ceste in od tam na komunalno skupnost in spet na občino. Tako je krog naših romanj zaključen. Opravimo nič in še vedno »plavamo«, pravi član sveta KS MARTIN SNOJ.
Na Barju jim seveda ne manjka tudi drugih težav. »Zaradi letošnjega majhnega vpisa so nam hoteli ukiniti šolo, pa je ne pustimo,« poudarja JANEZ MOSTAR, namestnik predsednika sveta KS. »V prihodnjih letih bo otrok po statistiki pre-
cej več in računati moramo še na doseljevanje. Zato zahtevamo od matične šole »Oskar Kova-čič«, da uredi vse za pouk. V šoli na Barju se mora izboljšati kakovost pouka, organizacija in peda-goško delo z otroki. Izboljšati je treba tudi prosto-re, saj ima šola stoletno tradicijo. Seveda sanacija šole ne more biti rešena s 130 tisočaki.
»V tem srednjeročnem obdobju moramo dobiti geodetski posnetek KS, obnoviti vodovod ob Ižanski, ki propada in je pritisk že zdavnaj mini-mum. Urediti je treba tudi električno omrežje, saj je v oddaljenih predelih napetost zelo slaba,« nam je povedal ALOJZ STRLE, član sveta KS. Do-polnil ga je še član sveta GORAZD ŠKRABA: »Razen Ižanske so vse ceste neasfaltirane. Sedaj zbiramo denar za asfaltiranje ceste do Črne vasi. Nekaj je že narejeno, sedaj smo zbrali že približno milijon in na pol milijona še računamo. Z varč-nostjo in lastnim delom, mislimo, da bomo s tem zgradili 1,4 kilometra.«
»Telefone imamo neurejene, čeprav so možno-sti dodatnega kabla na drogovih,« meni MIRO-SLAV ČOŽ. »Neurejen je tudi avtobusni promet in sploh ni postajališč, niti niso določena.«
JOŽE HRUŠEVAR: »Živinoreja-in mlekar-stvo pri nas stagnirata zaradi preslice. Morali bomo prenoviti hleve in zgraditi nove. Dobro se razvija na našem terenu konjereja. Veliko bodoč-nost imamo tudi kot oskrbovalci Ljubljane z zele-njavo, saj Trnovo peša vse bolj, pri nas pa so za vrtnarstvo odlični pogoji.« »Naši člani kulturnega društva delajo v treb skupinah: igralski skupini, pevskem zboru in folklorni skupini. Vsi nastopajo in žanjejo uspehe. Treba bo še obnoviti dvorano.
Pozornost bomo dajali tudi gasilskemu društvu. V okviru sosedske pomoči smo obiskali ob novem letu 65 občanov, ki so starejši kot 75 Iet. Lepo nam je uspela tudi akcija dedka Mraza. Ne samo, da smo pripravili skupaj z osnovno šolo in lutkarji s šole »Oskar Kovačič« zanimivo predstavo, tem-več smo obdarili 185 otrok. Precej je k temu pri-spevala denarja naša KS,« nam je povedal AN-DREJ BOLTEŽAR.
Na Barju razmišljajo o ustanovitvi kolesar-skega društva, strelska sekcija pa že deluje. Bar-jani se lahko pohvalijo tudi s svojevrstnim uspe-hom, da so uspeli dobiti na banki kredit za gradnjo ceste.
»V naši krajevni skupnosti so v tem času zaži-vele in tudi uspešno delujejo vse družbenopoli-tične organizacije, sedaj smo ustanovili še kot zadnjo enote narodne zaščite. Če bo delo ostalo tako živahno, potem smo lahko zadovoljni,« oce-njuje FRANC PODLIPEC, sekretar osnovne or-ganizacije ZK Barje. Na Barju imajo še različne želje in načrte. Ena takšnih želja je ureditev vrtca za 40 otrok v sklopu šole Barje. Nameravajo letos z 2,6 milijona urediti še krajevne poti, popraviti mostove, nabaviti opremo za ljudsko obrambo in civilno zaščito in urediti propuste za vodo in po-dobno. Posebno mesto pri vsem tem ima urejanje spomenika iz časa NOB v Kozlarjevi gošči.
Letos nameravajo pripraviti praznovanje svo-jega krajevnega praznika 21. maja, ki ga praznu-jejo kot spomin na uspešno partizansko akcijo, ki so jo izvedli leta 1942 na tem območju.
MILOVAN DIMITRIČ