GLASOVA : . . J %>v(\ufa ?, Ij Kranj, 17. marca 1962 - Leto II. - Številka 10 POTNIKI SO DREMALI DO OVINKA — RILEC AVTOBUSA POTRGAL SEDEM STEBROV ŽELEZNE OGRAJE — KRIK SPREVODNIKA IN NADČLOVEŠKI NAPORI VOZNIKA, DA BI OBDRŽAL VOZILO NA CESTI — ZAKAJ SE ŠOFER NI DRŽAL ZA VOLAN? — VOLAN BI MU MORDA REŠIL ŽIVLJENJE? — PO DIVJEM PLESU NA POLEDENELI CESTI JE AVTOBUS ZANESLO PO NASIPU, KJER JE V KOTANJI 5 METROV POD CESTO OBLEŽAL S KOLESI V ZRAK — ŠTIRI MILIJONE ŠKODE IN IZGUBLJENO ŽIVLJENJE! — ZAKAJ CESTA NI BILA POSUTA? '11llltlllll!Utllll!ntIlllllllllll!llll||!tl!IHiHli|«mii šolsko leto bo spet kmalu naokoli, predvsem za ti ste, ki bodo letos delali zrelostni izpit. Vsak gimnazijec oziroma gimnazijka že pripravlja nalogo za zaključni izpit pa tudi na ostalih srednjih šolah že mislijo na to. To pot smo za razgovor izbrali dijakinjo IV. razreda jeseniške Gimnazije Vero Blenkuš. ki je doma iz Gozd-Martuljka in se vsak dan vozi z vlakom v šolo. Takole je odgovorila na vprašanja: >Ce bi imeli možnost, na katerih domačih in tujih univerzah bi želeli študirati in zakaj?« Zrelostni izpit »Tehniko bi šla študirat v Moskvo, ker menim da so prav Sovjeti na tem področju največ dosegli, germanistiko v Oxford in romanistiko v Pariz.« »Ker ste v dijaški dobi dobro spoznali železnico, nas zanima, kakšna je po vašem mnenju razlika med prvo železnico, ki jo je zgradil Anglež Stevenson, in gorenjsko železnico.« »Moj oče je železničar in na to vprašanje raje ne bi odgovorila. Ce bi odgovorila po pravici, bi bila verjetno tepena.« »In kaj ste si izbrali za zaključni izpit?« »Estetsko vzgojo otroka.« Milan 2ivkovič Vera Blenkuš i|!lll!iiLHIIIinillli:!lllll!lllllilll!lllllil!:!lllltl!llllllllll!lllllllllll!llllllllllllllllll!!||l!llllin Avtobus s kolesi v zraku Tragedija na Koroški Beli Nekaj po 4- uri zjutraj je avtobus krenil na pot iz Kranjske gore proti Zagrebu. Običajno kot vse dni že nekaj let; Bila je še trda tema in nihče ni slutil, da se bo kaj pripetilo. Avtobus je peljal, potniki so vstopali in izstopali. To jutro jih je bilo bolj malo. Verjetno je mrzlo in vetrovno vreme še marsikoga priklenilo na posteljo. Tisti pa, ki so morali na pot, so se znašli v avtobusu. S šoferjem in sprevodnikom jih je bilo skupaj 9. Vsak si je poiskal primeren sedež in maice zadremal... USODNA V02NJA OD JESENIC PROTI... Nekaj pred 5. uro zjutraj je avtobus na Javorniku pri Jesenicah nazadnje ustavil. Tu so vstopili trije potniki. Naslednja postaja bi morala biti na Koroški Beli. Toda sprevodnik in šofer sta ugotovila, da ni nobenega potnika. Avtobus se ni ustavil. Po suhi in nič nevarni cesti je avtobus peljal naprej brez postanka. Bližal se je ovinek in most čez potok Korošco. Ovinek je bil videti lahek in na videz nič nevaren, šofer avtobusa (last »Transturista« iz škofje Loke) Nande Baloh je zaradi varnejše vožnje na ovinku in čez most hotel zavreti, vendar... Šoferja sta prevarila cesta in ovinek z nepravilnim prečnim nagibom. Pol ure pred nesrečo je na tem mestu začelo snežiti. Cesta je bila okrog petih, ko se je zgodila nesreča, pokrita s približno 2 cm debelo plastjo snega. Bila je spolzka in nevarna. Vozilo je začelo zanašati v levo in se zaletelo v ograjo mostu čez potok. Avtobus je ograjo pobral. Voznik je hotel situacijo rešiti in je zato močno brnil volan v nasprotno smer. Zato ga je nenadoma zaneslo v nasprotno stran cestišča, kjer je sedem ton težak avtobus podrl ograjo in se prevrnil v približno 5 m globok prepad ter obtičal na strehi. Kaj se je dogajalo v avtobusu v tem trenutku? Kot so nam povedali, je sprevodnik stal nekako tri sedeže za šoferjem, kjer je pobiral denar za potne listke. Ko je opazil, da je avtobus začelo zanašati, je nekaj zakričal in se vrgel med sedeže. Šofer je menda takrat, ko se je avtobus valil po nasipu, spustil volan. Sunek ga je vrgel na sprevodnikov sedež in je bil pri priči mrtev. Dva potnika pa sta bila laže poškodovana, in sicer Jelka Stevanovič in Franc Čadej — oba z Javor-nika. To pot se imamo spet zahvaliti srečnemu naključju, da ni bilo več človeških žrtev. Huda prometna nesreča, ki se je v sredo zjutraj pripetila na Koroški beli, je po srečnem naključju zahtevala samo eno smrtno žrtev. Voznik avtobusa je obležal mrtev. Posnetek prikazuje poškodovani avtobus, skozi odprta okna, ki se vidijo, so izvlekli ponesrečence. Foto: Pavlin Prvo je na vsak način to, da je bilo v avtobusu malo potnikov, drugo pa, da je bil to turistični avtobus, ki je vozil samo na daljših relacijah in je imel zelo visoka naslonjala sedežev, ki so obvarovala, da ni zmečkalo ostalih potnikov. Poškodovana sta bila takoj prepeljana na kirurški oddelek jeseniške bolnišnice. Franc čadej je že po dveh urah zapustil bolnišnico, medtem ko je Jelka Stevanovič še na zdravljenju. RAZGOVOR S PONESRECENKO Ponesrečenko Jelko Stevanovič smo nekaj ur po nesreči obiskali na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice. Na Javorniku živi že več kot 10 let, drugače pa je doma iz Novalje na otoku Pagu. Med drugim je povedala tole: »Menim, da je imel avtobus malo zamude. Na Javorniku smo vstopili še trije potniki. Imela sem občutek, da je voznik prav zaradi zamude tudi malo hitreje vozil. Nameravala sem potovati v Zagreb, pa sem se znašla v bolnišnici. Hotela sem obesiti plašč, tedaj pa je začelo avtobus zanašati. To je bila moja prva nesreča, čeprav sem že veliko prepotovala z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi. Skoraj vsak mesec grem k hčerkici v Valdoltro. Res, imeli smo srečo, da smo ostali živi.« KDO JE ŠOFER? Ko smo vprašr -ans-turistu za podatke o šoferju avtobusa, so nam povedali, da je bil Nande Baloh izredno vesten šofer in doslej še ni imel nobene nesreče. Na progi Kranjska gora — Zagreb je vozil že četrto leto. Dobil je nabadal jevanj^ na 2. strar"v \eleposlanik z rusko kučmo Svetoval tisk »z veliko žlico« ugiba o ozadjih, ki so pripeljala do pretesljlve »afere Kroll«. V bonnskcm zunanjem ministrstvu se je zasliševanje BoAovtkep !^f^„ »Njcova plava se mora odkotaliti 12 Moskve«. Za sedaj je znano, da se bo veleposlanik z rusko kučmo vrnil še za kratko dobo v Moskvo in da bo pozneje prevzel dolžnost v bonnskem zunanjem ministrstvu kot izvedenec za vzhodna vprašanja. Tako se je uradno uredila zadeva Kroll. Toda sumničenja po svetu ostanejo še naprej sumničenja. Ali obrača Zahodna Nemčija počasi hrbet zahodnim zaveznikom? Kdo stoji za veleposlanikovo rusko kučmo? STRUP ZA VELEPOSLANIKA na svoj položaj v Moskvo, atlantskega prijateljstva. - Hans Kroll je v Moskvi m o- Kroil s svojimi pobudami . . . , droval naprej. »Nisem vele- kaže največ naklonjenosti za T zPu*n* ?ev> s™ ka^° pcianik zato.Nla bi raznašal takšen preobrat in razumlji- X je prišla na dan -aiera . ^ Ce nem. vo postaja, da so mu zaradi 1 V~ ško veleposlaništvo v Moskvi tega nasprotniki pričeli sto- ne tvega ničesar, ni vredno pati na prste. Pred kratkim nemška časopisa »Die VVelt« in »Bildzeitung«, ki sta v zaporednih člankih napadla za-hodnonemikega veleposlani- ^iarja; ka v Moskvi Hansa Krolla. Oba časopisa sta predlagala, da ga odpokličejo, upokojijo ali poiljejo v pustinjo. Krol-lOVO dejaVUtjot v Moskvi sla ocenila za izdajo. S svojega sedeža v Mcpkvi je Kroll po telefonu razkrinkal pisanje dveh časn.kov za nesramno licemenstvo. Na poziv zunanjega minstnstva, naj se vrne v Bonn in primer pojasni, se sploh ni zmenil. Raz- votke, ki jo popijemo in ka- *g ga zastonj poje- T mo.« V prestolnici, ki je bila po bonnskih predstavah nevarna za življenje, je Hans Kroll predel 6vojo mrežo po Bismarckovem vzorcu. RAPALLSKI DUH je Adenauer v novembru mesecu napotil Krolla nazaj v Moskvo, je ta vedel, da mora nadaljevati tam, kjer je končal. Oporo za svojo diplomatsko dejav- jezil ga je odnos bo.nnskega nost je KroU ^ BiB ministrstva, ki ni storilo m-cesar, da bi ga zaščitilo. Za-hodnonemški veleposlanik v znameniti moskovski ulici na Gruzinjeki cesti je ostal v pvoji 13-nadstropni palači. Seie ko je prišla brzojavka kanclerja Adenauerja, je pripravil kovčke za pot v Bonn. Vsebina Adenauerjeve brzojavke je bila približno taka: »Pridi v Bonn in zapri us a.« Kroll je resda prišel v Bonn, vendar ves čas -zasliševanja« ni odprl ust. OPERA ZA TRI GROSE Kroll ni prvič »iztiril«. Njegovo obnašanje v Moskvi že precej časa ni mareku. Ta je bil dolga leta veleposlanik na ruskem dvoru v Petrogradu. Morda je to zgodovinsko primerjanje zaneslo zahodnonemškega veleposlanika, ki se je hitro priučil ruščine in s Hrušče-vom razpravljal v ruščini. Dediščina Bismarckovih izkušenj ga je pripeljala do spoznanja, da je Nemčiji vedno šlo dobro, ko je bila na strani Rusije. Biamnrck je nemško carstvo krstil za Hans Kroll v svoji ruski kučmi je v Moskvi dejal: »Ko za- -canstvo sredine-. Za Kroll o- kašljam, se zahodnim diplo-vo diplomatsko mišljenje ra- matom dozdeva, da so slišali pallski duh ni samo politični besedo Rapallo.« »vrtiljak-, ampak v njem išče smisel za rešitev nemškega vprašanja. Znano je, všeč uradnikom bonnekega da je Kroll v Bonnu še edini zunanjega ministrstva. Vno- KAKSEN JE KROLL »POD KOZO« V^ofer nemškega veleposla-O ništva v Moskvi je navajen, da s trobento iz vele- diplomat, ki verjame v tak-vembru mesecu lanskega le- sen preobrat. Rapallska di- ta je bil prvič poklican na plomacija ima zgodovinsko poslanikovega »Mercedesa« »zatožno klop- v zunanje ozadje. Rapallo je mahjno opozori uradništvo na prihod ministrstvo. Takrat so ga italijansko obmorsko letovi- veleposlanika. Ko prihaja v klicali na zaslišanje zaradi šče, kjer sta se leta 1922 poslopje, pravijo, da ni člo- naćrta, ki bi ga naj razložil skrito sestala zunanja mini- veka, ki bi ga pričakal sede. Hruščevu na svojo roko stra Sovjetske zveze in Nem- Orientacija veleposlaništva (Kroll pravi sovjet, premieru čije in podpisala pakt o vza- » naloge so popolnoma nje- Nikita Sergejevič). Pripisali jemni pomoči in prijatelj- gova stvar in nihče nima po- so mu, da se zavzema za re- stvu. To je bila prva pogod- guma, da bi stališčem vele- šitev nemškega vprašanja na ba, ki Jo je Sovjetska zveza poslanika nasprotoval. Kroll osnovi neposrednih razgovo- podpisala s kapitalistično dr- Je razen tega znan kot vele- rov med Moskvo in Bonnom, žavo. Namigi v tej smeri so poslanik, ki ima najboljše Ta načrt naj bi vseboval prišli s sovjetske strani naj- zveze s Kremljem. Pravijo, predlog, ki ga je Kroil po bolj do izraza v zadnji po- da s° mu vrata sovjetskega konranem zasliševanju v no- slanici, ki jo je Hruščev v premiera Hruščeva vedno vembru povedal nem "kim decembru naslovil na Bonn. novinarjem v Bonnu. Po pi- Hruščev predlaga Adenauer- sanju dveh zahodnonemških ju, da v obliki dvestransk h zastopniku v Moskvi S pred- Lsrov je takrat Hans Kroll razgovorov rešita celot-n sednikom sovjetske vlade se predlagal, da bi Zah. Nemci- nemški problem. - Bonnska pogovarja v ruščini. Te oko- ja priznala sedanje meje vlada je zaradi čiste vesti liščine «0 Bonnu »padle« v kot dokončne, meja Odra- pred Zahodom objavila be- >n začeli so ga napadati Nissa bi b:la priznana, obe sedilo poslanice Hruščeva, kot črno ovco. riTV^l trŽ3Vi b' ^e&i v čeprav je prispela z oznako K***1 J« prišel v Moskvo ~1 1 ' Zahodni Berlin bi po- »strogo zaupno-. Zaradi te~a kot »*nca- Njegov položaj ni »al svobodno mesto in Za- se v svetu pod »raoallskm M lahek, ker so njegovi noema Nemčija bi za plačilo duhom- ne misli samo ćo?o- Predhodniki zapravljali čas 1 nske združitve finansira- dek, ki je pred štiridesetim: 113 sprejem.h in pri igranju leti presenetil svet, temveč solta. Razen tega je že lep na možnost, da Zah. Nemć'ja pred njim sedel v Mo- . ob določenem ugodnem tre- ekvi vzhodnonenaSld veleeo- Kcnclerjevo zaščito in pri- nutku prekliče -prisego- da- slan k. Ni več soben« skriv- ■tankom so ga takrat vrnili no Zahodu in pretrga vezi nost, kaj* je Kroll povedal Hruščevu med štirimi očmi. Nemčija in Sovjetska zveza sta dve največji sili v Evropi. Vsakokrat, ko sta bili zaveznici, sta bili nepremagljivi. Ko pa sta si stali nasproti kot sovražnici, se je to tovarištvo končalo s strašno katastrofo. Kroilov nasvet je bil, da bi sčasoma odstranili nasprotja. Zvedelo se je tudi, kaj je Hruščev povedal Krollu: ključ za rešitev nemškega problema ni v zahodnih rokah. Ta ključ je spravljen v Kremdju. Zahod je samo lažni pristaš Nemčije, da bi jo pridobil zase in jo tako za vedno razdvojil. Sovjetska zveza ni pripravljena takoj pristati na združenje dveh nernških držav, je pa edina 6ila, ki to Lahko sčasoma omogoči. Navezava Zahodne Nemčije na Zahod ima za posledico večno razdeljenost Nemčije, medtem ko ji zbližanje s Sovjetsko zvezo obeta združitev. Takšni razgovori veleposlanika v Kremi j u so bili za bonnsko vlado le preveč velik greh, da bi mu lahko spregledali. Krollova diplomacija je postala nasprotna stališčem vlade, ki ga je poslala v Moskvo. Obrambni minister Strauas je v razgovoru z nekim francoskim novinarjem razočarano negodoval: »Čeprav mi je prijatelj, ga ne morem razumeti. Najini poti se povsem razhajata.« OVEN S ŠTIRIMI NOGAMI Krolla so nazvali za ovna, ki se iz navade zaletava. Mislili so, da je z novembrom dozorel čas za njegov odpoklic iz Moskve. Na veliko presenečenje se je Kroll s kancler j evim pr stankom vrnil na svoje službeno mesto. Situacija okoli Krolla se je še bolj zamejila. Zakaj pošilja kancler v Moskvo človeka, ki je tako različen od njegove politične 6meri? Odgovor na to vprašanje je težko najti. Ko so Nemci po ovjni hodili spat s praznimi želodci, ni nihče mislil na dve razdeljeni Nemčiji. Z »gospodarskim čudežem« -- ■■■■■ la sovjetsko gospodarstvo z dvajsetletnim posojilom v višini 10 milijard mark. S odprta, bolj pogosto kakor kateremukoli diplomatskemu in naraščanjem gospodarsko moči pa so postale zahtev« po združitvi vedno bolj temeljite. Močni in bogat; na znotraj vidijo Nemci v združitvi svoj poglavitni cilj. — Kljub vplivu zahodnih velesil je v političnih možganih Zahodne Nemčije dozorelo prepričanje, da je združitev nemogoče doseči proti Sovjetski zvezi in brez nje. Drugi vzrok, da Krollu niso odsekali glave, je iskati v Adenauerjevi stranici. Delni poraz na septembrskih volitvah je razočaral kanclerja in strankino vodstvo. Ali n. volilni izid morda pe:lodica njegove gluhe politik? do Vzhoda. Nemški naro 1 jo prenehal verjeti, da bi A i n-auerjeva vlada lahko napravila čudež z nemško združitvijo. — Zdravko Tomažej Avtobus s kolesi v zraku (Nadaljevanje s 1. strani) grado — zlato značko — za dobro vzdrževanje avtobusa znamke F A P. Na cesti je veljal sicer za hitrega, vendW za zelo previdnega Šoferja« To so nam potrdili tudi na prometnem odseku O. i za notranje zadeve OLO Kranj. Nande Baloh je bil rojen v Tolminu, neka: časa je živel v Ljubljani, sedn.i na je bil v Kranjski gori. Star '• bil 45 let in oče treh otrok« IN SE OPOZORILO CESTNEMU PODJETJU S"' kode na avtobusu je bi« lo pri nesreči za oV>li 4 milijone dinarjev, aa o človeškem življenju aotaa ne govorimo. Postavljamo vprašanje, kje je bilo tedaj cestno podjetje — nadzorna služba, ki je dolžna skrbeti za vzdrževanje cest ob po.e» dici in ob novozapadlem snegu. Na ovinku, kier se ;e zgodila nesreča, ni bilo nikogar, ki bi vsaj malo posul cesto, čeprav je znano, da se je na tem ovinku zaradi poledice zgodilo že precej nesreč. Kaj bi se zgodilo, če bi bil avtobus nabito poln? Vsak ko> mentar je seveda odveč. Milan 2i v kovic Rekli sa • • I »V Burmi je vladala p . ..čna, ekonomska in verska kriza. Najtežji problem v državi pa predstavi a državna ureditev.* Aung Gi, član Revolucionarnega sveta Burme > »Ne verjamem, da bi na ženevski konferenci o razorožitvi delali čudeže » Konrad Adenauer, zahodnonemškl kancler »Najboljša stvar, ki bi c lahko napravili, je, da takoj ukinemo State denarfr°nt.< Ameriški senator »Najdaljša od vseh iger, ki ,ih ;>rajo v gledališču, je ljubezen. Zato je gledališče tako blizu lepoti in prostituciji.« Jsan Lui Bareaux, franc. Igralec »Pri šahu — prav ta'« o 9t v ilvl'en 9 — ošazinvi svoje napake šele takrat, kr, '•''•> A •• 'f: o.* Lev Tolstoj, ruski književnik OM^^m^MM^' ■ REPORl \l\ - REPORTAŽA REPORTAŽA Sedem spomenikov Nsjhujša je bila noč med 8. in 9. julijem leta 1942 Bila je jesen, pozna jesen, ko je dozorevalo grozdje. Leto 1935. Sin Francclj, eden izmed šestih sinov, je bil krt običajno na delu v elektrarni v Pristavi pri Tržiča. Sam je bil v objemu visoke napetosti, ko mu je nenadoma spodrsnilo. Padel je na električni vod najvišje napetosti. Poškodbe so bile hude in smrti ni bilo moč kljubovati. To je bil hud udarec za uspelo skriti v bližnjem na-Purgarjevo mamo, Marijo selju PoLšica. Kmalu pa sta Purgar, ki bo imela v pone- odšla v Ljubljano. Kako sta de :ek (19. marca) že 80 prišla tja, sama ne vem. Rulet: Toda to je bil šele zače- di je tudi v Ljubljani sode-tek njenega težkega življenja. Čeprav France! jna ni imela več, vendar njegova smrt pomeni samo delček bridkosti, ldjub kateri je Purgar j eva mama dočakala tako visoko starost. - VOJNA IN SE SEST j SPOMENIKOV T) rišla je druga svetovna — vojna. Našo deželo je okirr-iral Nemec, tisti krvoločni Nemec, ki mu je bil cilj izbrisati Gorenjsko z geografske karte. Purgarjev sin Rudi, se je kot zaveden delavec-komu-nist takoj pridružil partizanskemu gibanju. V gozd je ods-Ia z njim tudi njegova žena. Rudi in njegovi tovariši, ki so bili pod Storži-čem. so bili izdani. Z ženo sta se komaj rešila iz so-vra":n kovega obroča in se zatekla k bratu Petru. O Rudiju in ostalih mi je pred dnevi pripovedovala Petrova žena Fanika (sedaj se piše Long). Takole je pripovedovala: »Rudija z ženo nam je Purgarjeva mama loval s partizani in kmalu mu je zaradi izdajstva prišla na sled sovražna obveščevalna služba. Nemški gestapo ga je odpeljal iz Ljubljane v Kranj, potem pa v Begunje. Kmalu pa je bil žrtev Nemcev, tako kot so bili številni drugi, ki jih je usoda pripeljala v begunjske zapore. 2e 4. decembra 1941 je bil kot talec ustreljen v Dragi.« ALBIN MED DEVETIMI TALCI T/"omaj dobrega pol leta je minilo, ko se je nemški gestapo 8. julija 1942. leta lotil izseljevanja Tržičanov. — Med tistimi moškimi, ki so zadnji dan videli svoje prijatelje, sorodnike in starše, je bil tudi Purgarjev Albin. Nemci so najprej ločili ženske in moške, za vsakega pa namenili poseben avto. Moško, devet jih je bilo, so odpeljali v Cegelše pri Tržiču. Devetorica je obležala ... Nihče od sorodnikov se ni utegnil posloviti od Albina, razen njegovega brata Petra, toda tudi on je zadnjič stisnil bratovo roko, ko je bil Albin že mrtev... NAJHUJŠA NOC Purgarjeva mama je bila ra 60 let, kljub temu pa bi rada nesla peš, čeprav precej daleč, cvetje na grob izgubljenemu tretjemu sinu. Toda za to ni imela časa ... V noči med 8. in 9. julijem 1942 je pri Purgar j evih v Pristavi potrkal gestapo: »Heil Hitler! Pol ure imate časa, potem gremo! Ha-ben sie venstanden!« To je bila najhujša noč za Purgarjevo družino, predvsem pa za mater, ki je izgubila zaradi krvavega .kljukastega križa' že dva sinova. Fanika Long, ki je sama preživela tisto noč in poznejše bridke dni, mi je pripovedovala: »Ko smo prišli na zbirni prostor v Pristavi Purgarjev oče, mati, sinovi Jože, Peter im Maks z družinami, nas je bilo zbranih že precej vašča-nov. Potlej so nas odpeljali pred orožniško postajo v Križe, kjer nas je gestapo ločil od mož in jih z avtom odpeljal pred Zaplobnika tam je bila v Križah nekdaj gostilna). Kmalu so tudi nas žene odpeljali z otroki v Go-ričane in — ko smo se peljali mimo Zaplotnika — sem zadnjikrat videla svojega prvega moža Petra.« 2ene - z otroki so potem čakale teden dni v Goriča-nah, dokler se jih ni zbralo določeno število za transport, s katerim so bile odpeljane v taborišče VVientz-heim na Bavarskem. Takšna usoda je zadela tudi Purgarjevo mamo, ki pa se je k sreči vrnila v svoj kraj že 1944. leta. Trije sinovi z. očetom so bili odpeljani v Begunje, toda le za kratek čas ... Na ostrih ovinkih ceste med Bistrico in Naklom je močna patrulja Kokrškega odreda nekega dne proti koncu julija 1942. leta napadla nemško kolono avtomobi-. lov. En nemški avto je bdi popolnoma uničen in pobiti vsi oficirji, ki so bili v njem. Hkrati so partizani v tej akciji zaplenili precej orožja. — Iz maščevanja so Nemci 28. julija tam postrelili 50 talcev, med katerimi so bili tudi vsi štirje preostali Purgarjev i možje, ki so jih Nemci pripeljali iz Begunj — oče in sinovi Jožež, Peter in Maks. Purgarjeva mama je prav gotovo ena izmed redkih mater, ki je med zadnjo svetovno vojno preživela tolikšno gorje — izgubila jo moža in pet sinov! Izmed vseh najdražjih ji je ostala le hči, ki živi v Kranju s svojo družino, osemdeset letna mama pa preživlja svojo starost v Pristavi . Te dni je v njenem stanovanju prijetna toplina. Ob visokem jubileju jo obiskujejo najmlajši — pionirjij predstavniki Obč. združenja borcev Tržič. Purgarjeva mama je bila obiskov vesela in se je z gosti rada marsikaj pogovorila, vendar pa ji jo bilo hudo, ko se je spominjala svoje preteklosti. Ob tem visokem jubileju ji tudi naše uredništvo želi še mnogo zdravih let. — B. Fajon O VZORCI ČLOVEKA V ZAKLONIŠČU Neka ameriška antropologinja je objavila svoj predlog, da bi zavarovala človeštvo pred uničenjem. Ameriška antropologinja predlaga, da bi za ohranitev vseh ljudskih ras morali Združeni narodi zgraditi 10O-odstotno zavarovana zaklonišča, kjer bi mladi ljudje — zastopniki vseh ljudskih ras — v izmenah prebivali po dva tedna v zaklonišču. Ce bi prišlo do nenadnega vojnega napada, bi skupina, ki bi bila v zaklonišču, lahko nadaljevala življenje po končani atomski vojni. Skok čez življenjski prag Sklonili so se nad vprašalnimi listi in sedaj premišljujejo. Nekateri si pomagajo s tem, Sa grizejo svinčnik, drugim se pozna, da so o stvari že razmišljali. Uganili ste, da smo jih našli v šoli. Tisti učenci so to, ki bodo letos zadostili osemletni šolski obveznosti. Sedaj morajo napisati, za kateri poklic so se odločili. Pišejo. Rad bi postal..., zanima me ..., želim si..., zato, ker ... Kolikor glavic, toliko različnih želja, različnih predstav o poklicih, različnih vzrokov za odločitev, zaupanj v pravilnost izbire ... Petletna Metka mi je zadnjič takole pripovedova-la: »Veš, ko bom velika, bom pa vlake pometala.« »Res-, se i se začudila, »zakaj ti je pa to delo všeč?« »Zato, ker se čistilke kar zaston, prevažajo na vlaku, ko ga čistijo.« Včeraj mi je rekla, da bo zdravnica in mi je »dala injekcijo« s pletilno iglo. Predvidevam, da bo prihodnji teden učiteljica (seveda, če še ne ve, da to delo ne »nese«). Vsi majhni otroci 6e iz dneva v dan navdušujejo za druge poklice. Vsaka nova odločitev prinaša s 6abo nove možnosti za zanimivo igro. Toda mladim šolarjem, ki 6edajle odgovarjajo, gre zares. Ob koncu leta bodo, kot pravimo, na »pragu življenja-. Od tega, če 6i bodo dobro ali slabo izbrali poklic, bo odvisno marsikaj v življenju. Odločitev je težka, pretežka za večino štirinajst in petnajstletnih fantov in deklet. Njihovi odgovori dokazujejo, da potrebujejo pomoč, nasvete, pravilno poklicno usmerjanje. Vedo, da je za življenje potreben denar m da je bolje, če imaš več denarja, pri odločitvi mislijo tudi na stroške šolanja, peščica tudi na to, da bi bilo za izbrani poklic kar najmanj učenja. O delu samem in o svojih sposobnostih zanj vedo le malo in še to le nekateri. Oglejmo si, kakšne poklice so si izbrali nekateri učenci na bohinjskih šolah in kaj jih je pri tem vodilo. Precej deklic se je odločilo za šivilje. Navajajo, da jim je poklic všeč, ker je lahek, ker se zanj ni treba veliko učiti, ker je že sestra ali mati šivilja. Neka deklica se je odločila zato, ker ima dona š' alni stro.', druga spet zato, da bo za dom vse sama sešila, s šivanjem za druge pa bi tudi kaj zaslužila. Nekaj deklic se je odločilo za poklic učiteljice. Lučka je napisala: Ta poklic me veseli, ker bi rada naj- mlajšim pomagala, da bi prišli z dobrim znanjem na višje šole, kjer bodo lahko dobili poklic, ki si ga bodo zaželeli. Lučka tudi ve, da ta poklic ni lahak. Njeni odgovori dokazujejo, da se je o poklicu dobro pozanimala in se zanj zavestno odločila. Nasprotno pa je Janko napisal, da bi bil rad gozdar, ker ti dobro zaslužijo.-Rad bi, je napisal, da bi dobro zaslužil in delal na 6uhem. Tudi med »mizarji« bo nekaj takih, ki sedaj vidijo v tem poklicu le visok zaslužek. Precej jih želi od posvetovalnice zvedeti le to, koliko »prinaša« ta ali oni poklic. Peter pravi, da se bo izučil za 6irarja in mizarja, ker bi rad sam izdeloval sir in za dom izdelal pohištvo. Minka čuti veselje do gostinskega poklica, ker se » Bohinju razvija turizem in bo imela dovolj možnosti za zaposlitev. Mihec je kolebal med poklicem kmeta in avtomehanika. Odločil se je, da bo kmet, ker ni nikogar drugega doma, ki bi delal na polju. Vendar je pripomnil, da je lepo delati na polju. Mojca se jo odločila, da bo gradbeni tehnik, ker rada riše načrte," Marjanca bi bila rada medicinska sestra, ker rada obvezuje rane in ker rada pomaga bolnikom. Se nekaj odgovorov: Zelo rada bi postala administra-torka, ker bi rada spoznala pisalni 6troj. Poklic zoologa me veseli, ker imam rada živali in bi rada spoznala njihovo življenje. Gozdarstvo mi je všeč zato, ker ljubim gozd in živali, kmetijstvo pa zato, ker živim v kmetijskem okolju. Ko sem imela v roki zdravila, sem si zaželela, da bi jih znala tudi sama narediti. Se bi lahko naštevala^ Pravzaprav bi to celo moralah če bi hotela prikazati kolikor toliko popolno sliko o željah' naših mladih. Vendar naj tO zadosv :'e za to, da o začeli resno razmišljati o teh' željah in pomagali pri njihovi uresničitvi — brez razočaranj. M. S. Japonska raketa za vesolje Menda lahko pričakujemo, it se bo ameriškim in sov-palnlf i m obiskom v vesolje jglđružala že v bližnji prihodnosti tudi Japonska. Ce 90 Japoncem uspela izstrelitev rakete »Lambda«, ki jo Sedaj pripravljajo, bomo najtesneje lahko govorili o tretjem tekmecu. Z uspešno izstrelitvijo -Lamini«« bi Japonci namreč dobili najboljšo opazovalno raketo na •vetu. »Lambda« (ime je dobila po 11. črki grške abecede) je naslednik rakete »Capa«, ki Je odigrala posebno pomembno vlogo v mednarodnem geofizičnem letu. Japonski strokovnjaki izjavljajo, da ima nova raketa pogonsko moč 42 ton, medtem ko jc imela stara cnosto-penska raketa le 10 ton pogonske moči. Ima premer 1 meter, kar je dvakrat več kot pri stari raketi, dolga je 14,3 metra in kar je posebno pomembno — ima 4 opazovalne cevčice. Po izstrelitvi naj bi ta raketa dosegla višino tisoč kilometrov. Do sedaj največja višina britanske rakete je bila le 165 kilometrov, francoske pa 140 kilometrov. Raketa uporablja eksplozivno gorivo in ima zato izredno močno konstrukcijo, da izdrži močan pritisk. Stene rakete »Lambde« so iz jekla, vendar še ni povsem gotovo, da so dovolj močne in jih bodo zato še preizkušali. Japonski strokovnjaki se bodo morali spoprijeti še z enim problemom — to je z iskanjem ustreznega terena za izstrelitev rakete. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi raketa padla na Zemljo nekje v Sibiriji ali da bi ogrozila ladje ali letala nad Pacifikom. Vendar upajo, da bodo do prihodnjega leta, ko naj bi raketo izstrelili, prebrodili vse težave. Strokovnjaki predvidevajo, da jim bo raketa »Lambda« posredovala vrsto podatkov o radioaktivnih pasovih, ki obkrožajo zemljo in do katerih se do sedaj prodrle le ameriške in sovjetske rakete. Torin je že davno veljal kot izrazito delavsko mesto Italije in se je prav v zadnjem času uvrstil med milijonska mesta sveta. Gramscl in drugi voditelji naprednega delavskega gibanja so imeli med proletariatom Torina močno zaledje. Protivojne demonstracije delavstva tega mesta so znane iz prve svetovne vojne |n so na vrsti še danes. Tako je to delavsko mesto dalo velik delež tudi pri nedavni krizi italijanske vlade In pri preusmeritvi v levo celotne politike. — Največja tovarna tega delavskega mesta je Fiat, ki zaposluje skoraj 100.000 delavcev in izdela približno 700.000 različnih vozi letno ter veliko iievilo ladijskih motorjev, traktorjev in mehanizacije za vojsko. — Na sliki: oddelek ingotov del tovarne Fiat. O Led na Mesecu Po zadnjih raziskavah sovjetskih astronavtov je led na Mesecu debel okoli 500 metrov. Do teh podatkov so prišli s posnetki, ki so jih napravile izstreljene sovjetske rakete. Evropa kupuje od Amerike Vprašanje, ki ga na drugi strani Atlantika najbolj pogosto postavljajo, je na videz zelo preprosto, ali bo Amerika sposobna stopiti v konkurenčno borbo z evropsko industrijo, ko bodo odpadle uvozne carine. Kot je znano je delovna sila v Ameriki skoraj dvakrat dražja kot v Zahodni Evropi. Tisti, ki zagovarjajo ameriško sposobnost, da se na gospodarskem področju odloči izhod, vidijo ameriške prednosti v naraščanju ameriškega izvoza. Ameriški izvoz 6e je lani dvignil na re- Največja letalonosilka, 75.000 ton težka ladja »Constellation«, je zaplula po odprtem morju, da bi jo preizkusili. To ladjo so začeli graditi že pred leti. V decembru mesecu leta 1960 pa je izbruhnil na ladji požar. Ladja je bila takrat še v gradnji. V ognju je našlo smrt 5« delavcev, ki so delali na ladji. Po tej nesreči so menili, da je ladja izgubljena. Pozneje so jo v zelo kratkem času desetih mesecev dokončali. 320 metrov dolga ladja ima okoli wuu moz posadke. Letalonosilka lahko sprejme okoli 100 letal. Letalonosilko »Constellation« °i . n?JvečJe v°ine ladJe "a svetu. Ladja je prvo nevarno preizkušnjo odlično prestala. Izplavati je morala na odprto morje skozi znan brooklvnški most. kordno stopnjo 20 milijard dolarjev, medtem ko se je uvoz v ZDA zmanjšal na 14,5 milijard dolarjev. Uvoz 6e je zmanjšal kljub znižanju uvoznih carin, neprestanemu naraščanju produktivnosti dela v tujini in kljub temu, da so ameriške mezde dva do štirikrat večje kot v Evropi. To pa ne pomeni, da so surovine, gorivo in energetski viri cenejši v Evropi. Evropski delavec je manj produktiven v primerjavi z ameriškim, ker je slabše izučen in ima na razpolago manj strojev. Da bi v Franciji izdelali 1 tono jekla je potrebno vložiti 21,5 ur na delavca, v Zahodni Nemčiji 17 ur, v ZDA pa samo 12 ur. Po ameriških podatkih so stroški proizvodnje v deželah Skupnega trga samo za 4 odstotke nižji kot v ZDA. V primerjavi z ZDA so stroški proizvodnje nekoliko nižji v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji, medtem ko 60 v Franciji in Belgiji ..a ameriški ravni. Razlike so precejšnje v posameznih vrstah industrije. Ker imajo bolj avtomatizirano proizvodnjo, se ameriška industrija lahko z uspehom kosa z evropsko v prodaji kmetijskih strojev, pisarniških strojev, električnih naprav in blaga, ki ga izdelujejo z bolj kompliciranimi stroji. Zaradi visokih mezd ZDA niso 6posobne, da se konkurirajo z blagom, ki zahteva večjo porabo delovne 6ile. Sem 6padajo predvsem izdelki za široko potoršnjo, precizni aparati, tranzistorji, snemalne kamere, porcelan, posoda, čevlji, preprog V proizvodnji avtomobP -, gospodinjskih strojev in radijskih sprejemnikov pa so možnosti približno na obeh straneh enake. Na izvoznih tržiščih pomenijo cene včasih precej manj kot kakovost. V tej smeri imajo ZDA precejšnje prednosti. Nemška tovarna »Volka wagen- na primer kupuje velike količine pločevine v ZDA, ker menijo, da je ta vrsta pločevine najboljše kakovosti v ZDA. Lani je ta tovarna kupila v ZDA 20 odstotkov vseh jeklenih pločevin. Nekatere ameriške prednosti hitro izginjajo, ker Zahodna Evropa vedno već sredstev odmerja avtomatizaciji proizvodnje in pocenju;e surovine. Čeprav evropsko mezde neprestano rasteio. bo> Evropa uživala glede tega =>e lep čas prednosti. Ameriški gospodarski strokovniai.i pričakujejo, da bodo večje mezde evropskih delavcev Dove-čale kupno moč in s tem omogočile ameriškemu biagu vstop na evropsko kopno. Vtisi s poti po Franciji Kako veselo živi Mislil sem, da je Pariz mesto šansonov, toda teh nI več veliko. Zdaj je stoletje ameriških popevk in zima tvvistov. Šansoni pa so ostali edina privlačnost nekaterih znanih pariških zabavišč. Veselo živimo v tem stoletju! Kraus, Paul Anka, Armstrong ln Bellafonte potujejo od ulice do ulice in prepevajo v molih in durih o ljubezni, dekletih in sreči. Kadar govoriš s komerkoli o Parizu, navadno oleheml pom sli na noči v nočnih zabaviščih, na dobro francosko vino in dekleta iz ulice Saint Denis. Selo potem... nakjo daleč je tisti Pariz, ki ga priporočajo turistični vodiči. »TRGOVEC Z BELIM BLAGOM«. Veselo živimo! Vse popoldne sem iskal p* bul-varjih Saint Germama tiste lanarje, o katerih jo bilo že tor ko napisanega. Spomnil sem r^e Sopova. (»Na bul var ju Sa nt Germaine se lajaar oiglaaa dan za dnem« ...) — Sel sem in ga hotei najti, a ni pa bilo. Le mesar je v majhni mesariji pripeval pev—j v radiu .. .1 lov . .. Zvečer sem bil na Pigalhi. To je kraj največjih pariških nojnih zabavišč. Ko sva a prijateljem stopila iz m »troja, je pristopil nekdo v usnjenem suknjiču in nama ponudil zavojček fotografij z golimi dekleti. Jati prizor so $e ponovil naslednjega dne pred vrati notredamoke cerkve. Podober obraz, podoben usncn suknjič, podobna tudi cena. — Deset frankov. Prijatelj je šaljivec ln prejak • 1 je moža. — Dva franka. Mož se jo sunkovito obrnil in :-!Otel oditi. Toda čez hip ne ;e vrnil. — Dobro, dajte mi dva Zasmejal a sva se; mož pa je hitro izginil. Prvi vtis je nekoliko Mavra. Spomnil sem so na tovariša, ki mi je pripovedoval, da ni varno s 25 franki hoditi po Pigallu. Ce te dobi policija in če pri tebi ne najdejo več kot 30 frankov — te imajo za potepuha. In ob raciji (teh res ni malo!) te preprosto zapro. ZABAVA tO. STOLETJA Večer sva presedela v zakotnem lokalu. — Pred vrati je stal mladenič v fraku in vabil mimoidoče. — Vstopnina — 3 franke in pol. Soba, v katero sva potem vstopila, je bila podobna podeželski kino dvorani. — Od nekod je prišel črnec in naju odpeljal do mize. Pila sva pivo. Za zaveso je igral magnetofon moderne in manj moderne ameriške popevke. Ta večer se je zvrstilo pred srednje polno dvorano na odru 15 deklet, ki so počasi ob ameriških popevkah, kos za kosom odlagale obleko. Druga za drugo. Tu je bila simpatična mula tka, nekoli- Pogled na Pariz v urah močnega prometa. Trg pred palačo Acadeinie Nationale de Muzique je dobesedno zasičen s prometnimi vozili. ko postarana Charlotte, bili sta tudi dve sestri, ki nista imeli več kot 16 let. Vse skupaj je velika beda. Rokavice, pri katerih se ta moderni obred civdizacije 20. stoletja začne, so bile tako izrarojene, da so gledali izza njih nohti. Kup majhnih neokiuanosti, ki so priča sreči in veselemu življenju. V dvorani pa so sedeli — in tako sedijo 365 dni v letu — izpiti in ostareli obrazi. Tam je bil tudi neki italijarsski vindki trgovec, ki je vpil in tolkel ob mizo, če so bili odmori predolgi; in potem tudi zeleni pubertetniki, ki po kavarnah in cestah spoznavajo življenje. Za pivo sva plačala po 9 frankov steklenico (blizu 200« dinarjev). Tako se je končal ta veseli večer. SE ENA ZGODBA NOCl Ime ji je Madcleine. 18 let ima in sleherni večer — maja bo eno leto — pos opa po znani ulici Saint Denis. Ena izmed tisoč pariških deklet je, ki se jo da kupit; za vočer. — 30 frankov in večerja. Ima prikupen ova en obraz in nekoliko motne oči. Za razliko od drugih, ki so se privadile svojemu deiu, jI je nerodno hoditi mimo rr.e-ških, ki bulijo vanjo, jo Ogledujejo in ocenjujejo njene noge, prsi, boke in vrat. Celo njena sramežljivost j ina godi. Madeleiae ni samo ena. V ulici Saint Denis jih je nio koliko. Pa ne samo tam. — Zgodbe teh deklet pa so si za las podobne. Revščina in beda! Res veselo živimo. — J. K. Izsiljevale! pod menisko kuto p STIRJI MENIHI IZ MAZARINA NA SICDUJI SO S SVOJIMI POMAGAČI CELA ŠTIRI LETA IZSILJEVALI IN ROPALI TAMKAJŠNJE PREBIVALCE Prod kratkim se je v Medni na Siciliji začelo sojenje štirim menihom in njihovim pomagačem, ki so obtoženi, ca so dolga leta strahovali in izsiljevali prebivalce Ma-zar na, ki so imeli kaj pod polcem. Ljudje, ki se ves do-ole' živeli v strahu, kdaj se bo..o neznani izsiljevalci spomnili tudi nanje, so ni končno lahko oddahnili. Skoraj vsakdo ve kaj povedati o •►nosvetem« življenju -svetih« očetov. Nastopilo bo tore.; zelo veliko prič in bo take soenje trajalo več mesecev. Ker Cerkev za sedaj še n ničesar ukrenila proti svojim iztirjenim služabnikom, t; prihajajo pred sodišče v men ",kih haljah, z bradami, križi in rožnimi venci. Zares nenavadna sodba, ki privablja k največji dvorani Palače pravice veliko več ra- dovednežev, kot jih ta more sprejeti. Menihe brani deset advokatov, med njimi tudi najslavnejši italijanski advokat — 83-letni Franceseo Car-neluti. PRVI GRIZLJAJ: MESTNI LEKARNAR Izsiljevalci vsek"kor niso bili mnenja, da iz malega raste veliko, ampak so za vsak primer začeli kar na veliko. Od edinega lekarnarja v mestu, ki je prvi dobil grozilno pismo, so kar takoj zahtevali 2 milijona lir. Torej:' denar ali pa smrt. Preplašeni apotekar ni vedel, kaj naj stori. Nedolgo za tem sta ga obiskala dva meniha iz bližnjega samostana in povedala, da so tudi menihi dobili anonimno pismo, v katerem jim neznanci ukazujejo, da morajo posredovati pri nečastnem postopku menjanje lastnika denarja. Lekarnar ni imel tolike denarja in je izročil menihom le pol milijona dinarjev. Ker pa je še kar naprej prejemal grozilna pisma, šn to z vedmo bolj reano vsebino, je zbral še preostali del svojega »davka«. Potem je imel mir. Razbojniki so se obrnili k drugim meščanom. Ta je plačal 2 milijona, drugi 1 milijon, tretji spet manj. Vso je bilo odvisno pač od tega, kako so izsiljevalci posameznika ocenili. Tudi duhovnikom niso prizanesli. — Tako je na primer kapucinski starešina iz Slrakuze plačal 300 tisoč lir, neki brat Konstantin pa pol milijona. KRVAVA GROŽNJA Pri najbogatejšem posestniku v tem kraju, od katerega so zahtevali kar 10 milijonov lir, se je pa zamaknilo. Čeprav ni zaprosil za pomoč policije, je vseeno sklenil, da ne plača niti lire.. Sele po pogostih obiskih 83-letnega meniha Karmela, ki je bil že desetletja spovednik njegove družine, • je bogataš obljubil 250 tisoč lir. Toda menih ni odnehal s sv oj i m prepri čevan jem, bogataš je bil pa tudi trdovraten. Nekega dne sta ga med sprehodom s člani družine napadla maskirana neznanca. Eden ga je ranil v nogo. Na poti v bolnišnico je po-soiinlk umrl. Sele sedaj se je v vso to stvar začela vmešavati policija. Vdova se je bala za otroka in ni ničesar povedala o izpisi j evalnih pismih in o obiskih starea meniha. Vdova je na zahtevo izsiljevalcev plačala še milijon lir. NEPISMENI VRTNAR JE KRIV KTekdo je napadel polica-1\ ja, ki je vodil pre"skavo o umoru in o izsiljevanj h. V bližnjem grmu je pustil puško. Policija je krru.lu ugotovila, da pripada nekemu domačinu. Našli so oba napadalca, ki sta hitro povedala, da sta dobivala ukaze od menihov in njihovega vrtnarja. Vrtnarja so priprli, menihi pa so bili le zaslišani, vendar so vztrajno zanikali vsako krivdo. Imel so stojo, zakaj vrtnar se je v zaporu obesil in so tako .ah-ko zvalili vso krivdo nanj. Te b '1 ce so i. : ko odijeli. Složno izjavljajo, da e bH vrtnar vodja bende, cji jih je teroriziral in jim ukazoval, naj nagovarjajo žrtve, da plačajo določene vso:e denarja. Seveda jim tega nihče preveč ne verjame, saj bi bilo nemogoče, da bi nepismeni in neuki vrtnar zmogel t: ko organizacijo, razen tega oa so menhi z velikim veseljem upora':! :ali »pr služrn « čenar. Velike gostije (ob mešani družbi) so bile v sa-(Nadaljevanje na 9. strani) mm Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6., 7., 8., 10., 12., 13. 15. 17., 22., 23. in 24. uri 20.45 Zabavni zvoki ter radijski dnevnik ob 19.30. 21.00 Iz glasbene geografije Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri' ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 18.20 Humoreska ter 1» 03 Veliki zabavni orkestri intermezzo za violino in tega tedna klavir 20.00 Poje Komorni zbor RTV 18.30 Športna nedelja Ljubljana 19.05 Glasbena panorama 20.30 Radijska igra 20.00 Izberite melodijo tedna 21.43 Majhna satira za" klavir 21.50 Deset minut z zabavnim Evrope 22.15 Orkestri in solisti jugoslovanskih radijskih postaj 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK -19. marca 8.05 Popevke in melodije za vas 8.40 Trije češki plesi Fridricha Smetane 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Koncertira piani6t Cor de Groot 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pihalni orkester Ljudske milice 11.15 Naš podlistek 11.35 Nekaj prizorov iz Bellinijeve »Mesečnice« SOBOTA - 17. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Ali vam ugaja 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo Dubrovnika 9.25 Odmevi iz starega Dubrovnika 9.40 Improvizacije za tri instrumente 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zabavni zvoki 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Uvertura in scene i- Wagnerjevih oper 12.05 Kvintet Niko Stritof ob 12.05 Dobri znanci iz Celja spremljavi Štirih fantov 12.15 Radijska kmečka 12.15 Kmetijski nasveti - univerza Ing. Gvido Fajdiga: 12.25 Melodije ob 12.25 Organizacija čredenja na 13.30 Zvočni mozaik velikih in malih obratih 14.00 Medigra v folklornem 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pihalni orkester JLA .45 V tričetrtinskem taktu 4.00 Simfonična suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Trije veliki zabavni orkestri 15.40 Mariborski ženski vokalni kvintet 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ray Conniff s svojim orkestrom 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz Puccinijeve Tosce 18.45 Okno v 6vet zborom Norman Luboff 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Popevke in plesne melodije 23.05 Nočni akordi SREDA - 21. marca 8.05 Orkestralna skladba za prijeten konec tedna 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Melodije na tekočem traku 10.15 Od tod in ondod 11.00 Hitri prsti 11.15 Človek in zdravje 11.25 Suita za violino in klavir 11.40 Dva samospeva Maksa Ungerja 11.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča 18.00 Aktualnosti doma m 14-30 Suk in Čajkovski v svetu 15.15 Evropa v ritmu 18.10 24 kapric za violino 6olo 19.00 Kaleidoskop zabavnih 18.34 Senata za čembalo melodij 18.45 Kulturna kronika 20.00 II. dejanje opere 19.05 Radi bi vas zabavali Andre Chenier 20.00 Četrtkov veler domačih 20.45 Mednarodna radijska pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Raphaele 21.00 Literarni večer 21.40 Simfonietta 22.15 Naši tehniki vam predvajajo 22.45 Paul Anka in Doris Day 23.05 Češka klavirska sonata 18. stoletja 23.35 Plesna glasba in televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob desetih zvečer 22.15 Sonata številka 1 za klavir 22.40 Popevke na tekočem traku PONEDELJEK - PETEK — 23. marca 8.05 Operni zbori 8.40 Sovjetska zabavna glasba 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod ■ 11.00 Concerto grosšo v a-molu 11.15 Naš podlistek 11.35 Vesele melodije 12.05 Ileana Bratuž-Kacjanova UM TriQ igra tonu poje slovenske narodne pesmi 12.15 Radijska kmečka univerza 14.35 Naši poslušalci čestitajo 12.25 Melodije ob 12~.25 in pozdravljajo 15.20 Violinska glasba iz ' Bolgarije in Srbije 15.40 Literarni 6prehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu ^ 18.10 Znane melodije 18.45 Radijska univerza 19.05 Slovenske popevke 20.00 Koncert ansambla slovenskih solistov 20.50 Kulturni globus 21.30 Zabavne melodije 22.15 Glasbena skrinja i9.05 Domači zvoki v plesnem 22.50 Literarni nokturno zaporedju 23.05 Plesni orkester RTV 20.00 Zabavne melodije Ljubljana 20.20 Korporala se drži smola 23.20 Za ljubitelje popevk In 20.50 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba NEDELJA - 18. marca 8.35 Vedri zvoki 7.15 Zabavna glasba 7.35 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Pesmi o pomladi poje 13.30 Arije iz oper Evgenij Onjegin in Pikova dama 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Godala in zabavni zbori 15.20 Dva skladatelja — dve suiti 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Zabavni orkester Alfred Scholz 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Tega ne slišite V6ak dan 18.45 Ljudski parlament 19.05 Dva umetnika iz Maribora domače viže 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Igramo za vas 13.50 Flavta, klarinet, fagot in še kaj 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Eileen Farrell 15.20 Vedri zvoki 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 V6ak dan za vas 17.05 Spominu Sergeja Djagileva 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18JO Poje Ženski vokalni kvartet 18.25 Pesmi jugoslovanskih narodov 18.45 Iz naših kolektivov latinsko ameriških ritmov TOREK - 20. marca 8.05 Zborovske 6kladbe Antona Hajdriha 8.20 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Arije in intermezzi 10.15 Izberite melodijo tedna 20.00 Naš variete 21.00 Prvo dejanje Smetanove ggj, Ruieta "zabavnih opere »Prodana nevesta« 22.15 Po 6vetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno otroški pevski zbor RTV 11.00 Koncert za godalni 9.05 Z glasbo v novi '. len 9.49 Dve podobi iz pregnanstva 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Scenska kantata za soliste 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Glasbena medigra 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Zbor Slovenske filharmonije kvartet 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Zvočna mavrica 12.05 Veseli hribovci so v gosteh 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Četrt ure z majhnimi ansambli 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo ČETRTEK — 22. marca 8.05 Otroški kotiček 8.20 Od Urala do Apeninov 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Zabavni orkester Les Baxter 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Zaključni prizor opere Adriana 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Druga simfonija 12.05 Ansambel Mileta Vitka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje Maribonski komorni zbor 13.50 Od foxtrota do cha-cha 14.15 Naši poslušalci čestitajo 15.20 Deset minut ob 14.35 Skladatelj Pavle Merku 14.15 Trije samospevi Ivana in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Od citer do velikega orkestra 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 štirje biseri iz Verdijevih partitur 17.05 Klavir v ritmu 17.15 Radijska igra klaviaturi 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga Zajca 14.27 Pianist Dušan Trbojevič igra dva lastna plesa 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Orgle in orglice 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev melodij 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.15 Tedenski . zunanjepolitični pregled 20.30 Novi posnetki s pianistom Acijem Bertoncljem 21.00 Hammond orgle, mandoline in kitara 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Iz opere »Rona« 22.35 Melodije za lahko noč 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz ustvarjanja naših skladateljev Drugi program SOBOTA - 17. marca 19.00 Operetna in lahka glasba 20.00 Dirigira Andre Cluvtens 20.35 Plesni zvoki 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELj A - 18. narca 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Ljubezenski dvospevi 14.00 Zabavni orkester Raphaele 19. marca 19.00 Mozart v nevsakdanjih zasedbah 20.00 Veliki plesni orkestri in zabavni zbori 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Poje zbor RTV Zagreb 23.00 Rendez-vou6 z glasbo TOREK - 20. marca 19.00 Komorna soareja 20.00 Naši skladatelji — mladim poslušalcem 20.15 Za ljubitelje modernejših plesnih ritmov 20.50 Tri premiere iz jugoslovanskega repertoarja 21.30 Moderna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 21. marca 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Ameriške popevke 20.00 Dva stara italijanska mojstra 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Pol ure z našimi pevci zabavne glasbe 21.15 Zabavna orkestra Ray Anthony in Ray Coniff 21.40 Dunajski valčki ČETRTEK — 22. marca 19.00 Zabavni orkestri tega tedna 20.00 I. in II. dejanje opere »Rodelinda« 21.40 Izložbeno okno PETEK - 23. marca 19.00 Zapišite narek 19.15 Pevka Lilijana Petrovič 20.00 Druga simfonija 20.50 Orkester Alfred Scholz 21.00 Španska pesmarica št. 74 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 17. marca 18.00 Tajno poslanstvo — T V igra 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po domovini 19.60 Tajni dnevnik NEDELJA - 18. marca 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Suša — film iz serije Veter 15.00 Športno popoldne — državno prvenstvo v sabljanju 18.00 Koncert narodne glasbe 19.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju 20.15 Sedem dni 21.00 S festivala dokumentarnega in kratkometražnega filma 21.30 Natečaj Evrovizije za pesem Evrope 1962 PONEDELJEK -19. marca 16.00 Kolesarska dirka v Milanu 18.00 Veter - serijski film za industrijo 18.30 Iz industrije 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Psi - TV drama 21.30 TV dnevnik II. TOREK - 20. marca 20.00 Ekran na ekranu — filmski mozaik 21.00 Celovečerni igrani film SREDA — 21. marca 18.00 Zgodba o ovčki oblačku TV slikanica 18.10 Bibi - otroški risani filmi 18.20 Kosilo v zgodnji pomladi — kuharski nasveti 18.40 S kamero po Afriki 19.05 Sodobna kirurgija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Triperesna deteljica — zabavno propagandna oddaja 21.30 Portreti in srečanja 22.00 TV dnevnik II ČETRTEK - 22. marca 10.00 TV v šoli 18.00 Otroški filmi 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 Kratki film 20.30 Tišina - oddaja! 21.40 Knjige in pisatelji 21.55 Veliki nemi filmi 22.25 TV dnevnik II. PETEK — 23. marca 18.30 Mesečnik TV 6tudia Sarajevo in po svetu 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja dr. Hudsona 19.30 Doma in na tujem 19.30 Po muzejih in galerijah 20.00 TV dnevnik 21.05 Zabavno glasbena revija 20.20 Tribuna — prenos 22.15 Poštna kočija — serijski iz Delavske univerze flm 21.10 Orkester M3ntovani — 22.15 Vrcmeplov p'asbcni film 22.45 T Vdnevnik II. 20.20 TV o filmu Kino SOBOTA - 17. marca »Center« — francoski film HIROSIMA, MOJA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri premiera nemškega barvnega filma MOMPTI ob 22. uri »Storžič« — angleški barvni W film SAFIR ob 10., 16., 18. in 20. uri, premiera do- Jesenice »RADIO« Radovljica J^r^C?^™^m film 17- marca italijanski barvni HUDIČEV UČENEC cs fiIm NOC VELIKEGA 17. do 19. marca italijanski ZAPADA ob 20 uri CS film SLADKO ŽIVLJENJE 20 18. marca italijanski barvni CS film do 21. marca jugoslo- z A PA D A ob 16. in 20. uri vanski film VZKIPELO ME- 18. marca jugoslovanski film STj? ZVEČER SE BOMO ZOPET 22. do 23. marca indijski SRECALI ob 14.15 in 18. uri barvni film MATI INDIJE 1n ;_____ . „ „ 18. marca jugoslovanski mladinski film SOJENJE MAČKU BRNJI ob 10. uri do- Jesenice »PLAVŽ« '5. do 16. marca jugoslo- mačega filma SRECALI SE .,anski fi]m zaka SFINGE P°-dne BOMO ZVEČER ob 22. uri »Svoboda« — premiera domačega filma SRECALI SE BOMO ZVEČER ob 21. uri »Krvavec Cerklje« — ameriški barvni film VIKINGI ob 19.30 uri NEDELJA - 18. marca »Center« — francoski film HIROSIMA. MOJA LJUBEZEN ob 14., 16., 18. in 20. uri »Storžič« — nemški film ZAKON V SENCI ob 13. in 21. uri. angleški barvni V V film SAFIR ob 15., 17. in 19. uri »Svoboda« — domači film SRECALI SE BOMO ZV^JE SRECALI SE BOMO ZVEČER ob 14., 16., 18. in 20. uri »Cerklje Krvavec« — ameriški barvni film CS VIKINGI ob 15., 17. in 19. uri »Preddvor« — francoski film PUSTOLOVŠČINE CA-SANOVE ob 15.30 uri »Šenčur« — francoski film PUSTOLOVŠČINE CASANO-VE ob 18.30 uri PONEDELJEK - 19. marca »Center« — francoski film HIROSIMA MOJA LJUBEZEN ob 16. in 20. uri. ob 18. uri nastopa ansambel »Borisa Franka s svojimi Kranjci« TOREK - 20. marca MOLČE 17. do 18. marca ameriški film HUDIČEV UČENEC 19. do 21. marca italijanski CS film SLADKO ŽIVLJENJE 22. do 23. marca Higoslo-vanski film VZKIPL-.3 MESTO Žirovnica 17. marca ameriški CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH 18. marca iu.'.?la srm. da bi zaprlo st>t vsrm tistfm, ke ne mara*o, da «e rrif>ška meda spreminja. Za letornj« modo kravat so prerTa^ali k-zno. Ne kSKSnČ ovčje imitacije; krzno mora biti pravo, kratkodlako hi mehko. Ponekod jih sicer že nosijo, vendar je vprašanje, ali bodo všeč večini moškim. Moram reči, da krznena kravata daje prav lep vtis, posebno še, če je izdelana iz dragocenega krzna. Prav tako pa bo najbrž tudi ovira, da se ne bo razširila med vse »uporabnike« kravat (da spet ne omenjam njihovega nazadnjaštva v oblačenju!). VOLNA V MODI Volna že prej časa prevladuje na programu modn.h ustvarjalcev. Zdaj so moderne grobo pletene obleke, pa 6pet gladke, zdaj spet boucle. Zadnja beseda mode pa je kvačkana jopa, pulover al: celo obleka. Pletene 60 povsem enostavne in delo hitreje napreduje kot 6 pletenjem; najbolj pogosto je steVrieasio kvačkanje. Uporabljamo pa kvačko številka tri do pet. Tako jopico navadno paspulirr.mo v kon-rtSBfl barvi, kar prav tako nakvačkamo. MALI NASVETI neje sam prišel k vam s svojimi problemi, da bi mu pomagali. — Ce je potrebna zdravniška pomoč, vam otrok tega ne bo zameril, ko mu boste razložili, da ima tudi vaše znanje nekje mejo. Ne sme pa dobiti občutka, da nič ne veste, ker bo sicer iskal odgovore na vprašanja na neprimernem mostu, ali pa, da se nočete o tem pogovarjati, ker vas je sram. Otrok bo dobri vtis, da je ▼ vsej zadevi nekaj grdega, sramotnega. Zapri se bo vase in se mučil z nerešenimi vprašanji ali pa bo zašel v drugo skrajnost, ki lahko vodi v različne razvade in ki mu lahko pmtijo posledice za vse življenje. Samo od staršev je odvisno, če bo otrok dobil do tega vprašanja pravilen odnos in bo njegovo zavijanje v tem pogledu srečno. Nedavno jo izšla knjiga, ki se ukvarja prav s tem vprašanjem in je namenjena vsem staršem z doraščajočiml otroki. Knjiga »Matjaž in Alenka« Helene Puharjeve (izdala Zveza prijateljev mladine) vam bo prijateljsko svetovala, kako se je treba lotiti tega vprašanja. «j Kruh lahko uporabite tudi pri ri.a'iv.ju mastnih madclev na blagu: a kruhom podstavite madež, nanj pa nakapajte alkohol, pri tem madeža ne smete drgnili. 4 Usnjenih rokavic ri treba prati v vodi ali alkoholu, če so umazane, in se jim barva že slabo pozna, zdrgnite jih s svežimi d rob t nami, pa bodo spet kot nove. 0 Morda ste že opazili kako vem s odej, ko ste se vrnili s hribov lepo pristo-ja modra barva k zagorelemu obrazu. Ce drugega ne, si kupite svileno ruto modre barve. f$ 2e res, da vas je ogrlica drago stala, a je zato še vseeno ni treba nositi k navadnemu puloverju za službo ali v šolo. K športni obleki nosite barvaste ogrlice, ki jih brez težav lahko sami naberete; zelo primerne so lesene. Že nekaj časa pa so v modi verižice, Id jih nosimo k športni obleki in prav tako tudi manj slovesni popoldanski. Taka zapestni- ca sicer stane okoli dva tisoč dinarjev, okoli vratu in okoli roke pa se lahko ovije tudi stari počrneli obesek, ki staa^reorkat obesek, ki ste ga tako radi nosili k črnemu puloverju. tj) Prav gotovo se nobeno dekle več ne brani nositi naočnike tudi na ulici. Nikomur sedaj ne pride na misel, da bi vas zato podcenjeval. Oblika okvirov je sedaj raznovrstna in se ravna po modi; marsikateri obraz šele z očali postane zanimiv. Treba se je samo navaditi nekaj pravil vedenja, če nosite očala; odpovedati se morate bleščečim okraskom, neredu v torbici, kjer se očala drgnejo ob glavnik in podobno, zmečkanemu robcu in hudo resnemu pogledu ali celo žalostnemu pogledu izza okvirov. 4$ Ce se še niste odločili za bluzo k spomladanske mu kostimu, poskusite izbrati med svilenim pikčastim materialom — letos znova med prvimi na listi vzorcev. TORBIC Končno se vam je izpolnila velik* želja; kupili ste velike torbic«, ki ste jo hodili gledat že precej časa. Ne, in sedaj ste naenkrat spoznali, da take velike torbice res ne kaže nositi ob vseh priložnostih. Ne tolažite se s tem, da se nosijo velike torbice tudi ob večernih prireditvah. Če je velika torbica še tako elegantna, bo pri večerni obleki delovala prav odbijajoče. Zate je vsekakor primerneje, da se odločite za skromnejšo obliko, če jo nameravate nositi po ves dan. Razen tega se bo to poznalo tudi pri ceni in bo ostalo še za majhno večerno torbico. Ni res, da so vse torbice drage; tudi skromnejše se Bluzam, ki imaio ovra'n'k zavezan ▼ pertl;o, se cc:.re-jajo tudi izrezi kostimov dobijo, le poiskati jih je trebA in pogledati prodajalcu tudi za hrbet po policah. Cenene torbice iz polivinila, ki kaj slabo imitirajo usn;c in obliko e' gantnih torbic r.te ne kupujte. Pripravne bi b.ie same za deževno vreme in Je res samo takrat, športnih torbic je najmanj, posebno tahib' za na ramo, kot jih rada nosijo mlada dekleta. Z milo spretnosti lahko prenovimo stare oguljeno torbico z živahnim blagom v karo vzorcu ali pa z njim prevlečemo polivinil lasto torbico. Zraven sodijo še šal, rokavice in baretke v istem vzorcu. Najmanj je v trgovinah t torbicami na izbiro poznono-poldanskih in večernih torbict Črne torbice v obliki drhih pisemskih ovitkov so že m.i-.ce predolgočasne. Nekatere fiar-ne so se sicer oprijele mode pozlačenega usnja, vendar Torbice iz tega usnja niso na>bo!f solidno izdelane. Od časa de časa se prikažete tudi lepe č**ie torbice iz remiš usn'a. z rfeitko, iz leta J930 in kov'-r'- merit žico. Primerne so preJvm za gledališče in jih nosimo k sve-čano-resnim oblekam. Moda predlxna za popoldne torbice za v roko a ne več * obliki pravokolnika, nmpak o cbliki %v*ttr*t*\ M^rda • te še" v omari torbico b'ez rc'atn m z ozkim p.-.som u ta hrbtni strani. Če še ni o"r>. e-na al; se da prenoviti, ho h *-na ohliha ustrezam • - t» zaJne mode. Za č'no [-■■■to t^rh'co ne vetrn vrč. r'i =c ooi ndie~,:, seveda 'e imaJa latlii l-haste konice in mogoče še pete. Skozi trnje do zvezd Lawrence Har?ey o sebi Mladega angleškega igralca La uren cea Harveya smo pri nas spoznali šele v filmu »Pot v visoko družbo«, tako kot večji del svetovnega občinstva. In vendar je posnel »voj prvi film že leta 1948 in nato do leta 1958 še 18, tako da si je v svoji domovini že pred omenjenim delom utrdil položaj. Po »Poti v visoko družbo« je nastopil naravnost triumfalen pohod v Hollvvvobd, ni pa se Izneveril tudi angleškemu filmu. Pot do ' zvezdništva je težka in mnogokrat dolga in prav tako ni vedno lahko biti filmski zvezdnik. To bomo lahko razbrali tudi iz naslednjih misli Laurencea Harveva, ki jih je zapisal pod konec lanskega leta, ko se je mudil v Angliji na snemanju Glenvillovega filma »Poletje in dim«. JsJ tkali doslej se še nisem tako dosledno posvetil eni vrsti gledališke umetnosti. Prej sem se vedno — kot kakšna nemirna žuželka — »preletaval med filmom in odrom. Kjerkoli je bila kakšna privlačna vloga, ki sem jo enostavno moral zaigrati — sem šel tja. To je bilo čudovito življenje! To so bile priložnosti, da razvijem ves svoj igralski talent v vedno različnih vlogah, ki so me Film 6ililc da se naučim novih in nov i h načinov igralskega izraza. Samo na odru sem fc poskusil s Shakespearom in klasiki, s sodobno komedijo in dramo, 6 Cehovim, Tur-genjevim in komedijo Restavracije. Večje raznolikosti si ni mogoče misliti! Moj duh je bil vedno napet, nikoli se nisem prepustil mrtvilu ali enostranosti. Do pred nekaj meseci nisem nikoli mislil na to, da bi se z vsemi silami posvetil enemu samemu področju. — Toda po uspehu »Poti v visoko družbo«, ko so me omenja] i kot kandidata za Oscar- primer predstavil ljubiteljem ja, sem 6e odločil, da utrdim Johna Wayna in akcijskega bivalce kot uspavalna droga. Morda je milo podnebje tisto, ki uspava. Toda res je, da ambicija tukaj medli. — Ljudje vedno žele, da bi nekaj storili — toda tega ne store. Čeprav se bom kmalu vrnil v Hollywood, ne verjamem, da bi se spet tako izključno posvetil filmu. V prihodnje bom omejil svoje filmske nastope in si privoščil več časa za gledališče. Moram biti zvest sebi kot igralcu, čeprav je denar mamljiva stvar — in denar se pri filmu zasluži, če se ne v gledališču. Toda vsekakor mi je oder potreben in to ne zaradi kakšnega prezirljivega mnenja o filmu, ki ga nasprotno zelo občudujem. Toda razumeti morate, da sem šel tudi skozi prav težaške gledališke preizkušnje, kjer sem poskušal, se motil in uspeval. Odkar sem začel kot študent, je bil vedno moj konč- Ob Simone Signoret je Laurence Harvey v filmu »Pot v visoko družbo« odigral svojo prvo veliko vlogo, ki mu je odprla pot do svetovnega občinstva in v Hollywood. ni cilj — izbrusiti svoj talent do take popolnosti, da bo služil mojemu ustvarjalnemu delu tako popolno, kot deli mojega telesa služijo mojim telesnim potrebam. Morda se to sliši idealistično, pa je vseeno izvedljivo. Dokler bom igralec, moram Vedno težiti za največjo popolnost- Claudija Cardinale svoj položaj na platnu. Potem ko bi se enkrat popolnoma uveljavil v filmu, pa bi se lahko spet radostno povrnil k razmetavanju svoje igralske energije, kakor sem bi! navajen prej. Ko sem spoznal, da sem za Vt: no ljudi — posebno v Ameriki — malone -čez noč rojena zvezda- in da se čudi o, od kod sem se vzel, je bil to velik udarec za moj igralski jaz. Ni bilo prijetno pomisliti, da me sprašujejo po mojih izkušnjah — ko sem že toliko preigral. — Ljudje niso vedeli, da imam za seboj dokaj trdno podlago sodelovanja v angleških in evropskih filmih ter številnih odrskih vlog. Vse to delo, ki sem ga sam tako visoko cenil, zanje sploh ni obstajalo! filma. Filmu -Butterfield 8« sta zagotavljala popularnost Elizabeth Taylor, ki jo zelo občudujem kot pravo igralko in pisatelja Johna O'Hare. Vojni film -Dolgi, Kratki in Visoki«, ki sem ga posnel v Angliji, je moj ljubljenec. V -Devici« pa sem nastopil s Shirley MacLaine, oboževano igralko, ki ne more pogrešiti, v zgodbi, ki bo razburila razmišljajoče duhove. V Hollvvvoodu sem se zato toliko zadrževal, ker sem želel utrditi položaj, ki sem si ga pridobil v filmu zaradi uspeha -Poti v visoko družbo«. Mislim, da sem zdaj ta namen dosegel, ko sem posnel vrsto filmov za vrsto različnih gledalcev. Vendar pa se ne mislim za vedno ustaliti v Ho!lyoodu. Ta bo vedno filmska prestolnica sveta z najboljšimi tehniki in z najboljšo organizacijo dela. Toda nekaj je na življenju v Hollywoodu — jo. Zakaj bi se omejeval? Grem, kamorkoli me vodi moj igralski instinkt. Sem klepetave narave in imam smisel za pustolovščine. Nič nimam proti, da zadnji trenutek, pospravim in odpotujem, če tako nane.-e. Nova okolja in novi obrazi 60 vabljivi. Všeč mi je, če 6e srečujem z ljudmi in da opazujem, kakšen vtis sem napravil nanje in oni name. Vse to nam nudi čudovita doživetja. In ta napravijo, da živimo in ne le obstajamo — toda mnogo ljudi samo obstaja. — Dušan Ogrizek Izsiljevalci pod menisko Jkuto (Nadaljevanje s 5. strani) mostanu, kot izjavljajo okoliški prebivalci, na dnevnem redu. Neka ženska, ki je stalno obiskovala same s an, je povedala, kakot ji je menih v svojem govoru razložil, da so tudi menihi samo ljudje in morajo poiskati način, da se osvobodijo za vzvišena razmišljanja in molitve. Te dni so bili štirje menihi premeščeni iz svojih udobnih samic v nekoliko manj udobne samice v stavbi mestnega zapora. Dobili so Pevka Lola Novakovlč je za kratek čas morala prekiniti delo pri filmu, da bi odšla v poročno dvorano. Prejšnji teden se je znana pevka, ki snema filmsko komedijo skupaj z beograjskim nogometašem Sekularcem, poročila kar celo lisice na roke, ki nič na hi trico. Uro po poroki Je bila Lola Novakovlč že spet kaj ne pristojajo k meniške- *j ~v-~ - —m—j---- * filmskem ateljeju, kjer so pod reflektorji proslavili ta mu kompletu. Izid te nena- tehniki in z najboljšo orga- srečen dogodek. Na sliki: Sekularec ln Lola Novakovlč s vadne sodbe z velikim zani- Zato sem si izbiral filme, nizacijo dela. Toda nekaj je steklenico vinjaka. Prikupna pevka, ki je v sredo zvečer manjem spremlja vsa itali-ki me bodo približali na življenju v Hollywoodu- odpotovala skupaj z Jožetom Privškoiu na tekmovanje Ev- janska javnost, svoj odmev vsem vrstam filmskega ob- in ne vprašajte me, kaj je to rovizije v Luksemburg, se je poročila z Borom Kragujevi- pa je našla tudi drugod po činstva. »Alamo« me je na - kar vpliva na njegove pre- čem, profesorjem za telesno vzgojo. svetu. Jaefe Finney: etoriM roti igralnici Guy nas je pogledal in tiho nadaljeval: »Prepričan sem, da nikoli ni imela kaj posebno dobrega v življenju. Stara je komaj petdeset let in večkrat se čudim, kaj namerava početi v prihodnjih petindvajsetih letih, saj zanjo, moram končati univerzo, odslužiti vojsko in se končno nekje zaposliti in — pri vragu — minilo bo petnajst let. če bom sploh kdaj uspel.« Guy je s srditimi očmi bruhal besede. »Vraga, res je, oropati hočem Igralnico, če nam bo le uspelo napraviti načrt, kako naj to storimo. In če mi bo kdo pripovedoval karkoli o morali ali etiki, mu bom pljunil v oči.« Nenadoma se je zarezal. »Toda svoji ubogi sivolasi materi ne morem naprtiti še pogrebnega računa. K temu bi moral prišteti še prevoz svojega mrtvega trupla iz Renoja. Toda vse kaže, da naša stvar lepo napreduje. Včeraj smo se sicer esramotiii, ko smo zasledovali oni prekleti tovornjak. Danes pa že prav resno govorimo o ropu v Haroldovem klubu.« Skomignil je z rameni. »Prav, morda je tako prav. Ne vem, česa vsega smo zmožni in prepričan sem, da je z vami tudi tako. Morda smo končno le štirje otročaji, ki niso zmožni česa velikega.« Guy se je sklonil naprej in sklenil roke nad koleni. »Pripravimo torej načrte, kajpada, če sta tudi Brick in Jerry za to. Pripraviti je treba vse potrebno, m to natančno, tako da v Renoju ne bomo propadli. Obrisi morajo biti jasni. Preračunati je treba možnosti in videti, če bomo imeli aploh dovolj močne živce, kadar bo Mo zares. To je treba stori*i, ne pa samo posedati tod okoli in govoričiti. Meja Nevade bo za nas ločnica. Ce bo izza nje videti še vse skupaj resnično in ne le kot neumna zamisel, potem pojdimo dalje. V nasprotnem primeru pa samo smuknimo v Rano, spet poiščimo poletni zaslužek in ves naš načrt bo le šala, ki nas bo nasmejala in poživila naše potovanje.« Guy se je zleknil na sedežu. »Ce ste drugačnega mnenja, me kar zdaj vrzite ven m zagotavljam vam, da nikdar več ne bom spregovoril besede o tem, kar nameravamo ali smo nameravali storiti, pa tudi vas ne bi rad slišal več govoriti o tej stvari.« Brick je zavrl pri cestnem znamenju in potem zavil v Ecklanderjev bul var. »In kakšni so komentarji?« je dejal. »Prav,« se je Jerry obrnil proti zadnjim sedežem in zamišljeno nagr-bančil ustnice. »Osebno nimam kakšne posebne potrebe po kopici denarja. Toda takšen načrt me zanima. Primojdun, kar očaral me je.« Govoril je tiho in mirno, toda oči so mu žarele in opazil sem, da mu •je roka, s katero je držal cigareto, podrhtevala, tako da je njen dim uhajal v majhnih, valovitih oblačkih. »In še bolj bi me zanimal, ko bi resno poizkusili naše načrte. To kar. je povedal Guy, zveni prikupno. Le samokresa nočem nositi, »nabasanega« pa še posebej ne. In če bi ga kdorkoli hotel vzeti s seboj, tedaj ne bom zraven. Ako mislite resno, vam bom pomagal oropati Haroldov klub. Toda nikomur se ne sme pripetiti kaj zalega. Zame je vse skupaj le neke vrsta igra in nočem, da bi kogarkoli ranil s samokresom.« ~~~ , Zavili smo v Prerijsko ulico, kjer je stanoval Guy. Brick je dejal: »Al!« »Vrag naj vzame moje pomisleke,« sem počasi dejal. »Soglašam Z vami. To, kar sta povedala Guy in Jerry, je kar prijetno. -Zatem smo vsi pogledali Bricka. Ta se je počasi nasmehnil in se obrnil, da bi videl one na zadnjem sedežu. »Ce je tako,« je skomignil z rameni, »soglašamo. Sam sem se odločil že včeraj popoldne.« Verjetno sem bil videti presenečen, zakaj Brick se je zasmejal in spet obrnil naprej.« Kaj je, Al?« je malce zasmeh-ljivo dejal. »Misliš, da si edini, ki je premišljeval o vsej stvari?« Nisem odvrnil, le nasmehnil sem se, saj je imel prav. Vsega sem se zavedal, saj bi moral vedeti, da nisem edini, ki se je odločil za ta podvig. Na desni se je pojavila Guyjeva hiša. Pokazal sem nanjo. »Zavij na vozišče do hiše,« sem dejal Bricku, »in potem nazaj do lope.« Brick je zavil na privoz, posut z ugaski, in ustavili smo sc ob prostorni, staromodni, dokaj neugledni hiši, kjer je živel Guy z materjo. Na zadnjem kraju parcele je bila stara, lesena garaža. Brick je zavrl pred njenimi vrati in izklopil motor. »Gremo lahko k tebi?« sem vprašal Guya. »Je mati v službi?« »Seveda,« je dejal in odprl avtomobilska vrata na svoji strani. Odprl je eno krilo velikih vrat garaže in vstopili smo za njim. Guy je obrnil staromodno porcelansko stikalo in visoko pod tramovi so se prižgale tri žarnice. Bile so zaprašene, vendar so dajale svetlobo in notranjost garaže je nenadoma postala svetla, tako da smo lepo videli. Celo oddaljeni koti so bili rahlo razsvetljeni. »Mar garaže nihče ne uporablja?« 6em vprašal Guya. Odkimal je. »Ne. Odkar je umrl moj oče, je nihče ne uporablja. Prej smo imeli avtomobil. Prepričan sem, da mati v zadnjih petih letih ni bila več kot dvakrat tukaj.« Razgledoval sem se okrog sebe. »Se zgodi, da lahko kdorkoli privohlja ekrog in pogleda noter?« Guy je dejal: »To se še ni zgodilo. Na vratih je zapah in lahko jih zapremo z notranje strani. Najbližji sosedje so dobrih petdeset jardov od tod, pa še stari povrhu. Sicer pa is oglejte okna.« Pogledali smo okna ob stranskih stenah in opazili, da so bila črna. Guy je dejal: -Ko sem bil v višji gimnaziji, sem si tukaj hotel urediti temnico. Okna sem zalepil, špranje na stenah in vratih pa tiem zamašil 6 strešno lepenko. Tale prostor je popolnoma temen. Sicer tod okoli nihče ne hodi, če pa pride, sploh ne more videti luči v notranjosti.« Vsi so me pričakovaje pogledali in pokazal sem proti zadnjemu delu garaže. Tam je v kotu stala nekakšna stara kočija brez enega kolesa. Os ji je podpirala lesena klada. »Sedite!« sem dejal in stopil proti kočiji. Zlezli smo nanjo. Bila je stara kočija z dvema usnjenima sedežema in visokimi blatniki nad vsakim kolesom. Blatniki so bili nekoč iz umetnega usnja, toda to je zdaj razpadlo in pokazala se je platnena podloga. Jerry se je zazibal na sprednjem sedežu in s spodnjega dela kočije se ja dvignil oblak prahu. »Prav, Al! Kako bomo potovali v Rano, da nas nihče ne bo opazil?« Oglasil sem se z zadnjega sedeža, kjer sem sedel poleg Guyja: »Kupili borno rabljen avtomobil. Ford, Chevrolet ali Plymouth. Molel 4fl in 50, ne prestar in ne preveč nov. Podoben mora biti številnim drugim avtomobilom. Nekdo izmed nas ga bo moral kupiti v kakšnem drugem mestu, morda celo v drugi državi (zvezni; op prev.), vendar pod napačnim imenom in naslovom. Kupil pa bo tudi majhno rabljeno prikolico, neodrejene zunanjosti, prav taksno kakor avtomobil. »Ozrl sem se po veliki, stari garaži. Vso opremo bomo spravili tukaj. Tudi pripravo bomo opravili tule in verjemite mi, dela bo dovolj.« Nadaljeval som. Podrobno sem jim opisal Tinin načrt, le tega nisem dejal, da je njen. Zaradi tega tudi nisem imel najčistejše vesti, vendar zdaj ni bil trenutek, da bi jim povedal resnico. Tu in tam me je Jerry prekinil s kakšnim vprašanjem, na katerega sem mu odgovoril. Ko sem končal, je imel še celo vrsto vprašanj. Potem je pogledal prisotne in prikimal. »Všeč mi je,« je dejal. »Zdi se mi imeniten. Boljšega si sploh ne bi mogel i misliti.« Brick je pokimal. »Kar dobro zveni, prekleto dobro.« Nasmehnil se je Guyju. »Odličen je,« je zamrmral Guy. »Všeč mi je. Pričenjam premišljevati, če ne bi morda zares...« Utihnil je, se za.>J rine! v prazno in zamišljeno vrtel oči. »Hej!« je dejal sladko in se nam zarezal. »Četrtega julija!« (Ameriški nar. praznik; op. prev.) Se vedno smo ga brez besede gledali. »Poglejte,« se nam je zadovoljno nasmejal. »V katerem letnem času je Rano nejživahnejši? Kdaj je v Haroldovem klubu največ ljudi in zmešnjave? Kdaj je poln gostov in tujcev iz vseh koncev?« Tedaj smo ga razumeli in srce mi je pričelo divje biti. Odgovoril sem: »V tednu rodea. Ob koncu tedna po prazniku četrtega julija!« »Tako je, prijatelj! In kdaj največ zaslužijo v Haroldovem klubu? Kdaj imajo največje dohodke, tako da bi tudi mi odnesli potna prgišča?« »Četrtega julija,« smo navdušeno vzkliknili v odgovor. »Točno! In kako so ljudje tedaj oblečeni? Vsaj tri četrtine moških,' ki jih srečate?« Nisem bil prepričan, kaj misli. »V kavbojske obleke?« »V kavbojske obleke, pa brade imajo,« je dejal Brick in glas mu j« vztrepetal. »Velike črne brade.« »Prav,« je dejal Guy s tihim in resnim glasom. »Pravi in umetni zalisci tor brki - ob rodeu jih je polno mesto. Četrtega julija pa še posebej. In tako mi povejte, dobri prijatelji, kdaj je najboljši čas za krajo v Haroldovem klubu? Kje in kdaj pridejo štirje roparji s širokolcrajnimi klobuki, potisnjenimi na oči, skritimi za mršavimi umetnimi bradami v kakšen lokal, ne da bi jih kdo opazil? Kje in kdaj se lahko prpieti kaj takega?« Smehljaje se in ves živčen od vznemirjanja je Brick dejal: »Haroldov klub! V tednu rodea! Četrtega julija!« Zrak je bil naelektriziran. Sedeli smo in strmeli drug v drugega kakor 6rečnd norci. V tihem navdušenju bi nam skoraj popokale glave. Brick je z žarečimi očmi počasi dejal: »Dobil sem nekaj denarja, srednjo vsoto. Imam ga v chicaški banki. Rad žrtvujem toliko, da bomo kupili avtomobil in prikolico.« Ostali smo kar molčali, le prikimavali smo kakor v transu. Na dveh zarjavelih žebljih na pobeljenem zidu za nami je vieel star koči jaški bič, Jerry ga je snel in ga zavihtel nad namišljenim konjem. Potem je zaklical, «kakor v filmih o zahodnem delu Združenih držav. »Ka«_ roldov klub,« je dejal in ©e zvito nasmehnil. »Izstopite!« Pri zadnji besedi je pomežiknil name. kakor da me namerava ubiti. Vsa zamisel pred tem sestankom ni imela trdne opore in se ni zdela realna. Zdaj pa. ko smo tiho sedeli v stari kočiji in vsak zase rrz-mišljali o njej, me je prvikrat v resnici vsega prevzela. Lahko bi se res zgodilo, da bi ležal %na umazanem, s cigaretnimi ogorki posutem podu v Renoju sredi Nevade s kroglo v glavi. Krog mene bi stali strmeči tujci, telo pa bi bilo še toplo, vendar brez diha. Zdelo se mi je, da preživljam zadnje dni svojega življenja. v VIII. Komaj trideset minut kasneje sem nameraval vse skupaj obrazložiti Tini. Brick nas je zapeljal nazaj v internat. Sporazumeli smo se, da se bo odpeljal o Chicago z nočnim vlakom — gre le za dveir.poljrno potovanje — in zjutraj dvignil denar v banki. Popoldne bo lahko že na predavanju. V internatu ne bodo pripovedovali ,da je odšel, in ostali prav gotovo ne bodo opazili, da je bil z doma. Potrkal sem na Tinina vrata. Oglasila se jo in tiho sem dejal: -To sem jaz, A1.« Ključ se je zavrtel, vrata so 6e odprla in mednje je stJ-pila Tina s sprašujoči m pogledom. Nosila je dolgo haljo s pasom. Preko rame sem videl, da je imela na majhni zeleni mizici poleg naslonjača svoj pribor za manikiranje, stekleničko laka za nohte in gorečo cigareto na pepelniku. Tina se je umaknila, da b: vstopil. Stpil sem mimo nje. sedel na kavč in se zastrmel v Tinin stol. Sedla je, vzela cigareto in me prijazno, vendar začudeno pogledala. Jure je bil tako lačen, da mu je grdo krulilo pa Celodcu. Sel je ravno mimo cesarjevega vrta in zagledal se je v zlatordeča jabolka, ki mlada rast so se vabljivo sklanjala čez ograjo. »Saj cesar je bogat, ne bo te mu poznalo, jaz bi se pa naje .le! za prvo silo,« je pomiri 1 Jure in že splezal na ogrr. ;<>, od tod pa na jablano. iVda še preden je utegnil odtrgati en sam sad, ga je obkolila cesarska straža in že so ga gnali pred samega cesarja. Zadri se je nanj. prav nač po cesarsko: »Torej ti si tisti smrkavec, ki ni krade jabolka! Čakaj, serr.3 pobalinsko, posvetil ti bom. Ce mi do jutri, preden vzide sonce, ne izmeriš, kje je središče sveta in preste-jaft| —i r SI E owV. Krnu) ao m^\\ SABAVNA STRAN ZABAVNA STRAN^JSAI^^ STRAN - ZABAVNA STRAN r Provincialno mestece, kjer se nikoli ne zgodi nič takega, kar bi razmajalo ljudi iz vsakdanje otopelosti. Dan je enak dnevu, teden tednu in tako v nedogled. Ko bi se le zgodilo nekaj, o čemer bi potem lahko govorilo vse mestece! Nikogar ne moti, če ni stvar že takoj na začetku čisto užitna. Zlohotno pri-tikanje opravi svoje. Iz niča se rodi senzacija. In na tako senzacijo so prebivalci čakali že nekaj let. Nenadoma se je začelo zavletati okrog žene inženirja Prodnika. — Eva Prodnikova ni bila domačinka. Priselila se je od nekod. Ljudje se z mešanimi občutki spominjajo časov pred štirimi leti, ko je prvič prišla v mesto. Njen prihod je dvignil precej prahu. Srca moških so hitreje udarila in ženske so nevoščljivo staknile glave. Očarljiva pla-volasa »pritepenka* — kakor so jo imenovale ženske — je hudo ogrožala mirna, z naveličanostjo prepredena zakonska ognjišča. Ne po krivdi »pritepenke*, saj ni mogla nič za to, če je vnemala moška srca. Nekaj pa je bilo v Evi, ka/f je kmalu razorožilo prebivalce. Moškim je kmalu pomenila zgolj kot idol ženske lepote, ženskam po poosebljeno krepost. In pri tem bi nemara tudi cstalo, če ne bi začela čas in dolgočasje spletati krog Eve nove zgodbice. Lepega dne se je v mestu pojavil visokorasel tujec zagorelega obraza in lepega vedenja. Povprašal je za ulico, kjer je stanovala Eva Prodnikova. — Glas o tem obisku se je kot blisk razširil po vsem mestu. Moški so občudovali tujčev avtomobil, ki je stal pred Prodnikovo hišo, ženske pa so skušale z očmi in ušesi prodreti skozi neme zidove Prodnikovega stanovanja. Kaj neki se dogaja za zastrtimi okni? »Inženir Prodnik je na službe- tujec je prenočil pri Evi! Mestne opravljivke pa so vedele žt več. Tujec je oče Evinega sina. »Kaj ne vidite, kako je fant podoben očetu? Enake oči.. . enaka usta, pa lasje . ..* Dogodek se je bolj in bolj zapletal. Dan pozneje so videli Evo v tujčevem avtomobilu in kmalu nato v kavarni pri zaupnem pomen-ku. »Ste videle, kako nežno jo je prijel za roko?* so hitele v en glas nje. Mesto je otrpnilo v pričakal.\ nju nečesa velikega ... Okna hiš nasproti Prodnikovega stanovanja so bila obljudena dolgt v noč. Skozi reže v zavesah so na.-bolj zagrizene varuške morale • pritajenim dihom oprezale za dogodki pri Prodnikovih. Prihodn e jutro so vedele povedati le tolike, da je pri Prodnikovih dolgo goreia luč. Preveč je bilo natolcevanja in pt-hujšljivih zgodbic. Zanie je zvedci (&L&aek «££ Lakka zrnati nem potovanju,* je zdajci završalo med ljudmi. »Kakšna predrznost!* so ženske svetohlinsko sklepale roke in si pri tem želele, da bi bile na Evinem mestu. In moški? Ti so občudovali tujčev pogum. Prekleto drzen ljubimec mora biti, da obišče svojo ljubico na moževem domu, ko je ta na službenem potovanju. Med meščani so bili tudi taki, ki so malomarno zavračali sumničenja, češ: nikar ne napihujte stvari, saj vendar nimate dokazov, da Eva vara svojega moža! Naslednje jutro nova »bomba*: pripovedovati očividke, ki jih je priložnost obdarovala s tem kavarniškim doživetjem.* Saj, saj ... kri ni voda!* Evi se je ob neki priložnosti celo zdelo, da je slišala besedo: candra! Ni vedela, da je namenjena njej. Minili so trije dnevi in napočil je četrti. Pohujšanje je preraslo vse meje. Po mestu so krožile hudo »okrogle* zgodbice, da jim je naposled z zanimanjem prisluhnil celo »Pjer*, ki je veljal za najbolj razvpitega razvratnika v mestu. Teden je minil in nenadoma se je vrnil inženir Prodnik. Mračilo se je, ko je stopil v svoje stanova- trjdi inženir Prodnik. Nasmehnil se je in dejal: »To so velike skrbi malega mesta. In vendar — kako majhni so ljudje!* Istega dne je po mestu znova završalo. »Tujec je Evin brat — zdravnik, ki se je po petih letih vrnil iz Etiopije!* Najbolj vneti varuhi javne morale so zdaj s svetohlinsko bedastimi obrazi skomignili z rameni . . . Človek se lahko zmoti! In zda-j? Zdaj pa na smrt zdolgočaseni čakajo na novo senzacijo... — S. Š. Križanka št. 13 Dve za smeh T 2 i r 5 U 7 l S 1 9 RS 10 H 15 16 t 17 18 19 10 21 22 2i J REŠITEV KRIŽANKE ST. 12 Vodoravno: 1. streha, 7. krepost, §. rop, 10. DTR, 11. BP, 12. Mira, 13. petak, 14. stati, 16. vera, 17. ST, 19. ara, 20. ave, 21. tonalit, 23. raketa; navpično: 22. A(lojz) K(ra'g-her). Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, 7. snov, s katero ugotovimo prisotnost drugih snovi, 9. vprašalnica, 10 .izvir, 11. kemični simbol za aluminij, 12. skupina ptic, 13. norec, 14. zajedavska rastlina na drevesu, 16. italijanski denar, 17. osebni zaimek, 19. kratica za fakultetni naziv, 20. mig, 21. računski zaključek, 23. zimski mesec. Navpično: 1. neuklonljiva volja, 2. najboljše nogometno moštvo na svetu, 3. darilo, 4. vas pri Ljubljani, 5. zvezna država v ZDA, 6. ime filmske igralke Ekberg, 8. ozek pas, 12. vrsta iglavca, 13. opora pri hoji, 14. jadranski otok, 15. rdeča barva za pleskanje železnih delov, 17. na-vihanka, premetenka, 18. reka v Srbiji, 20. vrsta antilop v Vzhodni in Južni Ameriki, 22". začetnici izumitelja dinamita. »Tovariš miličnik, pusti jo, sam jo spremim domov.« »Doma sem star 6 let, na železnici pa 4 leta.« m m ^ato se odeti /jL NE ff S k J VOHUN ti V4S 04 L I Jt RES HW *RtSttlChE zgodb t* " ^ pt kM:u\i ""^l m BaHg&if^ NE, 10 SO NAPAČNE NOI/lC£ C JA-cfc°N SE H f-fcAMCOZ SVOXf SO n» Ntnci ?o8il/. tako sen 057^ SAM. Ktltl seh in se n/f_ ZAn/ — n4r< z4 N»C£SA? DZUGECA .. l>OUL E HC A r vSZg^ - * ni Ml nasedel ZVIT JE TODA 342, ttOtfArf g/J, ££ g0o ?V£ PRIČA*'SE H, 04 SE ZA ,>>ww > /"JI/, '/4.