Za gospodarje
Maribor, dne 14. avgusta 1935.
Skoda zaradi gozdnih požarov na Ruskem.
Sovjetska država se ponaša, da ji pripada ena četrtina vseh gozdov na svetn. -V Rusiji pa tudi doživljajo največje gozdne požare. V nekaterih letih uniči ogenj več dreves, nego jih poseka sekira. Rusi sami priznavajo, da znaša od ognjev vsako leto uničena gozdna površina 600 do 800 tisoč hektarjev. Škoda glede lesnih zalog doseže letno 5—7 milijonov kubikov. Pri takih okoliščinah si pač lahko predstavljamo, da se poslužujejo Rusi vseh mogočih sredstev, ki služijo pobijanju gozdnih požarov. Stalno preizkušajo razne gasilne načine. V novejšem času so začeli iz letal metati kemične gasilne bombe, ki bi naj udušile uničujočo moč ognja po neizmernih gozdovih.
V Ijeningraškem zavodu za gozdarstvo so v zadnjem času zaključili za-lovoijive poskuse, da zamorejo ugotoviti gozdni požar letalci v času, v katerem bi ga ne mogli javili že tako vestni ;er nagli drugi opazovalci ter pazniki. Sljub temu pa je uporaba letala v goz-larstvu združena z največjimi težavami ier težkočami, in to radi nemožnosti pristanka po pragozdu. Začeli so se posluževati skakalcev s padobrani in ti so se obnesli. Predvsem pa preskrbujejo letala gasilce pri gozdnih požarih z življenjskimi potrebščinami ter z orodjem.
Pokrajina, katero obišče vsako leto največ gozdnih požarnih nesreč, je Ural, kjer je napravil ogenj po tamošnjih šumah leta 1931 škode za štiri milijone rubljev. Eno tretjino požarne škode pripisujejo železniškemu obratu. Iskre iz lokomotiv zanetijo požare, kar je tudi dokazano.
Nezabne so na Ruskem škode v letu suše 1921, v katerem je opustošil ogenj tozda dva milijona hektarjev. Isto ve-
lja tudi glede gozdnega požara pred 'de. setimi leti, ko je bila y Rusiji vpepelje. na gozdna površina v obsegu Evrope, Ta požar je trajal 50 dni. Dim ter vroči, na sta povzročila 14 dnevno zakasnitev, žetve.
Zadnje poročilo o gozdnih požarih' V Rusiji se nanaša na dobo od 1925 do 1929. V teh letih je zabeleženih 140.000 šumskih po'žarov, ki so pokončali dva in pol milijona hektarjev gozda.
Pri 68 procentih gozdnih požarov vzro. ka sploh niso mogli ugotoviti, pri 22 procentih je šel vzrok na račun malo. marnosti, pri 3 procentih na požig, pri 3 procentih na iskre iz lokomotiv in pri 1 procentu na udar strele.
Lastnikom potočnih mlinov in žganjarskih kotlov.
V svrho enotnega postopka vseh davč nih uprav pri obdavčenju potočnih vodnih mlinov in kotlov za kuhanje žganja, je izdal davčni oddelek finančnega mi. nistrstva pojasnilo, ki pravi med dru. gimi
Lastnikov potočnih mlinov ni smatrati' za majhne obrtnike. Zato njihovo ob', davčenje ne more biti pavšalno, ker se' njihova obrt vrši v posebnem lokalu ih s stroji ter imajo zato priti v drugo sku. pino zakona o neposrednih davkih. Kakor se iz tega vidi, se imajo vodni mlini obdavčiti na podlagi dejansko doseženega dohodka, pri kotlih za kuhanje žganja se je pa davčni oddelek finančnega ministrstva postavil na stališče, da se kmetje, ki izdajajo kotle za kuhanje žganja v najem za določeno odškodnino, obdavčijo s pridobnino samo tedaj, kadar ima to poslovanje značaj stalne obrti. To izdajanje v najem se bo smatralo za sezonski posel in bo imelo značaj stalne obrti, če se za dobo sezone iz-
48 —
koriščajo pretežno z oddajanjem v najem. Za presojo tega momenta je važno, ali ima oseba, ki oddaja kotel v najem, samo toliko surovine za kuhanje žganja, da ji je neobhodno potrebna ali ne. Če takšna oseba spričo obsega gospodarstva nima potrebe za kotel, ker ne razpolaga s surovinami, se bo smatralo oddajanje v najem za obrtni posel, čeprav bi se to vršilo samo od časa do časa. V tem primeru bo lastnike kotlov smatrati za majhne obrtnike in bodo obdavčeni pavšalno. Če potrebuje lastnik kotel in mu je neobhodno potreben, se bo oddajanje v najem smatralo za postransko obrt. V takšnih primerih ni razloga za obdavčenje.
Vprašanja in odgovori.
H. H. v G. Sin želi v službo finančnega stražnika. Kam se naj obrne? — Potom občine, ki naj da priporočilo, naj vloži prošnjo na finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
Izpodbijanje zamudne sodbe. Šjj. Vprašate, če je mogoče izpodbijati zamudno sodbo, ki je izšla leta 1932, ker je takrat izšla uredba, po kateri bi se moralo vse sodno postopanje zoper kmete ustaviti. Iz vprašanja posnamemo, da gre za sodbo, ki je izšla na podlagi tožbe o dolgu, ki je nastal pred 20. 4. 1932. Zaščita kmetov se nanaša le na dolgove, ki so nastali pred 20. 4. 1932. Za vse dolgove, ki so nastali po 20. 4. 1932, pa se lahko predlagajo vsakovrstne izvršbe in rubeži. Če gre-tedaj za tak dolg, ki je nastal pred 20. 4. 1932, pa naj je izšla zoper vas zamudna sodba bodisi pred 20. 4. 1932 ali po 20. 4. 1932, tedaj smete predlagati pri pristojnem sodišču ustavitev izvršbe z utemeljitvijo, da gre za star dolg in da ste zaščiteni kmet. Ustavitvenemu predlogu pa morate priložiti Uradno'potrdijo pristojne domače občine, da ste deležni zaščite kmetov.
Nemogoča razlastitev. Šil. Imate travnik poleg vode, na katerem bi si rad veleposestnik sezidal žago. Ta veleposestnik vas sili, da mu prepustite svoj travnik pod pogojem, da vam on izroči «voj travnik, ki pa leži popolnoma drugje in na slabšem, kakor pa vaš travnik, Vi nočete o tem ničesar slišeU, ven-
dar vam sosen grozi, aa vam bo odvzel travnik pod vsakim pogojem in da vam bo dal zanj, kolikor bo po njegovi volji. Vprašate, kaj vam je storiti, da bo prav za oba. — Lepo je od vas, da skušate stvar urediti tako, da bo vam in veleposestniku prav. Tudi mi smo mnenja, da bi bila takšna ureditev vajinih interesov najkoristnejša in najumestnejša. Smo pa tudi mnenja, da je za vas zaradi nasprotnih interesov taka ureditev skrajno težka, če že ne izključena in nemogoča. Sosed-veleposestnik vam travnika brez vaše volje ne more odvzeti pod nobenim pogojem in vas tudi ne more prisiliti, da bi zamenjali svoj travnik z veleposestnikovim svetom. Lahko pa to storite prostovoljno z menjalno pogodbo. Če pa nočete sosedovega sveta in če nočete napraviti menjalne pogodbe, pa lahko veleposestniku svoj travnik prodate. Vendar je določitev kupnine odvisna od vas in vaše volje ter vam sosed ne more v tem oziru ničesar ukazovati. Če sosed-veleposestnik ne bi pristal na tako ureditev vajinih odnošajev, potem preostane edino le še to, da pristanete na sosedove zahteve v celoti.
Plačilo dimnikarskih pristojbin. Kkl. Prepričani ste, da vam je dimnikar zaračunal preveč. Vprašate radi tega, ali naj ga tožite, ali da mu ne plačate, da vas bo on tožil. — Dimnikarji imajo za svoje posle poseben cenik; kako se tega držijo, no vemo, prav tako tudi ne, v koliko je račun za vas pravilen. Če smatrate, da je račun dimnikarja za vas pretiran, potom nimate pravice, da dimnikarja tožite, marveč čakajte, da bo moral izterjati od vasi dolgovani znesek. Dimnikarju ne bo treba vas šele tožiti, marveč bo lahko takoj vložil zoper vas izvršilni predlog. Ako smatrate, da je dimnikar stalno od vas preveč zahteval, lahko to neovirano sporočite okrajnemu načelniku, ali pa to šele uveljavite takrat, ko bo dimnikar vložil zoper vas izvršilni predlog. Opozarjamo vas pa, da bodite v svoji morebitni pritožbi na okrajno načelstvo previdni v svojih izrazih, da ne bo v vlogi žalitev, ker bo sicer dimnikar povsem sigurno vložil kasneje proti vam kazensko tožbo zaradi prestopka zoper čast.
Izplačilo in izterjanjo kupnine. Pasb.
/■ Lftta TB32 ste prodali svoje posestvo. Kupee vam še do danes ni plačal kupnine. Tožiti »te Sa morali za kupnino, na kar vam je šele plačal eno tretjino Kupnine, ostanka pa vam noče plačati in tr-$i, da je pod zaščito. V kupni pogodbi ste zapisali, da »ostane kupna pogtttlba neveljavna za teden dni«. Kupec pravi, da ste radi te točke v pogodbi izgubili pravico do izterjanja. Ste v velikih težavah, kupec se vam pa smeje. Vprašate, če res nimate pravice kupnine izterjati od kupca. — Če ste prodali po 20. aprilu 1932, potem kupec ne uživa kmečke zaščite. Ako pa ste prodali, to je napravili pismeno pogodbo pred 20. aprilom 1932, tedaj je kupec deležen kmečke zaščite, ako ima vse ostale pogoje, ki jih zahteva uredba o zaščiti kmetov. Pravice do izterjanja pa niste izgubili v nobenem primeru, pač pa vaša pravica do izterjanja — ako je kupec zaščiten — le počiva, in to radi zakonitih predpisov uredbe o zaščiti kmetov. Vi lahko vložite zoper kupca izvršilni predlog. Kupec pa bo nato predlagal ustavitev izvršbe in bo pri tej priliki moral dokazati, da je bil ob času zadolžitve kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov, to je, da je bilo poljedelstvo njegov glavni poklic.
Samoupravne doklade. Pip. Vprašate, če sme davčna uprava zaračunati še enkrat večjo doklade, kakor pa imate predpisanega državnega davka. — Davčna uprava predpisuje avtonomne doklade po višini banovinskih in občinskih doklad. Kakšue so vaše občinske doklade, ne vemo, lahko se pa zgodi, da znašajo doklade večji znesek, kakor pa osnovni državni davek.
Kmečka zaščita. Jms. Dne! 12. 'julija 1933 ste prevzeli s kupno pogodbo moževo polovico posestva z vsemi vknjiženi-mi bremeni. Med prevzetimi bremeni je tudi dolg posojilnice iz leta 1929, za katero terjatev je bila vknjižena zastavna pravica na vašo in moževo polovico posestva, torej na celokupnem posestvu, katerega edina lastnica ste sedaj. Moža vzdržujete vi. Sicer se je pečal z malenkostno agenturo, ki pa je bil samo sezonski i.n postranski posel, ne pa glavni poklic. Mož je sedaj brez premoženja in morate vi skrbeti zanj, ker boleha.
Vprašate, če uživate kmečko zaščito in če morete svojo obveznost pri posojilnici plačati z vložnimi knjižicami posojilnice, kjer imate dolg. — Vaš dolg je torej nastal že leta 1929. Dejstvo, da ste polovico posestva prevzeli od svojega moža šele leta 1933, za presojo vprašanja, kdaj je dolg nastal, ne pride v poštev. Merodajno pri vsem tem bo edinole vprašanje, če sta bila oba z vašim možem ob času zadolženja kmeta po uredbi o zaščiti kmetov. Iz vprašanja bi se dalo sklepati, da sta ob času najetja posojila bila kmeta v zmislu uredbe o zaščiti kmetov, radi česar uživate kmečko zaščito. Če je ali če bo dotična posojilnica predlagala zoper vas Izvršbo s prisilno upravo ali pa prodajo premičnin ali nepremičnin, tedaj morete v tem izvršilnem postopanju predlagati ustavitev izvršilnega postopanja z utemeljitvijo, da ste zaščitena kmetica. Temu svojemu predlogu na ustavitev izvršbe morate priložiti potrdilo domače občino, da ste zaščiteni. Sodišče bo nato izvršilno postopanje zoper vas začasno odložilo, dokler ne bo sklep o tem postal pravomočen. Posojilnica kot zahtevajoča stranka bo lahko zoper tozadevno potrdilo občine vložila pritožbo na pristojno okrajno načelstvo, ako bo smatrala, da niste upravičeni do kmečke zaščite. Zoper odločbo okrajnega načelstva ima stranka, ki bo nezadovoljna z odločbo okrajnega načelstva, pravico pritožbe na kr. bansko upravo dravske, banovine v Ljubljani. Zoper to odločbo pa je dopustna tožba na upravno sodišče v Celju. Ako dotična posojilnica ni zaprosila zn zaščito, oziroma ako ni že pod zaščito, tedaj jo dolžna sprejeti od vas svojo vložne knjižice, ako bi bila sicer dolžna, da vam izplača na predloženo knjižico vlogo. Ako pa ne bi bili upravičeni, da zahtevate izplačilo na predložitev hranilne knjižice, ker bi jo sicer morali predhodno odpovedati tako, kakor je bilo dogovorjeno ob vložitvi denarja v hranilnico, tedaj morate naprav vfti odpoved vloge v zmisiu tega dogovora, oziroma tozadevnih predpisov, ki so veljali takrat, ko ste denar vložili ter nato šele po preteku tega odpovednega roka morete pobotati svojo terjatev proti posojilnici s svojim dolgom. Morda pa
ßi vendar bilo najbolje, da se z dotičnim zavodom domenite ter obrazložite 6voj težki položaj.
Izterjevanje dolga. .Tds. Nekemu fin. stražniku «te prodali nekaj mesa, ki ga še doslej ni plačal. Prvotno «e je izgovarjal, da vam bo plačal prvega. Sedaj ste ga že večkrat terjali, trdi, da vam je že- plačal. Kako priti do svo jega denarja. — Dotičnega fin. stražnika je treba tožiti pri sodišču, v čigar okolišu ima svoj službeni sedež. Ako ni še od časa prodaje preteklo več kot tri leta ali pa, ako od tistega časa, ko vam je obljubil, da bo plačal, niso pretekla tri leta, boste s tožbo uspeli, ako bo sodišče smatralo za dokazano, da ste meso res izročili, denarja pa še ne prejeli.
Razna obvestila.
Sladkor brez trošarine za čebelarje.
Finančni minister je izdal sklep, da se čebelarskim zadrugam in čebelarjem, ki so člani zadrug, izjemno že v začetku avgusta lahko izda dovoljenje za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, in sicer v količini največ po 5 kg sladkorja za vsak panj. Na podlagi tega sklepa finančnega ministra se sme nabava sladkorja brez plačila državne trošarine dovoljevati samo iz državnih tovarn sladkorja na Belju in Cukarici.
Sprejem gojenk v kmelijsko-gospodinj-sko šolo v Marijanišču v Ljubljani. S
1. novembrom se prične 34. tečaj kmetijsko gospodinjske 'šole, ki bo trajal 10 mesecev. Sprejete gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marfja-nišča na Poljanah v Ljubljani. Gojenko sc praktično vežbajo v vseh kmečkih in gospodinjskih poslih. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši tudi v živilih. Manj imovitim gojenkam bo zavod mesečnino po možnosti znižal, — Dekleta, ko hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 10: leto; 2. predložiti zadnje šoJsVo izpričevalo, 3. predložiti zdravniško izpričevalo, 4. navesti, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic, 5. predložiti ob-
vezno pismo starsev an varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja, 0. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno spisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na vodstvo gospodinja ske šole Marijanišča v Ljubljani.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 9. avgusta je bilo pripeljanih 212 svinj in 2 ovci. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 45—GO Din, 7—9 tednov 80—90. 3 do
4	mesece 120—IGO Din, 5—7 mesecev 200 do 250, 8—10 mesecev 300—350, 1 leto 400—460, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—10 Din; ovce komad 50 Din. Prodanih je bilo 89 svinj in 1 ovca.
Živinski sejem v Ptuju se je vršil dne
5	avgusta. Prignali so 1234 glav živine in prodrli komaj 251 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile: krave 1—2 Din, voli 2.50—3.50, biki 2—3, telice 2.80 do 3.50 I>in. Cene goveji živini so precej padle. Konje za klanje so prodajali na istem sejmu po 300—800 Din, za pleme od 800—3000 Din komad.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, 10. avgusta so pripeljali 27 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—11, slanina 10—12. Kmetje so pripeljali 20 voz sena po 45—50, štiri otave po 40—45, 9 slame po 23—26, 28 voz krompirja 0.75—1. 4 čebule 1—2. Česen 4__5, zelje glava 1—Ž, kumarce 0.50
do 2, zelena paprika 1, hren 5—6, buče
1—	2, fižol v stročju 1 kg 2—2.50. Jabolka
2— 4, hruške 4—6, slive 4—8, črnice 2, breskve 10—20, grozdje (italijansko) 10 do 12, luščeni orehi 26—28. Na trgu jo bilo 6 vreč pšenice 1.50, 7 rži 1—1.25, 10 ječmena 1—1.25, 12 koruze 1—1.25, 12 ovsa 0.75—1, 7 prosa 1.75, 6 ajde 1.25, G fižola 1.50—2. Smetana 6—8, mleko 1.50 do 1.75, surovo maslo 20—24, čajno 26 do 28. Prinesli so 48 kokoši 15—24, 1987 piščancev 15—48, 26 gosi 20—30, 42 rac 12—16, 38 kuncev 6—25.
Vsaka krščanska hiša
naj napoči »Nedeljo«,