Poštnina plačana v gotovini
Leto X, št. 256 a
UredUttvoi UoMlaaa. KaaAtov« ofic* &. Tcfcfaa Mm
3122. 3123, 3124. J12S to 3126. Maribor: Aleksandrova cmU 13. TcMoa
st m
Ccflei Koceoora d. 1 Teietoa ker. 190. BotoopM m a* Tra&ato. . Orta4 po tarifa.


Lfubliand, petek 1 novembra 1929
k/

K3«l
Pena
2 OFi
UpravatitT»> UuMju*. Pie*«rw»» to M Teietaa It JI22. 1123. 112«. 3125. 3124 huerautf «ddeleki UuMJao* Pr«4enw»
afica 4 Teletoo fat 3492 Podrnlalcj Maribori Vtoksandrov« eett
it U Tetetue ti «56 PttdraMca Celja i Kooeoova olic* 1L 1 Telefoe K 100
Katetri pri poŠt 6ek »vodih Utibljaoa •t UJM2, Praha &sk> 7S.I80; Wlaa Nr 106.241
LJubljana, 31. oktobra.
Te dni bo objavljena uredba o ustroj-stvu banskih uprav in sredi meseca no-ve.nbra bodo menda bani s svojimi pomočniki in referenti že prevzemali posle od velikih županov. Do 15. novembra mora biti tudi pripravljen prenos premoženja in poslov oblastnih in okrajnih samouprav na banovine.
Kdor ve, kako kompliciran je prehod iz enega upravnega sistema v drugi, kako težka in težavna finančna in gospodarska vprašanja se pri tem pojavljajo, ta naravno ne bo pričakoval, da začne nova banska mašinerija takoj prvi dan gladko funkcijonirati. Zlasti velike tež-koče bodo v onih banovinah, ki so sestavljene ne le iz delov raznih dosedanjih upravnih, temveč tudi gospodarskih in pravnih področij in pri katerih se bodo pojavile povrh še prometne težkoče. Dravska banovina je v tem oziru precej na boljšem: frikcije vsled spremembe upravnega sistema ne bodo velike, kulturno je banovina enotna in tudi važna gospodarska in socijalna vprašanja so skoraj za vse kraje enaka. Vendar ie smatrati, da je trenutek, ko stopi nova Dravska banovina v življenje, naravnost zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj naših domačih prilik.
V bodoče ne bo več izgovorov, da nam nerazumevanje drugih onemogoču-je ali kvari reševanje domačih problemov. Postavljeni.smo na lastne noge In bomo morali dokazati sebi in državi, kaj znamo. Nič bi ne bilo bolj radostno za nas vse in za celo Jugoslavijo, ako bi se Dravska banovina pokazala v polni meri iforaslo velikim nalogam, pred katere je postavljena.
Res je, da čakajo na rešitev težki problemi in da bo tempo reševanja v mnogem odvisen ne le od dobre volje in sposobnosti, temveč tudi od sredstev in pa od načina, kako se bo gospodarilo. Metode bivših samouprav, kjer je kot zadnja instanca le prepogostokrat odločal strankarski interes, so odstrašu-joč primer, kako se tudi najboljša zamisel lahko pokvari, ako se pri praktični izpeljavi stvarnost in obči interes mora umakniti drugim ozirom. Le v splošni solidarnosti dela bo mogoče zmagovati težavne probleme naše ožje domovine.
Ni jih malo. teh problemov, ker je gospodarski sestav naše banovine kompliciran in se mora pri nas voditi politih ka kar največje skladnosti med obema navidezno si nasprotujočima pravcima ekonomskega razvoja: kmetijskim tn obrtniško-industrijskim. V okviru, ki nam ga daje obča državna gospodarska politika, je dano mnogo prostora, da se dosežejo zdravi in trajni uspehi tako za povzdigo kmetije, kakor za razvoj obrti in za proč vit industrije. Vprašanje racl-jonalizacije gospodarskega obrata in ž njim v zvezi problem vzgoie kmečkega in obrtniškega naraščaja bo treba skrbno proučiti in krepko zagrabiti Sistematično bo treba nadaljevati delo na elektrifikaciji naše banovine, ki je poleg drugih predpostavk danes eden od glavnih pogojev za naselitev in razvoj industrije. S tem v zvezi bodo naraščale socl-jalne naloge, katere moramo rešiti, da čim največ delovnih sil sigurno in trajno zaposlimo v domačem gospodarstva ter povzdignemo splošni življenski stan-dart, ki edino mora dvigniti tudi intenziteto kulture in civilizacije.
Dva problema pa stojita kot najaktualnejša pred nami. Dravska banovina se vedno bolj razvija v tujsko-prometno deželo in tuiski promet postaja vedno bolj važen del narodnega zaslužka in dohodka. Promet na naših železnicah, a posebno tudi na cestah vedno bolj narašča. a ceste so od leta do leta sla-bejše. Pred neka<j leti so slovenske ceste še slovele kot najboljše v državi, danes deloma že daleč zaostajajo za mnogimi v Srbiji in na Hrvatskem. Cesta je v dobi avtomobila zoriet Dostala enakovredna železnici. Toda dosedanji naši cestnogradbeni sistemi so že davno zastareli. Treba je moderno grajenih, tlakovanih, asfaltiranih glavnih cest. kakršne že nekaj let gradijo vse evrooske države, celo naša siromašna soseda Avstrija. Za nekatere zveze je ta potreba silno nujna, ker bo sicer cestna mize-rija začela katastrofalno vplivati na ves naš gospodarski položaj. Prva naloga naše banovine bi moral biti, da si napravi velikopotezen cestni program ter ga prične takoj izvrševati. Evropska iti ameriška praksa je že davno preizkusila, da se ceste ne gradijo iz tekočih sredstev, temveč da je investicija kapi-talov v cestne gradnje najplodnejša investicija. Prvo posojilo naše banovine mora biti veliko cestno posojilo!
Najnujnejša skrb mora veljati tudi ureditvi železniških prometnih zvez. Maribor kot pravni center se je umaknil Ljubljani, ki je postal unravno središče velikega teritorija. Sedaj je treba naglo in energično poskrbeti, da bo to središče tudi iz vseh strani banovine lahko dosegljivo Danes veliavni nrometni red pa je tak. da morajo rojaki rz severovzhodnih delov banovine zamuditi tri dni, ako hočejo v Ljubljani en dan posvetiti svojim poslom.
Tri sto Jugoslovenov v Primorju aretiranih
Iz neznanega vzroka so začele fašistične oblasti v masah aretirati primorske Jugoslovene
Trst, 31. oktobra r. Včeraj so fašistične obtasti docela nepričakovano aretirale odvetnika dr. Mirka Vratovi-ča, bivšega predsednika društva »Edinost« za Istro, bivšega tajnika tega društva Frana Ivanušo in dijaka trgovske visoke šole v Bariju Mihovila Bra-damanta. Vsi trije so bili snoči prepeljani na tržaško prefekturo. Deloma že včeraj, večinoma pa tekom današnjega dne so bile izvršene po vsej Istri še nadaljnje aretacije, tako da je zaprtih skupno nad 300 Slovencev in Hrvatov Kaj je vzrok teh aretacij še ni znano. Na tržaški prefekturi odklanjajo o tem vsako informacijo, italijanski listi pa ne smejo o aretacijah ničesar poročati.
Vse kaže, da gre za novo akcijo fašističnega režima. Že pred puljskim procesom se je govorilo, da bo zaprt vsakdo, kdor bi le z eno samo besedico ali kako drugače pokazal, da se ne bo strinial z obsodbo. Najopasnej-še in najnezamesljivejše osebe so fašisti zaprli že pred procesom. Ko pa so spoznali, kako neugoden odmev je našel puljski proces v vsem svetu in kako ogorčenje je izzval tudi pri lastnih podanikih, so očividno sklenili, da sežejo po represalijah. Zato so sedaj za-
čeli kar v masah zapirati ljudi, ki so »nezanesljivi«. Ves čas od puljskega procesa dalje so bili vsi vidnejši Slovenci in Hrvati pod nadzorstvom, ki so ga izvajali karabinjerji in miličniki. Na odlok od zgoraj so se začde sedaj aretacije.
Med prebivalstvom v Istri vlada silno razburjenje. Nihče ne ve, česa dol-že aretirance. Splošno se pričakuje, da bodo mnogi brez zaslišanja in razprave deportirani, da sploh nihče ne bo vedel zanje. Svojcem je najstrožje za-braujen vsak poset pri aretirancih, ki so natrpani v tržaških in puljskih ječah, tako da niti ni več prostora za nove aretirance, ki so jih začeli internirati kar po vojašnicah. Kolikor se je moglo izvedeti, so nekateri areti-ranci obdolženi. da so bili v zvezah z justifici ranim Gortanom, drugim so podtaknili razne letake in brošure, na podlagi katerih bi jih radi sodili zaradi veleizdaie
Trst, 31. oktobra, r. Kakor se zvečer doznava, so mnogoštevilne aretacije v Istri v zvezi z lepaki, ki so se zadnje dni pojavili do vseh istrskih krajih, tudi v italijanskem delu Tstre in na katerih ie bil velik napis »Slava Vladimirju Gortanu — smrt fašizmu!«
Tragična smrt dveh zagrebških detektivov
Bila sta umorjena v izvrševanju svoje službe ~ Dva druga policista sta ranjena
Beograd, 31. oktobra. AA. Ministrstvo notranjih poslov je izdalo danes naslednji komunike:
Uprava zagrebške policije je poslala, opiraje se na važne podatke, dva svoja agenta. Josipa Keca in Josipa Bana. v tvornico Siemens pri Zagrebu, da ji pri-vedeta Fvana Babica, ki je bil uslužben pri tej tvrdki kot šofer. Ko sta agenta našla Babica na dvorišču tvornice in se legitimirala, je ta brez besede pograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila oba zadeta v prsi. Nato je Babic pobegnil. Josip Kec je svoji rani takoj podlegel, dočim je bil Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico.
Policija je odredila zasledovanje za irbeglim Babičem in poslala, misleč da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Tremskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje mehanika Mate Hraniloviča, ki ga pa ni bilo doma. Ko pa sta ga kmalu nato ODazila pri vhodu v stanovanje, je Hranilovič spoznal policijska organa, hipoma segel v
žep ter oddal strel na agenta Tremskega. ki je bil na mestu mrtev. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in pobegnil. Danes je bil Hranilovič aretiran in zaprt.
Tiralica za Babičem
Zagreb, 31. oktobra, n. Policijska uprava v Zagrebu je izdala danes opoldne naslednjo tiralico:
»Babic Mio, rojen fi. septembra 1903 v Novi Bukovici. s rez Slatina, sin Josipa in Barbare, neoženjen, rimsko - katoliške vere, po poklicu šofer, doslej stanujoč v tvornici Siemens, je ubil danes 30. oktobra ob 18. v tvornici Siemens v Černomercu detektiva Josipa Keča in težko ranil detektiva Josipa Bana, izstrelivši na vsakega po en strel iz pištole kalibra 9 mm, zatem pa pobegnil neznanokam Osebni opis Babica: male rasti, dosti razvit obraza okroglega, oči črne, lase črne, brke črne podrezane, noge ima v obliki črke O, oblečen v kožnato p.»nošeno suknjo sive barve, jahalne hlače, n.> gavice do kolen, s športno čepico. V slučaju, da se izsledi, se prosi, naj se isti aretira in v spremstvu privede k tukajšnji polie j-ski upravi. — Upravnik policije dr. Janko Bedekovič.«
Nova teritorijalna razmejitev gospodarskih
zbornic
Izenačenje teritorialne pristojnosti zbornic za TOI z banovinami — Novi zakon o zbornicah bo uredil tudi vprašanje uprave
in sistema zbornic
nove. Glede tega vprašanja so mnen:a precej različna, ker so dosedanje zbornice na eni strani zato. da ohranro svoi teritorialni obseg, raztezajoč se na več banovin, dočim so gospodarski krogi posameznih banovin za to. da dobi vsaka banovina svojo zbornico. Vprašanje ;e aktualno tudi zaradi tega. ker se sestavlja v ministrstvu trgovine novi zakon o gospodarskih zbornicah, s katerim bo uveden enotni volilni red za zbornice in s katerim bo rešeno tudi vprašanje. a'i na' bodo trgovske, industrijske in obrtne zbornice skupne in enotne, kakor 'e to seda1 v dravski banovini, ali pa ločene za vsako panogo posebej. Vsa ta vprašanja bo treba v kratkem rešiti, ker bo sporedno z nastopom banovinske uprave treba izenačiti i sistem i način uorave gospodarskih zbornic ter razpisati nove volitve.
Beograd, 31. oktobra p. Na pobudo raznih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic se bo prihodnje dni vršila v Beogradu konferenca zastopnikov zbornic iz vse države, na kateri bodo razpravlali o novi te-ritorijalm razdelitvi zbornic. Glede na novo upravno razdelitev države na banovine je bila namreč z več strani izražena želja, da bi se tudi teritorijalna kompetenca zbornic uredila tako, da bi se docela krila z ozemljem banovin. Za dravsko banovino to ne nride mnogo v poštev. ker obsega Zbornica TOI v Uubl:ani že sedaj vse ozernljr dravske banovine. Pač pa ?e to vprašanje važno za ostale banovine, koiih meje se ne skladajo z mejami banovin in bo treba ponekod bržkone premestiti tudi sedeže se-danjin zbornic za TOI odnosno ustanoviti
Nova upravna ureditev bo zahtevala tudi velike spremembe v administrativnem aparaitu in računati moramo, da se bodo izvršile te spremembe v vseh strokah javnega uredništva.
Princip mora biti: vodstvo v roke najizkušemejših in najsposobnejših in korigirati bo treba pogreške, ki so jih v tem oziru premnogo storili na polju državne in samoupravne službe brezobzirni partizanski režimi.
Šefom novih bairosflcih uprav, banom, bodo postavljeni ob strani posebni ban- . ski sveta. To je zdrava ideja, ki bo pri- I nesla mnogo sadu. ako bodo ti banski sveti srečno sestav?''eni im bodo v njih Ijiudie. ki jiim bo obči blagor nad vse.
Mesec november bo za našo državo in za njeno notranjo konsolidacijo jako pomemfben. Naj bi bil v vsakem oziru srečen!
•
Beograd. 31. oktobra. Jutri bo objavljen zakon o ustroistvu banske oprave.
Enajstletnica nase mornarice
Beograd, 31 okt. Danes je naša mornari-ca na svečan način proslavila 11 letnico svojega obstoja, odnosno 11 obletnico dneva, ko so na naš;h vojnih ladjah zaplapolale jugoslovenske zastave Posebno velike svečanosti so se vršile v Splitu in v Novem Sadu, kjer se je vrši/la mornariška svečanost ob navzočnosti admiralitete in genera-litete ter mnogobrojnega občinstva.
Amerika vrnila ukradeni
dmtihon
Washington, 31 okt AA. Včečaj so v Clevelandu izročili iu^oslovenskemu poslaništvu iz zagrebškega Kaptola ukradeni di-ptihon. Tako se je tudi pri tej priliki izkazala plemenita poslovna morala ameriških zavodov. Obenem so bile ponovno poudarjene iskrene simpatije, ki jih goii veliki ameriški narod napram Jugoslaviji.
Brezizhodna vladna kriza v Parizu
Tudi Clementelova misija se ni posrečila - Sinoči je vrnil
mandat
Pariz. 31. oktobra, sg. Senator Cle-imeniteL, ki miu je bila včeraj poverjena sestava francoske vlade, se je sinoči in danes dopoldne posvetoval z zastopniki vseh strank razen skrajne levice in slkrajne desnice. Danes opoldme so se že razširile vesti, da se mu je posrečilo sestaviti močno vlado republikanske koncentracije, v kateri bi bil Cheron finančni, Briand zunanji, Tardieu pa notranji minister. Tem večja je bila radi tega senzacija, ko se je proti večeru izvedelo, da se je tudi Clementelova misija ponesrečila in da je vrnil mandat
Do nesporazuma je došlo ob 15. uri med Clementelom in radikalnimi soci-jalisti, ki so zahtevali, naj pride Clemen-tel pred niihov parlamentarni klub in tam poda svoja pojasnila. ClementeJ pa je izjavil, da je pripravljen sprejeti samo odposlanstvo radikalov. Clementel
je pristal na nekatere programatične zahteve radikalov ter jim tudi ponudil 7 ministrskih portfeljev. Zasedba notranjega ministrstva po Daladieru pa je naietela na absoluten odpor Tardieuja. Louchera in Cherona. Pozneje je Dala-dier izjavil, da umika svoj pristanek na sodelovanje v novem kabinetu. Pod temi pogoji ni preostalo Clementelu ničesar drugega, kakor da je odšel v Elysee ter sporočil predsedniku republike, da ne more rešiti vladne krize.
Predsednik Domergue bo morda sedaj poveril mandat za sestavo vlade Steegu, ki pa bržkone tudi ne bo imel več uspeha kakor Clementel. Rešitev vladne krize s ponovnim mandatom Brianda za sestavo vlade se zdi neverjetna, ker je prišel Briand v nasprotje s socijalisti, kakor tudi z radikali. Kriza bo trajala gotovo še več dni.
Polom desničarskega plebiscita v Nemčiji
Ker se je vpisalo v plebiscitne imenike samo 3,750.000 upravičencev je izvedba plebiscitnega postopanja propadla - Mučen odmev med desničarji
Berlin, 31. oktobra d. Včeraj zvečer ob 6. je bilo zakl.učeno 14 dnevno vpisovanje v plebiscitne imenike za desničarski plebiscit proti ratifikaciji Youngove reparacijske pogodbe. Uradno poročilo o poteku plebiscita, bo izdano šele 6. novembra, ker je štetje vpisnikov te.inično zelo otežkočeno. Gotovo pa je že sedaj, da je plebiscit propade!, ker se je vpisalo kljub vsej žilavi propagandi in agitaciji desničarjev vsega skupaj nekaj nad 3,750.000 glasovalcev, dočim je bilo potrebno za izvedbo plebiscitnega postopanja najmanj 4,124.000 vpisnikov.
Ta polom plebiscitne akcije ie silno ne-pri;etno odjeknil v vrstah nemških nacijo-nalistov, katerih nekateri so že pričeli dol-žiti voditelja nemške nacionalne stranke Hugenberga, da ie nastopil s to akcijo prehitro ter s tem neizrečeno Škodoval nemški nacijonalni stranki, ki je pri zadnjih volit-
vah zbrala na svojih kandidatnih listah preko 4 milijone glasov brez ostalih desničarskimi skupin, ki so sodelovale pri propagandi plebiscitnih imenikov.
Posebno katastrofalen padec nemških na-cionalcev je opažati v Poren!u. kjsr se ni vpisalo niti 5% plebiscitnih upravičencev kljub temu, da ie bilo baš Porenje poleg vzhodne Prusije in Pomorjanske trdnjava nemško nacijonalne stranke. Potrebnih 10% vpisnikov so dosegli samo nekateri oolje-c-elski okraji v vzhodni Prusiji in Pomor-jar.ski, k:er so veleposestniki prisilili svoje uslužbence, da so se korporativno vpisali v plebiscitne spiske.
Levičarski tisk z zadovoljstvom pozdravlja polom plebiscitne desničarske akcije ter vidi v njem znak počasnega, a tem sigur-nejšega iztreznjen;a nemškega naroda ki ne naseda več zvenečim frazam desničarskih demagogov.
Pomirjanje na borzi v Newyorku
Velebanke so z ogromnimi	sv*žniev delnic usta-
vile padanje tečajev - Odjek črnih dni v javnosti
\ewvork. 31. oktobra, ds. Posredovanju ameriških velebank. ki so nakupile ogromne kolcinp vrednostnih papirjev ter e tem preprečile nadaljno padanje tečajev delnic, se .je posrečilo pomiriti razpoloženje new-yorške borze tako, da so sp tečaji ustalili, nekateri pa celo že nekaj opomogli Opažati je bilo proti zaključku borze tudi padanje števila ponudb na prodaj vrženih delnic Zaradi fega menijo poznavalci razmer na newyorški borzi, da je najbolj kritični Stadij že prebolen in da bo nastopilo selaj dviganje tečajev. Opažati je tudi. da narašča število onih, ki predlagajo borznim sen-zalom. naj razveljavijo sklepe kupčij za njihove na prodaj stavljene efekte.
V zvezi z borznim polomom, je ustavila svoja izplačila spnzalna firma Lynrh & Co., ki je špekulirala največ na račun malih ljudi.
Dočim je nastopilo včerajšnji dan pomir-jenje na newyorški borzi, pa so se odigravale prave scene obupa v pisarni posameznih borznih senzalov, kjer je padlo mnogo oseb v nezavest, ko so izvedele, da so čez noč 'zgubile skoro vse premoženje. Poledice borznih črnih dni je opažati tudi v in-
seratnib delih časopisov, kjer ponujajo sedaj na stotine luksuznih avtomobilov, najboljših znamk, najdragocenejše oakite, ljudje, ki so bili še včeraj milijonarji. Iz-borne kupčije delajo tudi zastavljalnice, Dred katerimi je tako velik naval, da £t"'a ljudje v dolgih vrstah in da je morala že ponovno intervenirati policija
Posledice borznega poloma so se Dokazale med drugim tudi v tem. da je bilo v okraju Walstreet samem nad 2,100.000 telefonskih klicev. Čekovni promet je znašal v teh dnevih do 3.3 milijarde Borzno nsčel-stvo je izjavilo da je bil obseg prometa v zadnjih dnevih tako ogromen, da so bili nameščenci borznih tvrdk fizično popoln >ma izčrpani. Več:na nameščencev je delala noč in dan in nekateri so ostali od 48 do 72 uf brez spanja Načelstvo je bilo zaradi tega mnenja, da je neobhodno potrebno, da se da preveč izmučenemu osobiu odmor, ker meni. da bo skrajšanje današnjega borznega časa in zaključitev borze v petek in srw boto zopet ustvarilo normalne razmere To postopanje odobravajo tudi bančne skumne, ki so bile ustanovljene zaradi ojačanja borze.
Spor med Heimwehrom in delavci v Stockerau
Delavski zaupniki odklanjajo nameščenje članov Heim-wehra - Težave pri razpravah o reviziji ustave
Dunaj, 31. oktobra, s. V industrijskem mestu Stockerau na Nižje Avstrijskem, kjer se nahaja med drugimi tudi Heido-va strojna tovarna, je prišlo danes nenadoma do velikega pohoda Heimweh-rovcev. Danes so prvič nastopili službo v tej tovarni trije delavci, pristaši Heim-wehra. Socijalistični obratni svet delavstva je takoj nato izjavil, da s temi delavci socijalistično delavstvo ne bo delalo. Ko so Heimwehrovci izjavili, da dela ne bodo zapustili, jih je delavstvo preteplo in vrglo končno iz tovarne.
Izgnani delavci so se nato obrnili na poveljnika Heimwehra v Stockerau. ki je skušal posredovati. Ker je bila vsaka intervencija zaman in tudi mestni župan, ki je pristaš socijalnih demokratov, ni hotel zaščiti Heimwehrovcev, so le ti v kratkem času mobilizirali veliko množico svojih ljudi ter pričeli od vseh strani korakati proti Stockerau Zaradi tega je okrajni glavar zaradi ohranitve miru pozval močnejši oddelek orožništva. ter je dobila tudi vojaška nosadka v Stockerau nalog za pripravljenost.
Vodstvo tovarne je izjavilo, da vztraja na tem, da se sprejmejo prizadeti trije Heirmvehrovci na delo in da bo raje za-tvorilo obrate, kakor se vdalo tem zahtevam obratnega sveta. Oddelki Heim-vvehrovcev so ostali do pol 6. zvečer v pripravljenosti, nakar so se popolnoma mirno razšli. Popoldne se je Dogajala zveza kovinskih delavcev z zvezo in« dustrijcev. Pri tej priliki je bilo sklenjeno. da se bo vršila med obema or-ganizacijama jutri ob 9. dopoldne na Dunaju konferenca, ki naj razč;sti ta spor.
Dunai. 31. oktobra d. Pododbor za Dro-ucevanie revizije avstrijske ustave ie nadaljeval s posvetovanji o vladnem predlogu izpremembe ustave. Razpoloženje med člani pododbora pa ie bilo znatno slabše kakor pred dnevi, tako da so se razgovori 'e z največio težavo nadaljevali Poeaia-nja so nredvsem zavirali krščanski socialisti. Ti se naha.iaiio sedai zonet zelo nod vplivom dr. Seipla. ki meni. da ie treba iz. vesti revizijo avstrijske ustave brez ozira na ugovore in zahteve avstrijskih socialistov.

Zakon o podal^anju stanovanjske zaščite
Besedilo zakona, s katerim se podaljšuje in spreminja dosedanji stanovanjski zakon
Pogajanja za sestavo češkoslovaške vlade I Kraljev povratek
Predsednik Udržal vodi razgovore za ohranitev sedanje vladne
Lvvoie^H^ — Posvetovanja socijalistov in narodnih demokratov
Beograd, 31. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko m narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal m proglasil zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. Zakonska novela se glasi:
CL L
§ 2 zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. L se izipremem in slove:
»Od stanovanj, na katera so se doslea nanašale omejitve po zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. L ostanejo tudi po 1. novembru 1929. L v mestih z več ko 10.000 prebivalci omejena:
1.	stanovanja 2 sob, ako stanuje v ntffh rodbina z najmanj 3 člani,
2.	stanovanje 1 sobe, ako v njih stanuje rodbina z najmanj 2 članoma.
Za sobo ne veljajo kuhinja, predsoba, hodnik, stranišče, instalirana kopalnica ki soba za sluiinčadL
Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi ali po zakonu do vključno drugega kolena, kakor tudi adoptirana deca.«
Cl. 2.
V	1. odstavku § 4. se zamenja besedica »maj« z besedico »november«.
Cl. 3.
V	1. odstavku § 8. nad se postavi namesto besede »aprila« beseda »oktober«, v 1. in 2. odstvaku pa mesto besed »od 15. junija« besede »s 1. decembrom«
C3. 4.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpre in dobi obvezno moč 1. novembra 1929 ter bo trajal do 1. maja 1930.
Beograd, 31. oktobra p. Današnje »Službene novine« objavljajo novi stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo s 1. novembrom hi bo velal do 1. maja 1930. S tem zakonom je načelno podaljšana dosedanja stanovanjska zaščita do 1. maja 1930. Zaščiteni ostanejo še nadalje ne samo aktivni državni uradniki, državni upokojenci, njih rodbine ta vdove, marveč tudi vsi invalidi vojne vdove, rodbine v vojni oadlan in umrlih ter njih vdove, kakor tudi rodbine v vojni onesposobFenih ter končno vsi fizični delavci vseh strok in podjetij, njih rodbine ta vdove. Krog zaščitencev ie izpremc. njen le v toliko, da od 1. novembra dalje niso več zaščitena trisobna stanovanja, ne glede na število rodbinskih članov. Rod omejitvijo ostanejo še nadalje dvosobna stanovanja, če stanujejo v njfh rodbine z najmanj 3 člani, in enosobna. če stanujek) v njih rodbine z na'manj 2 članoma. Stanovanjski najemniki, ki vsled tega izgube sta-novanisko zaščito, se morajo izslediti naj-dalje do 31. decembra, če se niso s hišnim lastnikom posodili drugače, če pa je bilo stanovanje odpovedano že prei. se morajo izseliti najdalje do 15. novembra. Pravica do stanovanjske odpovedi ostane še nadalje v smislu določb dosedanjega stanovanjskega zakona. Najemnina ostane neizpre-menjena, če se na;emnik s hišnim posestnikom ni pogodil drugače. Tudi ostane še nadalje v veljavi določba, da se v 'hišah ki so bile zgrajene do konca 1. 1928. komisijsko oceni vrednost stanovan;a in odda stanovanje onemu, ki ga zahteva, če hišni posestnik stanovanje ne more oddati v roku treh mesecev zaradi previsoke najemnine. Vsako izprazn'eno stanovanje je na prosto razpolago hišnemu lastniku.
Praga, 31. oktobra a. Ministrski predsednik Udržal je danes podal izvršilnemu odboru svoje stranke poročilo o politični situaciji. Ugotovil je, da izhajajo njegova privatna pogajanja o novi sestavi vladne večine z izhodišča, da naj tvori ogrodje nove vlade stara koalicija. Omenil je tudi, da je prejel za ta poga:anja samo mandat agrarne stranke, ne pa mandata predsednika republike Masaryka. Pri tem ie stopil v stike tudi z zastopniki drugih strank, ker je hotel imeti pregled situacije. Izvršilni odbor je vzel poročilo ministrskega predsednika na znanje.
V parlamentarnih krogih pričakujejo, da se bodo poga!ania, ki so bila danes zaradi praznikov prekinjena, tekom prihodnjega tedna nadaljevala in da bodo zaključena najkasneje do 12. novembra.
Tudi zastopniki ostalih strank so bili ži-
vanno na dehi. Zastopniki čeških in nemških soci:alnih demokratov 90 se sestali danes na skupno posvetovanje o politični situaciji. Ta razgovor začasno ni imel pozitivnega uspeha in o njem tudi ni bil izdan komunike. V sredo se bo sestal stalni odbor poslanske zbornice, da se posvetuje o finančnih zadevah republike.
Izvršilni odbor narodne demokratske stranke je določil danes razdelitev mandatov v drugem skrutiniju. Iz tega skrutinija bodo dobili mandate dosedanji trgovinski minister Novak in bivši soci:alnodemokrat-ski poslanec Hudsc, ki sedaj organizira delavstvo v stranki. Na Slovaškem so prejeli mandate poslanec dr. Ivanka in znani slovaški pesnik Razus. Generalni ravnatelj »Narodnih listov« in podpredsednik stranke Franc Sis ni prodrl s svojim mandatom.
Pred zaključkom razprave o šumskih aferah
Izpovedi bivših ministrov za šume in rudnike — Zaslišanje prič
končano
Beograd, 31. oktobra, p. V disciplinarnem procesu, ki se vrši pred Državnim svetom proti bivšemu generalnemu direktorju v ministrstvu za šume in rudnike inž. Stamenkoviču, bivšemu pomočniku dr. Novaku in še nekaterim višjim uradnikom tega ministrstva, so bili včeraj zaslišani kot priče bivši resorni ministri dr. Nikič, dr. Vasa Jovanovič in dr. A. Mijovič. Interes javnosti za njihove izpovedi je bil ogromen. Šlo je predvsem za vprašanje, zakaj se v ministrstvu za šume in rude pri eksploa-tacijskih pogodbah ni postopalo po predpisih zakona o državnem računovodstvu in na kateri podlagi so ministri ustvarjali svoje odločitve. Obtoženi se namreč branijo, da so pri inkriminira-piii dejanjih bili samo izvrševatelji odločitev svojih šefov ministrov.
Bivši minister Nikič je potrdil, da se pri oddajah eksploatacije šum ni postopalo po predpisih zakona o drž. računovodstvu. Ta praksa je bfla uvedena že I. 1919 in obstoja do današnjega dne. Pri stvarnih odločitvah je on (Nikič) kot minister mogel konkretno zadevo presoditi le s političnega in pravnega stališča, v strokovnem oziru pa se je zanesel na referenta. Kar se specijalno tiče odvzet-ja koncesije »Bosni« in prenosa na podjetje »Varda«. se je to zgodilo iz nacijo-nalnih razlogov. To vprašanje je rešil že minister dr. Srskič, praktično je bilo potem dokončano pod ministrstvom dr. Žerjava in priča je le podpisal že izdelani projekt.
Bivši minister dr. Vasa Jovanovič tudi potrjuje, da se je postopalo brez ozi-
ra na formalne predpise o državnem računovodstvu. Res je sicer, da bi bile nastale velike škode, ako bi se bilo postopalo po teh zelo okornih in formalističnih predpisih, toda on je kot minister vendarle smatral, da je zakon zakon in je odredil, da se po zakonu postopa. Istočasno je sestavil komisijo, ki naj bi izdelala projekt za spremembo zakonskih določb, toda komisija se ni sestala, ako-ravno je to urgiral. Kmalu nato je de- | misijoniral. Tudi dr. Jovanovič zatrjuje, da se je v strokovnih stvareh moral zanesti na referente, zahteval pa je vedno pismene referate.
Bivši minister dr. Mijovič smatra, da se je pri oddaji šum moralo postopati brez ozira na predpise zakona o drž. .računovodstvu in da se tudi danes mora tako postopati, ker bi sicer nastale velike škode. V kolikor se je posameznim firmam popuščalo na prvotno dogovorjenih cenah, je bila to posledica strokovnih mišljenj in predlogov v to poklicanih referentov. Priča je pa končno uvidel, da treba vse pogodbe revi-dirati in je v to svrho postavil posebno komisijo.
Izpovedi bivših ministrov so bile v ostalem za obtožene v podrobnostih precej razbremenilne.
Ko sta bila zaslišana še dva podjetnika, katera sta trdila, da ju je generalni direktor Stamenkovič s svojim postopanjem težko oškodoval, je bila razprava prekinjena. Zasliševanje prič je končano in po govorih državnega toži-telja ter braniteljev bo Državni svet proglasil sodbo.
Uničene menice za Sva milijona dinarjev
Nove ugotovitve preiskovalne komisije v aferi Hrvatske <$eljačke zadružne banke — Nad banko je proglašen kotnkurz
Zagreb. 31. oktobra AA. Uradno se objavlja: Glede na popravek g. dr. Vladimiri a Mačka, objavljen 29. in 30. oktobra t I. v »Obzoru«, oziroma »Novostih«, se nradno ugotavlja, da je likvidacijski odbor Hrvatske seljačke zadružne banke v Zagrebu 24. oktobra t 1. sklenil razveljaviti vse menične žire na 4 kosih bianco izdanih menic po 500.000 Din v skupni vrednosti 2.000.000 Din brez vsakršnih dokazi' in pismenih opravičb za njihovo razveljav-jjenae. Te menice so bile v založbi banke in so služile za njene terjatve napram dolžnikom. V banki ni bil najden nikak pismen dokument iz katerega bi bj'o razvidno, da so razveljavljene menice s'užile kot jamstvo za posel Glavne zadruge, matice Hrvatskih seljačkih gospodarskih zadrug, s »Slavonijo« d. d. zaradi parce'acije Fe-stetidevega posestva v Medcimurju. Zato je ta trditev g. dr. Mačka oopotaoma samovoljna.
Ker banka ni imela pismenh dokumentov o tem d, bi navedene menice služile za parcelacijo, ie bjl predsednik likvidacijskega odbora Vlado Veselic mnenja, da mora Hrvatska seljačka zadružna banka zaradi pomanjkanja nasprotnih pismenih dokazil obdržati te menice v kritje svojih terjatev napram Glavni zadrugi v približnem znesku 2,000.000 Din. da je podpisnikom dano na prosto, da 'ahko svoje trditve pred sodiščem dokažejo.
Dr. Vladimir Maček trdi, da ie bil posel o parcelaciji likvidiran s »Slavoniio« d d oziroma s Prvo hrvatsko štedionico koncem leta 1928. in da je jamstvo banke ter vseh meničnih žirantov že tedaj ugasnilo, tako da so menice posta'e brezpredmetne. Akc bi ta trditev bila točna ta ako bi v tem pogledu obstojali pismeni dokumenti (ki Da jih ni), je vendar za podpisnike menic nenavadno značilno, da so šele leto dni po likvidaciji parce'acije prišli na to, da urede vprašanje veljave svojih žirov na menicah v znesku 2,000.000 Din, ki so ostale v veljavi do 24. oktobra t. 1. kot polog
banke. Likvidacijski odbor je razveljavil te menice tik pred konkurzom ter s tem osvobodi' nekatere člane likvidacijskega odbora, ki so bili istočasno podpisniki na teh menicah, nadaljnjih obvez.
Glede predujma 24.000 Din, ki ga je dr. Maček prejel od banke, se ugotavlja, da stoji v zapisniku šeste sede likvidacijskega odbora z 21. oktobrom t 1. naslednje: »Predsednik čita dopis dr. Mačka, ki sporoča. da prevzema pravno zastopstvo banke s prošnjo, naj se mu dovo'i iz tega naslova predujem v znesku 34.000 Din. To se spreame na znanje in vsota odobri.« Iz korespondence banke s pisarno dr. Juria Krnjeviča je razvidno, da je pisarna s pismom od 10. oktobra prosila banko, nad se ji »v kritje preostanka v nastalih poslih nakaže oredujem 5.000 Din«, a ne 24.000 Din, kakor ie zahteval dr. Maček. Značilno ie dalje, da dr. Vadimir Maček v svojem objavljenem pismu nikjer ne pove, zakaj je zahteval večji predujem kakor pisarna dr. Juria Krnieviča.
Zagreb, 31. oktobra r. Kakor poročajo današnji listi, je bil nad Hrvatsko seljačko zadružno banko včeraj proglašen konkurz.
Šefa VZS
Beograd, 31. oktobra. AA. Na današnji seji je vrhovni zakonodajni svet razpravljal o konkurznem zakonu. V imenu ministra pravde je prisostvoval seji predsednik senata vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. 3er-told Eisner. Razprava o zakonskem predlogu je bila v načelu končana, podrobna razprava ee bo nadaljevala na prihodnji seji, ki bo jutri ob 16.
Izvoz suhih siv na Poljsko
.	31. oktobra, o. Ministrstvo trgovine
m «idu®tn»e je obvestilo tngovsko in obrtniško zborncoo, da j« poljska vlada odobrila Jugoslaviji «avoz kontingenta 40.000 ton suhih sliv v času od 1. decembra letos <to 30. aprila prihodnjega leta.
Rekonstrukcija rumunske vlade
Bukarešta, 31. okt. g. »Cuventul« piše o skorajšnji rekonstrukciji vlade in poroča, da bo v tem primeru bivši firiačni minister Popovici imenovan za zborničnega predsednika. Notranji minister Vajda-Vojvod pa bo imenovan za zunanjega ministra, ker namerava zunanji minister Mironescu iz zdravstvenih ozirov oditi v inozemstvo. Tudri nekaj državnih tajnikov bo baje imenovanih za ministre.
Madžarski krščanski soci-jalci vohuni in veleizdajalci
Praga, 31. okt. s- Preiskava proti madžarskim krščanskim sOcijalcem zavzema vedno večje dimenzije. Proti predsedniku stranke Scuelloju je bila državnemu pravdništvu vložena ovadba zaradi vel ei zdaj e in vohunstva v korist Madžarski Zahteva za izročitev bo predložena zbornici takoj, ko se bo poslanska zbornica sestala.
Redukcija uradništva v Rumuniii
Bukarešta, 31. okt.: AA. Ministrstvo financ bo glasom naredbe ministra financ za 7 dni ustavilo vsako sprejemanje občinstva. Minister je izdal ta ukrep, da bi moglo ministrstvo dokončati priprave za novi proračun. Z novim proračunom bo odpuščenih 4000 državnih uslužbencev, 1900 železničarjev in 1700 rastavljencev iz drugih gospodarskih resorov. V samem finančnem ministrstvu bo odpuščenih 670 uradnikov.
Borba za indiisko ustavo
Bombay, 31. okt. o. V indijskih politič-niih krogih je vzbudila izredno veliko zanimanje vest, da bodo izvršene pri končni redakciji načrta za indijsko ustavo važne spremembe, ki bodo Upoštevale zahteve ira-cijonalistov. Po poročiliu Simonsove komisije o načrtu indijske ustave, se bo sestala v Londonu konferenca vseh mteresiranih krogov in indijskih držav, na kateri bodb izčrpno proučili vsa vprašanja, ki se tiče-—'hodnje indijske ustave in nato predložila ustavni načrt indijskemu parlamentu.
Korupcija v Riunumiji
Bukarešta, 31. oktobra. Kološki list >Pa-tria< ostro napada bivšega pravosodnega ministra in sedanjega ravnatelja lista lUni-versul«, Potesca in mu očita, da je kot minister svoječasno pridobil omenjeni list za sebe in zagrozil mestni upravi, da bo 'Zgubila proces proti državni upravi, ako mu ne da v najem vse prodajalne časopisov.
Prekinitev vzhodne reparacij-ske konference
Praga, 31. oktobra, s. Pariška repara-cijska konferenca za vzhodne reparacije je bila, kakor javlja »Prager Presse«, zaradi odklonilnega stališča Madžarske definitivno prekinjena ter odgodena na nedoločen čas. S tem ostane do nadaljnjega nerešeno tudi vprašanje reparacijskih obveznosti nasled-stvenih držav bivše avstro - oorske monarhije in Bolgarije.
Angleško-rumun&ka trgovinska pogodba
Bukarešta, 31. okt AA. Opolnomočeni minister angleške vlade v Bukarešti je izročil ministru zunanjih poslov načrt angleško-rumunske trgovinske pogodbe. Ta korak angleškega poslanika je v zvezi z novo carinsko tarifo, ki jo je rumunska vlada dostavila vsem onim vladam, ki žele vzpostaviti trgovske etike z Rumunijo.
Angleške občinske volitve
London, 3. oktobra, o. Jutri se bodo vršile v 360 okrajih Anglije jn Waitesa občinske volitve za izvolitev ene tretjine občinskih svetnikov. Največje števiSlo kandidatov je postavila delavska
Požar vpepe® poljsko tovarno
Varšava, 31. oktobra AA. Včeraj je ogromen požar upepelil tovarno in sk'adi-šča lesne tvrdke »Bistrožički« v Očehovu na Poznanjskem. Škoda ie zelo velika in je do 90 % krita.
Angleži in tekme za Schneiderjev pokal
London. 31. oktobra. Letalsko ministrstvo objavlja, da se angleška v'ada ne bo več udeleževala mednarodnih letalskih tekem za Schneiderjev pokal, ker udeležba v'adnih letal ne odgovarja več ustanovi Schneideria in ker so se z dosedanjo udeležbo vojnih letal že dosegli uspehi, ki zadostujejo za praktični razvoj v tej smeri. Zato so postali veliki izdatki javnega denarja v ta namen neupravičeni in nepotrebni. Privatni letalci se bodo 'ahko tudi v bodoče udeleževali teh velikih mednarodnih športnih prireditev.
Trčenje dveh avtomobilov
Atžfr, 31. oktobra. AA. V blšžšnii Aližina sta trčila drva velika avtobusa te padla v obcestna jarek. Devet oseb je bito ubitih, 14 težko fa-njenih.
Prihod Erika Drummonda
Beograd, 31. okt. n. Generalni tajnik Društva narodov Erik Drummond dospe jutri na postajo Rakek. Danes mu je odpotoval nasproti šef odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu dr. Perne. Gosp. Drummond prispe s svojim tajnikom in dvema tajnicama. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič priredi s soprogo njemu in spremstvu na čast v nedeljo slavnosten obed na Topčideru, h kateremu je povabljenih okoli 80 oseb.
Hči španskega kralja na jugoslovenski razstavi
Beograd, 31. okt. n. Jugoslovenski paviljon na barcelonski razstavi je včeraj po-setila hčerka španskega kralja Alfonza XIII., princesa Izabela Bourbonska, ki si je dalje časa ogledovala razstavljene predmete ter se zelo pohvalno izrazila svojemu spremstvu ki našim zastopnikom o njih. Kakor znano, doživlja naša razstava velike uspehe pri razdeljevanju nagrad. Relativno morda noben drug narod ni dosegel s svo-mi razstavljenimi predmeti takih uspehov kakor baš Jugoslavija. Našemu paviljonu je bil priznan Grand prix. ki je bil poleg .nogih zlatih in srebrnih kolajn priznan udi velikemu številu zastopnikom naše industrije.
Menih žrtev zločina
Beograd, 31. oktobra, p. Iz Skoplja poročajo, da je pred par dnevi brez sledu izginil kailudjer Djelasi, član pravoslavnega samostana Sv. Andreja. Samostan leži na samotnem kraju v gorovju in je v času slabega vremena docela odrezan od ostalega sveta. Djelasi je pred par dnevi odšel iz samostana, da bi obiskal nekega bolnika, a se ni več vrnil Vsa poizvedovanja so ostala doslej brezuspešna. Domneva se, da je postal žrtev kakega zločina. Prebivalstvo je zaradi tega dogodka zelo razburjeno.
Doba poplav se zopet pričenja
Novi Sad, 31. okt. p. Po vesteh iz Srem-ske Mitrovice je Sava zaradi ponočnih nalivov tako narasla, da je tekom dneva na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okoliška polja. Tuda Drina opasno narašča im je povzročila v nižjih pokrajinah poplave. Posebno hudo je prizadeta okolica Rajone bašte, kjer je pod vodo vse polje. Pri lesni industriji tvrdke Binder ta Bolgar je voda odnesla 52.000 kub. metrov raznega lesa. Ker obstoja nevarnost, da se bo ta ogromna količina lesa zagvozdila pri kakem mostu, so morali zastražiti vse nižje ležeče mostove do izliva Drine v Savo. Človeških žrtev poplava doslej še ni zahtevata, pač pa je mateirijalna škoda dokaj S čutna, ker je poplavljencem uničen skoraj ves letošnji pridelek.
Aretacija jugoslovenskega ood jetnika na Rek!
Sušak, 31. okt. n. Danes je bil na Reki aretiran gradbenik D' Emili, naš državljan, ki je stanoval na Reki pri svojem očetu in ki gradi na Sušaku mestno posvetovalnico. Vzroki njegove aretacije niso znani, dejstvo pa je, da so davi karabinjerji blokirali vse ulice okoli njegovega stanovanja ter ga aretirali, ko je prišel iz hiše Ukle-nili so ga v verige, odvedli v zapor, nato pa odpeljali z avtomobilom neznanokam. V preiskavi pri njem so baje našli naše liste in politično gradivo, ki izvira še iz dobe Zanelle.
Prepovedana lista
Beograd, 31. ototobra. AA. § skleipoen ministrstva notranjih poslov D. Z. št. 33.890, z dne 23. ■t m. je prevopedsun uvoz in razširjenje tasta »Svobodna Hrvatska«, ki izhaja kot glasilo naših izseljencev v Buenos Arresu v našem jezjfcu ter piše proti interesom naše države. S sMopom št. 33.979, % d<ne 24. oiktobra pa je ie istih razlogov prepovedan uvoe im razŠTgemde jtaiLSansikega lista »La Liberta«, ki izhaja v Par-izu.
Konferenca o avtobusnem prometu
Beograd, 31. oktobra, n. Prihodnji mesec se bo vršila v ministrstva trgovine in indiustrije konferenca, na kart eni se bo definotavno urediH veis kompleks vprašanj avtobusnega prometa. Rampravlijaifc) se bo pred vsem o otvoritvi novih avtobusnih prog v kraljih, kjer so promefcne zveze slabe.
Peklenski stroj na Reki
Sušak, 31. oktobra, n. Na Reka je nastalo ve-ISko razburjenje med fašističnimi oblastmi, ker so v nafšnerijii peitnoleja našK peklenski stroj, kd je ba tamkaj nameščen, da bi pognal rafinerijo v zrak. Ni znano, na kaik način so italijanske oblasti zvedele za ta stroj in ga odkrile. Aretiranih je bilo večje število oseb, o podrobnostih pa se čuva tajnost.
»Zeppefim« poleti na Severni tečaj
_ Berlin, 31. oktobra, o. Na temelju doseženega sporazuma med družbo >Zeppelin< in družbo za polarna raeiskavanja, so pričeli pripravljati Zeppelin za polet na sevorni tečaj, ki bo izvršen najbrž že spomladi. Poleta se bo udeležilo normalno moštvo zrakoplova, ki bo prejelo visoko odškodnino.
Beograd, 31. oktobra. AA. N5. Vel
kraJj se je davi vrnil v Beograd.
Dr. Baltič član državnega sveta
Beograd, 31. oktobra A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. oktobra in na predlog predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za člana Državnega sveta v I./2. dr. Vilko Baltič. veliki župan niške oblasti.
Imenovanja v notranjem ministrstvu
Beograd, 31. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih dej so postavljeni:
za generalnega inšpektorja notranje uprave pri ministrstvu notranjih zadev g. Jovanovič K. Milorad, veliki župan bačke oblasti; Jan kovic J. Kosta, veliki župan po-žarevske oblasti; za inšpektorja ministrstva notranjih zadev v I-3a Sekulič L. Branko, okrožni inšpektor v Mostarju iste skupine in kategorije; z>a okrožnega inšpektorja v I-3a Stefanovič Ignatije, bivši okrožni načelnik in odvetnik iz Havadara; za banske-ja inšpektorja dimavske banovine v 1-3 51 upi Stanko, inšpektor ministrstva notranjih zadev; za banske ga inšpektorja ▼ mora vsk i banovini Kočič A. Petar. inšpektor ministrstva notranjih zadev; za banskega svetnika y dunavski banovini Markovič P. Ljubomir, županijski svetnik beograjske županije, za svetnika vatrdarske banske uprave Jovanovič A. Milan, upravnik policije ▼ Skopi ju v 1-4 in za svetnika dunav-ske banske uprave Malič Branko, župan i j. ski svetnik sremske županije.
Važne zadeve kranjskega mesta
Vprašanje razširjenja pokopališča. — Za tujski promet
Kranj. 31. oktobra. Sinoči se je vršila redna javna seja mestne občinske uprave pod predsedstvom župana g. Pirca. Dnevni red je obsegaj izredno važna komunalna vprašanja, kakor o pokopališču, o organizaciji tuiskega prometa in o ekspozituri borze dela.
Zupan g. Pire je uvodoma prečital dopis Ijublanskega oblastnega komisarja, kj ie odsvetoval občinskemu odboru izvršitev sklepa, da bj mestna občina dogradila na ubožni hiralnici, ki je last ubožnega zaklada, še eno nadstropje za stanovanje mestnih uslužbencev, in da bi v ta namen obrana na:ela 140.000 Din posojila.
Oblastni šolski odbor v Ljubljani je sporočil mestni občini, da je razpisal za 5. novembra L L ogled starega osnovnošolskega poslopja v Kranju in eventualnega stavbišča za novo osnovnošolsko poslopje ter razpravo o prezidavi starega šolskega poslopja, oziroma o zidavi nove šolske zgradbe. Ogled se bo vršil takoj po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane.
Mestni župni urad je doposlal mestni ob-Sni vlogo, v kateri prosi občino kot obrtno oblastvo za razpis komisronalnega ogleda v svrno razširjenja cerkvenega pokopališča na njegovi severni strani za kakih 20 metrov na cerkveno zemljišče. Župan j« pojasnil, da je to nameravano razširjenje pokopališča nemogoče, ker predvideva regulacijski načrt takoj za pokopališčem na severni strani široko cesto. Obstoje pa tudi drugi tehtni razlogi proti razširieniu obstoječega pokopališča, ker je že danes pokopališče na dveh straneh obdano s stanovanjskimi hišami, v kratkem bodo pa pričeli zidati tudi na ostalih straneh. Vprašanje, ali naj se sedanje pokopališče razširi ali da se prenese izven mestnega nasel;a, postaja aktualno in že' v bližnji bodočnosti bo morala pasti rešitev tega vprašanja. Zaenkrat pa je občinski odbor soglasno odklonil glede na regulacijski načrt razširjenje pokopališča.
Nato je občinski odbor obravnaval predloge finančnega odseka za katerega so poročali odborniki dr. Sabothy. Franc Sire in prof. Watzl. Na prošnjo kranjske podružnice SPD se je sklenilo, da se v proračun za 1. 1930 vstavi postavka 2000 Din kot prispevek k gradnji nameravane planinske koče na Storžiču. Javna borza dela y Ljubljani je sporočila, da je sklenila ustanoviti v Kranju, kjer se je koncentrirala močna industrija, ekspozituro. Občina naj bi stavila v proračun primerno postavko za kritje delne najemnine za uradne prostore te ekspoziture. Občinski odbor .ie po daljši razpravi sklenil, upoštevajoč sicer pomen te sociialne institucije, da je zaenkrat ustanovitev te ekspoziture odveč, ker dejansko v Kranju ni brezposelnosti in ker se tu interesenti obračajo itak na ljubljansko centralo, kjer je večja izbira.
Tukajšnja Gostilničarska zadruga je vložila vlogo da bi občina skupno z zainteresiranimi korporacijami ustanovila tu:sko prometno informacijsko pisarno, prepustila primera lokal in nastavila uradnika, ki bi vodil in organiziral tujski promet. Brez-dvomno je. da je njena važna naloga organizirati tujski promet v Kran'u. ki je za letoviščarje in turiste postala izredno važna tranzitna točka, zlasti ko se ie v letošnjem letu koncentriral tu avtobusni promet za vse smeri. Izvoljen je bil poseben odsek, obstoječ iz gg. Fr. Gorjanca, Ricija Mayria, dr. Sabothyia in Franca Sirca, iki bo zadevo v na;kraišem času preštudiral.
Občinski odbor je odobri! vozne rede in tarife avtobusnih podjetij Pernuša in Mallyja iz Tržiča ter Splošne maloželez-niške družbe iz Ljubljane. Prošnji Jožefa Zogonderia za koncesijo avtobusne vožnje na progi Kranj-Škofja Loka se ne bo ugovarjalo. Pri sklepu sta bila soglasno odobrena računska zaključka vodovodnega odbora za I. 1928 in Dijaške kuhinje za šolsko leto 1928-29.