"V N ^^-^ 'msimim- ' *»«-C!fi-*5^fcf ¦: '<¦'¦'-.....¦¦::::::::-:::::.....:-v:'::-:.....:<¦:¦:¦:'¦:¦: Št. 3 • Leto XV • 11.2. 1d94 • Poštnina plačana pri pošti Krško Vsaj v eni stvari sHupna ahcija Posavja Koncept ravnanja z odpadki V treh posavskih občinah ga bodo skušali razrešiti s projektno nalogo, ki bo morala prepričati tudi bodoče sosede deponije. Krško, 9. februarja - Pogodbo o izdelavi projektne naloge z naslovom "Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju" so danes podpisali v krškem hotelu Sremič. Organizatorji pripravljalne akcije (komisija za koordiniranje projekta) so k podpisu povabili predsednike izvršnih svetov vseh treh posavskih občin. Dejstvo je, da so deponije komunalnih odpadkov v vseh treh občinah že polne in da je to, hkrati z nedosledno izpolnjenimi zahtevami okoliškega prebivalstva teh deponij, eden prerečih problemov naše regije. Projekta so se najprej lotile strokovne službe krškega izvršnega sveta in kar nekaj časa je trajalo, predno so se z vodilnimi v ostalih dveh občinah toliko poenotili, do so se sedaj očitno odločili za resnično skupno akcijo. Na podlagi gradiv, s katerimi se je doslej ubadal krški izvršni svet, lahko sklepamo, da so se za izdelavo omenjene naloge potegovali A.S.A. Slovenica iz Ljubljane, Savaprojekt iz Krškega in CRP iz Brežic. Iz priloženih dokumentov (namenjenih za seje krškega izvršnega sveta) lahko razberemo, da bo koordinacijo (vodenje projekta) prevzel Center za razvoj Posavja, delali pa bodo vsi trije prijavljenci, da bo delo potekalo po stopnjah. Naročniki so se z izvajalci poenotili o tem, da je treba dati prednost analizi trenutnega dejanskega stanja v ravnanju z odpadki po občinah, strokovnim rešitvam možnih lokacij za regijsko deponijo in komuniciranju z javnostjo. To pomeni, da nameravajo naročniki študije in njeni izvajalci v vseh fazah seznanjati prebivalstvo z vsem, kar to mora vedeti o ravnanju z odpadki. To je bila tudi ena od postavk, ki so nekoliko podražile izdelavo študije: naročniki so tudi stike z bodočimi sosedi regijske deponije prepustili avtorjem študije, tako da bo upravnemu organu ostalo samo strokovno upravno delo. Izdelani »Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju«, do- polnjen z geološkimi raziskavami na potencialnih lokacijah, bo kot projektna naloga predstavljal srokovno podlago za izdelavo osnutka in predloga sprememb in dopolnitev družbenih planov občine za potencialno lokacijo regionalne deponije komunalnih odpadkov. Cena za izdelavo celotnega projekta je znaša 8.931.400,00 SIT, stroški izdelave pa se delijo na tri dele, in sicer po eno tretjino na vsakega naročnika (IS SO Brežice, Krško in Sevnica). Naloga bo izdelana v petih mesecih po podpisu pogodbe. Za koordinacijo med izvajalci projekta in izvršnimi sveti posameznih občin je bila imenovana komisija za koordiniranje projekta, ki bo spremljala izdelavo projekta. Ika, Galex DRŽAVNI PEČAT Poslanci državnega zbora so se mesece in mesece dajali zaradi lokalne samouprave ter s svojim onaniranjem nazorno pokazali, kako malo oziroma nič jim pomeni glas naroda, iz katerega so sami tako veličastno izšli. Nikakor drugače ne moremo razumeti njihovega vztrajanja na strankarskih okopih, ki jih je uspela preluknjatrsamo odločitev ustavnega sodišča, ki je vsekakor strokovna, ne glede na to, ali so in za koliko prekoračene pristojnosti. Končni rezultat vsega skupaj je "politična improvizacija", temelječa na kompromisnih odločitvah. Kompromis je lahko tudi kvaliteten, vendar samo pod pogojem, da temelji na strokovnih osnovah, za katere pa je politika poskrbela na način, da jih čimprej pozabimo. Poslanci, zaprti v prostore parlamentarne oblasti, so še enkrat dokazali, da jim ni mar za zunanji svet, še manj pa za bitja, ki v tem svetu živijo. Nerodno je samo to, da smo ta bitja državljani iste države, ki bomo končni porabniki poslanskih igric z državnim pečatom. Pri lokalni samoupravi bi namreč moralo iti predvsem za to, da bi postavili tak sistem, da bi bile po racionalnem principu dane možnosti in izbire vzpostavitve lokalne skupnosti in da bi lahko sodobno upravljali zadeve občega pomena. Vsa vprašanja o tem, kdo bo imel oblast v novih občinah in ali bodo stari uradniki obdržali svojo moč in vpliv, so postranskega oziroma drugotnega pomena in z oblikovanjem nove lokalne samouprave nimajo nobene neposredne zveze. To je hkrati tudi tisti del, ki ga poslanci niso bili sposobni zaobiti, ampak so mu pri sprejemanju takšnih in drugačnih zakonov posvečali največ pozornosti in energije. V tem pa je skrito tudi razumevanje nesprejetja ustavnega zakona, ki je omogočil Ljubljani oz. njenemu mestnemu izvršnemu svetu in županu, da se posmehujeta demokraciji in izvajata torturo države nad ostalim delom države. Za poslance državnega zbora je pomembnejša ljubljanska oblast kot državna vlada, ker če ne bi bilo tako, bi prostodušno dopustili, da izgori v lastnih plamenih in ga ne bi oblikovali kot državni kolektivni vzorec, ki pa je drugod na žalost še neuporaben. Ostane nam samo to, da poprosimo izvršni svet mesta Ljubljane, naj nas nauči, kako vladati, da ostaneš na oblasti. Kljub temu je vredno razmisliti, ali se splača prešuštvovati s politiko sedaj, ko ima ceno HlV-pozitivne prostitutke. Vprašanje je, ali se naši vrli poslanci resnično zavedajo, kaj to pomeni. Če se ne, naj jim pomaga bog, z opozorilom, da ga v javni hiši ni ali pa ga vsaj naj ne bi bilo. Damjan Lah InipeHeijsHa služba t a Ho i obveščena Pogin rib v Lokavcu v revirju Lašče pri Raki Geološki za vod iz Ljubljane je z izkopom po vzročil onesnaženje. mm *fi Penasto znamenje onesnaženja v potoku Lokavec (Foto: Martin Žabkar) Lašče pri Raki, 7. februarja - Geološki zavod iz Ljubljane je v petek, 4. 2., začel z delom pri potoku Lokavec v ekološko zaščitenem revirju Lašče. Tako je povedal Emil Vehovar, ki stanuje blizu tega, zdaj onesnaženega področja. Sicer je Geološki zavod to počel že pred leti, a so takrat skopali jami in odpadke sanirali. Emil Vehovar je še povedal: "Tokrat je Geološki zavod delal z najenostavnejšo logiko in odpadke po ceveh pošiljal naravnost v potok. Zadevo je prvi odkril Martin Žabkar, ki je stvar tudi dokumentiral s fotografijami, jaz pa sem obvestil pristojne organe. Krivec po mojem mnenju ni le Geološki zavod, ampak tudi krška občina, ki je izvajalcem pustila proste roke pri delu in jih pustila brez kontrole." Svoje stališče pa je povedal tudi dr. veterine Hinko Maver, ki je vzel nekaj vzorcev poginjenih rib. Povedal je, da so odkrili pogin rib v dolžini enega km, in sicer le salmonidov, vrste, ki potrebuje več kisika (npr. postrvi). Potok je onesnažen z muljem, ki je najbrž povzročil pogin rib, v njem je prah od kamna, ki nastane pri izkopu, možnost pa je, da so tudi kakšne kemikalije. "Z Geološkim zavodom iz Ljubljane sem že poizkušal kontaktirati, vendar se na telefon ni oglasil nihče. Na Rako se bomo odpravili v sredo in jim preprečili nadaljnje delovanje, za storjeni prekršek pa bo zavod moral plačati denarno kazen, ki za takšne prekrške ni majhna," je zaključil Hinko Maver. (B.C.) Pust - šms. H« svet "ponori" ŽENAM NE SMEŠ NIKOLI NIČ ZAMERITI Pustni Čas je poseben čas v letu. V mestih in trgih se vrstijo plesi in maškarade, ponekod prirejajo celo živahne pustne obhode. Podeželje danes ne kaže enotne podobe. Svoj čas je bilo šelmanja obilo. Danes je tako, da je šem v nekaterih krajih še nekaj, ponekod pa prav nobene več. Kvečjemu si kak otrok natakne kupljeno naličje in hodi od hiše do hiše - beračit. Izročilo skušajo ohraniti šole, ki z učenci prirejajo otroške maškarade. Izjema pa so nekateri kraji, ki še vedno vztrajajo pri svoji šemski dediščini (Markovci, Cerkno, Kostanjevica na Krki, brkinske vasi). Držijo se starih šemskih likov iz izročila (korant, laufarji, škoromati idr.), a ti so že izpostavljeni nevarnosti f ol klorizma. Ta se je ponekod že močno razbohotil (Ptuj). Iz sive davnine izhaja ponekod še danes razširjena vera, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Zato jih je treba obdariti. Prav tako staro je bilo pravilo, da se smejo šemiti samo moški, predvsem fantje. Danes se tega tudi na kmetih marsikje ne držijo več. V izročilu korenini splošno vedenje našemljencev, ki je povsod enako. Seme nastopajo v skupini, navadno v obhodu, nič ne govorijo, venomer tečejo ali poskakujejo, plešejo ("za debelo repo"), uganjajo trušč, "tepejo", mažejo s sajami, s pepelom, močijo z vodo, kaj izmaknejo, izpostavljajo posmehu napake v srenji. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nikoli nič zameriti. Do vsega, kar počno, imajo namreč sporočeno "pravico". Seme poskrbijo, da vlada o pustu res "narobe svet". V človeku tiči potreba po šemljenju - kdaj pa kdaj mora zapustiti svoj "jaz", mora zaživeti v "šemski svobodi", da se znebi notranjih napetosti, ki so se v njem nabrale. Da utegne pri tem priti do nasprotja s pravili vedenja v družbi, tu in tam do spotakljivosti, je jasno. Od tod tudi odpor proti šemljenju, ki pa ni bil nikoli preveč uspešen. Dragi bratci, pred vami je še nekaj časa za premislek. Pustni čas se neomajno približuje in vi še nimate pustne ideje. Razmislite, ker vas le še dober teden loči od praznikov, ki so za nekatere istovetni kot božič in novo leto. Želimo vam obilo pustnih norčij, konec koncev pa tudi trezno glavo. (Pripravit: Gaiex) Vzgojnovarstveni zarod HršHo vabi na veselo pustovanje vse predšolske otroke in starše Pustovanje bo na pustni torek, 15.2.1994 od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu Krško. S šaljivimi točkami, zabavnimi igricami in plesom vam bodo vzgojiteljice in ansambel RIO BAND pričarali norčavo in veselo pustno popoldne. Dragi otroci in starši - pričakujemo, da boste tudi vi norčave pustne seme! Vabljeni! Vzgojnovarstveni zavod Krško NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 SemoUcev sindikat r Posavju: 31. Januar *9+ - slovenski In evropski dan brez kajenja Vzgojiti nekadilske generacije Niso delavske plače krive Omejiti kajenje in propagiranje ter natančno opredeliti določila zakona Naj nam bo dovoljeno, da po 31. januarju, evropskem dnevu brez kajenja, povemo nekaj besed iz poročila odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri državnemu zboru Republike Slovenije k predlogu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v R Sloveniji, ki bo imel v državnem zboru konec februarja že drugo obravnavo. 10dbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na svoji 26. seji (10. januarja 1994) obravnaval predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki ga je v drugo obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. V uvodni obrazložitvi je predstavnik vlade - minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč povedal, da je predlagatelj pri pripravi zakona pretehtal vse pripombe, ki so bile podane ob prvi obravnavi predloga zakona. Prav vse pripombe so namenjene ostrejšemu omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Ob tem je poudaril, da je namen predlagatelja in seveda še posebej ministrstva za zdravstvo, da bi predlagani zakon v praksi resnično zaživel. Zato je predlagatelj vse prispele pripombe ocenjeval predvsem s stališča, ali so v praksi uresničljive. Nikakršnega smisla nima namreč sprejeti sicer dober, a preveč restriktiven zakon, ki ne bo zaživel. Glavni namen predlaganega zakona pa je spremeniti miselni in vedenjski vzorec prebivalcev Republike Slovenije v zvezi z uporabo tobačnih izdelkov. Odbor se je seznanil z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in na podlagi njegove pripombe oblikoval ustrezen amandma. V razpravi so člani odbora poudarili, da je potrebno predlog zakona uskladiti z zakonodajo in standardi Evropske unije. Nekateri člani odbora so menili, da v predlogu zakona še vedno ni dovolj natančno opredeljen pojem javnega prostora, na kar je opozorila že prva obravnava in na kar opozarja tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju. Člani odbora pa so se strinjali, da je potrebno reklamiranje tobačnih izdelkov čim bolj omejiti. Nekateri bralci Našega glasa ste gotovo iz sredstev javnega obveščanja izvedeli, da je bila v Sloveniji štiričlanska mednarodna komisija Svetovne zdravstvene organizacije, strokovnjakov s področja tobaka, programa "Evropa brez tobaka". V času svojega bivanja v Sloveniji (od 23. do 28. januarja) je imela številna srečanja, in sicer: sprejem v kabinetu ministra za zdravstvo doc. dr. Voljča, sestanek v Krki, predavanje, prikaz stanja tobačne politike v Sloveniji, srečanje s člani slovenskega parlamenta z zaključno tiskovno konferenco, kjer so med drugim predlagali, da se mora do skrajnosti omejiti reklamiranje tobačnih izdelkov s sprejemom predlaganega Zakona o vzgoji nekadilskih generacij ter pričeti odvajanje od kajenja. Na srečanju v Celju so s to misijo sodelovali tudi predstavniki Društva nekadilcev Sevnica. Predsednik društva nekadilcev Sevnica Zagode dr. Pavel Lokalna samouprava Skrajni roki so postavljeni, o vsebini pa še veliko neznank Razlagalce je treba izobraziti za pojasnjevanje reforme, so menili udeleženci posvetov. Brežice, Krško, Sevnica, februarja - V prejšnji številki Našega glasa smo začeli poročati, kako potekajo priprave na novo lokalno samoupravno organiziranost v Posavju. Takrat so v krški občini že imeli posvet s predstavniki političnih strank. Potem so podobne posvete s predstavniki strank in krajevnih skupnosti organizirali tudi v Brežicah in Sevnici. Prejšnji teden je državni zbor še razpravljal o tej temi in tako so danes vsaj nekatere stvari bolj jasne kot pred desetimi dnevi, ostane pa seveda še veliko nedorečenega. Jasno je le troje: do 15. marca naj bi bili zaključeni zbori krajanov, do konca maja referendumi za ustanovitev novih občin, skrajni rok za izvedbo volitev občinskih svetov in županov pa je 27. november. Posveti med predstavniki občin, krajevnih skupnosti in političnih strank so nekako prva stopnica, ki naj bi pripomogla k informiranju občanov za njihovo dokončno odločitev. V sevniški občini so organizirali posvet o lokalni samoupravi s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Posveta so se udeležili predstavniki 10 od 11 krajevnih skupnosti, KS Bo-štanj pa je že pred tem posredovala občinski komisiji za lokalno samoupravo svoje stališče. V Boštanju so se odločili, da bodo ostali povezani z občino Sevnica, vendar jim mora biti dovoljeno, da bodo tudi oni imeli možnost drugačnega oblikovanja, če se bo pokazal tak interes in bo ekonomsko upravičen. Konkretnega interesa za oblikovanje nove, samostojne lokalne skupnosti (občine) ni izrazjla še nobena krajevna skupnost v Po razgovorih z Duianom Semoličem so posavski sindikalisti organizirali še tiskovno konferenco. Krško, 3. februarja - "Socialni sporazum ne sme nastati po diktatu nobenega izmed partnerjev, zato pri njegovem sprejemanju ne koristijo grožnje in izsiljevanja. Potreben je strpen dogovor, predpogoj pa je sklenitev panožnih sporazumov." Njihov sindikat je odločno za utrjevanje socialnega partnerstva, zato bo skušal doseči oblikovanje tripartitne-ga organa (ekonomsko-so-cialnega sveta), ki bo zasedal enkrat mesečno, v njem pa bodo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. Posavski sindikalisti (Svobodni sindikati Slovenije) so novinarjem predstavili svojo zamisel o tem, kako je možno soglasno urediti najhujše socialne probleme v naši družbi. Izhajajo iz nekaj prav nič prijetnih dejstev, med katerimi je tudi to, da imamo iskalca zaposlitve že na 2,5-3 zaposlene, kar je že zaskrbljujoče. Poudarjajo, da delavske plače nikakor ne morejo biti gi- balo inflacije, saj recimo tekstilne delavke delajo po 16 ur (Se-molič), dobršen del plače pa prejemajo v bonih. Krivda je v nadpovprečno dragem kapitalu, v tem, da nam opremo, če hočemo, da je visoko učinkovita, servisira preveč vzdrževalcev, v tem, da obseg in izbor proizvodnje diktirajo proizvajalci, ne pa marketing (prodajalci), v kakovosti, ki bo morala postati evropsko primerljiva. Vodstva v tovarnah norme zaposlenim kar povečujejo, sprejemajo neugodne pogodbe o delu, ki jih morajo potem na svojih hrbtih in na svojo škodo uresničevati proizvajalci. Nihče ne pomisli, da je razviti svet že zdavnaj ugotovil, da Od desne: Lado Rožič, Marjan Urbane, Jože Černoša, Dušan Semolič Tiskovna konferenca Zavoda za zaposlovanje Sevnica preutrujen delavec ne dela zbrano, ni dovolj produktiven, prehitro se izčrpa in postane invalid, kar tudi ni zastonj. Jože Cernoša je imenoval tudi podjetja, kjer se sindikalisti srečujejo s takimi pojavi: Labod. Jutranjka (tu imajo na voljo le četrt ure za kosilo med dopoldanskim in popoldanskim šihtom). Ženske so pred stresi, sindikalni zaupniki pa nemočni. Zato so sindikalisti sklenili, da se bodo lotili temeljite akcije, vanjo bodo vključili tudi delovne inšpektorje. Slišali smo tudi, da nekateri direktorji ha pripombo o nečloveškem delovnem tempu odgovarjajo z: "Pa mi vi najdite drugo delo!" Slišali smo pohvalo na račun In-pleta. ki se drži pravil (morda zato, ker ni konfekcionar), in slišali smo nekaj pripomb na račun družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki ga v Posavju sploh ni. Sindikalisti zagotavljajo, da imajo skrajno resen namen uveljaviti postavljene zahteve. (Ika) ¦sks»« «j ¦-¦čel Kriminal je lahko protest zoper preobilje praznega časa Krško, 3. februarja - Posa-vje je leto 1993 zaključilo z 18-odstotno nezaposlenostjo in v tem odstotku se skriva število 5.606 iskalcev zaposlitve, ki so prijavljeni na sevniškem Zavodu za zaposlovanje. To je le eden iz obilja podatkov, s katerimi sta novinarjem postregla v. d. direktorja tega zavoda Tone Koren in strokovna sodelavka Irena Pire. V zgoraj zapisanem številu je 51 % žensk, 21 % iskalcev prve zaposlitve, kar 47 % vseh skupaj pa je starih do 26 let. Težave, ki so nastale zaradi nemožnosti otrok obrtnikov, da bi zaprosili za štipendije, so z novo zakonodajo razrešene. Po sprejetju novega cenzusa je na zavod prispelo 30 dodatnih vlog za štipendije in vseh je 2.720, od tega pa jih bo predvidoma odobrenih 2.300-tudi 81 % vlog obrtniških otrok. Sicer pa sta se Koren in Pirčeva s svojimi pojasnili kar precej časa zadržala pri podatkih o uspešnosti lanske aktivne politike zaposlovanja, ki je obsegala različne oblike dodatnega usposabljanja. sofinanciranje pripravništva, spodbujanje sa-mozaposlovanja in sofinanciranje javnih del. Izvajanje teh ukrepov je proti koncu lanskega leta zavrlo pomanjkanje denarja, tako da zavod še vedno uresni- Irena Pire: "Doslej se je moral človek k nam prijaviti kot iskalec zaposlitve, če je hotel dobiti katerikoli drugi dokument. Po novi zakonodaji bomo naše evidence lahko temeljito prečistili in potem se bo pokazalo dejansko stanje brezposelnosti. čuje samo obveznosti, ki izhajajo iz že sklenjenih pogodb, medtem ko za nove še vedno ni denarja. Ponovno je tekla beseda tudi o novostih, ki jih uvaja nova zakonodaja na področje honorarnega zaposlovanja ob hkratnem prejemanju različnih oblik družbene podpore, o dokupu zavarovalne dobe (s 50 % udeležbo zavarovanca) in o novi opredelitvi dolgotrajne brezposelnosti (dve leti). V prihodnje bo honorarni delavec lahko zaslužil le 29.000 tolarjev mesečno, ne da bi bil ob družbeno pomoč. Vsi delodajalci bodo kopijo sklenjenih pogodb o delu morali pošiljati zavodu, predvsem pa je honorarno zaposlovanje že zavrla obdavčitev, ki je sedaj za 7 % višja kakor pri rednih zaposlitvah. Zato je nekaj posavskih obrtnikov svoje pogodbene delavce že sprejelo v redno delovno razmerje, pa čeprav le za določen čas. Od dodeljevanja nepovratnih sredstev pomoči brezposelnim bo zavod zanesljivo moral postopoma preiti na kreditiranje, je zatrdil gospod Koren, jasneje pa bo opredeljeno tudi izvajan/e nadzora in krčenja pridobljenih pravic. Novinarji smo hoteli vedeti, kje je (drugod po svetu) prag socialnega nemira, saj nas ob tolikšni stopnji brezposelnosti ne bi smela presenetiti niti eksplozija socialnih nemirov. Toni Koren: "To je odvisno od okolja. Ni nujno, da se brezposelnost sprevrže v nemire in nerede. So tudi tiha izražanja nezadovoljstva: kriminal včasih ne nastaja samo zaradi pomanjkanja denarja, ampak zaradi brezposelnosti, preobilice praznega časa!" Se opozorilo: Pričakovati je prve letošnje razpise za sezonska dela, saj se bodo v Brežicah morali lotiti hmelja in za to potrebujejo trenutno 40 ljudi. Radi bi jih našli med domačimi brezposelnimi, ker bodo sicer morali prositi za izdajo delovnih dovoljenj tujcem. (Ika) sevniški občini. Na posvetu so povedali, da zahtevajo postopki za tako pomembne odločitve precej več časa, kot je bilo predvideno. Šele ko bo sprejeta vsa zakonodaja s področja lokalne samouprave, bo omogočeno objektivno odločanje ljudi. Predlagali so tudi organizirano izobraževanje o reformi tako lokalne samouprave kot tudi državne uprave za poslance v DZ, občinske odbore strank in svete KS, da bodo to lahko razlagali naprej na zborih občanov. Poleg tega so s posveta posredovali državnemu zboru, komisiji za lokalno samoupravo pri DZ in vladni komisiji za lokalno samoupravo pobude: da se podaljšajo roki za izvedbo posameznih postopkov, da se z zakonom jasno opredeli vloga župana (ta naj ne bi bil član občinskega sveta), da se občani sami odločajo o načinu volitev članov občinskega sveta (večinske ali proporcionalne volitve ali pa kombinacija obojih) in načinu glasovanja na referendumu za oblikovanje novih občin, da se z zakonom omogoči zastopanost vseh KS v občinskem svetu. V Brežicah so imeli podoben posvet 27. januarja. Večina prisotnih je ocenila, da želi država imeti čim več malih občin, ki ne bodo mogle biti enakopraven partner močni, centralizirani državi. Predsednik KS Bizeljsko Jože Mihelin je povedal, da so krajani Bizeljskega izrazili željo za ustanovitev občine, ki bo odprta za vse, ki se jim želijo priključiti. Tudi v KS Cerklje so se odločili za novo občino, v taki možnosti vidijo prednost, ker se bo, po mnenju predsednika sveta KS Franca Zorka, zmanjšala državna birokracija in bo več sredstev ostalo lokalni skupnosti. Tudi v Cerkljah bodo odprti za vse, ki se jim želijo priključiti, predvidevajo pa, da bodo to vse KS na desnem bregu reke Save. V KS Kapele razmišljajo o treh opcijah: občina Kapele, občina Ka-pele-Dobova, Kapele v občini Brežice. Dokončno se bodo odločili šele, ko bodo imeli več informacij in ko bo sprejeta vsa zakonodaja s področja lokalne samouprave. Predsednik KS Čatež Vlado Deržič je predlagal, da se na občini formira strokovno telo, ki bo dajalo napotke, ter da se naredi delitvena bilanca, kar bo omogočilo lažje odločanje na referendumu. Pa tudi pri sprejemanju občinskega proračuna za leto 1994 je treba razmisliti, kdo se bo zadolževal za nekaj let naprej. Čeprav so na posvetu večkrat omenili strokovno gradivo dr. Vrišerja iz leta 1992 - tabelo s prikazom območij novih občin po Sloveniji (po tej naj bi bila sedanja brežiška občina razdeljena na 7 novih), so se na predsedstvu SO Brežice dogovorili, da krajevnim skupnostim ne bodo ponudili nobene variante novih občin, ker se predsedstvo ne želi strokovno in vsebinsko vmešavati v odločitve krajevnih skupnosti. Sekretar SO Brežice Darko Bukovinski je predlagal, da krajevne skupnosti pripravijo svoj koncept, oni pa jim bodo pomagali pri izvedbi postopkov, ne pa v smislu vodenja postopkov in politike v KS. (B. Bjegovič) MAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 2&/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. f NAS GLAS * # GOZDNI ROŽ ARI # Ker se bliža čas del na prostem (vrtovih, njivah), Občinski štab za civilno zaščito Krško opozarja na previdno ravnanje ob kurjenju na odprtem. Občinska gasilska zveza je zato posredovala informacijo o gozdnih požarih. Če pride do večjega požara, pokličite občinski center za obveščanje - 985. Bliža se pomlad, s tem pa tudi pomladanska dela. Pri takem delu ljudje največkrat uporabljajo odprti ogenj za uničevanje raznih odpadkov. Zaradi vremenskih pogojev in malomarnosti pri kurjenju na odprtem lahko pride do večjih požarov. Zato bi rad vsem poveljnikom GD občine Krško opisal vrste požarov v gozdovih, na travnikih in poljih ter ukrepanje, če pride do njih. GOZDNI POŽARI Gašenje gozdnih požarov je zelo težavno, še posebej tedaj, če gorenje podpira veter, ki raznaša iskre in ogorke in se v sosednjih sektorjih pojavljajo novi požari. Nastanek gozdnega požara in razširitev na gozdne površine sta vezana predvsem na sestav gozda, pa tudi na letni čas. Če so ugodni pogoji za nastanek požara, potem mora biti izvedena organizacija pripravljenosti v takem obsegu, da se požar zaduši že v samem začetku, oziroma da se na določenem prostoru zadrži. VRSTE GOZDNIH POŽAROV Gozdni požar nastane v tleh, na površini, na deblih in v krošnjah. Požari v tleh, imenovani podzemni požari, nastanejo pod zemljo, kadar gori humus, korenine in druga suhljad. Požar na površini, imenovan nadzemni požar, se razvija po površini in se hitro širi. Od količine in vrste vegetacije je odvisno, kako hitro se bo požar širil. Lahko se razvije v katastrofalni požar, če zajame še debla in krošnje. Požar debel in požar v krošnjah, imenovan tudi visoki požar, zajame drevesne krošnje in debla in kot neovirana ognjena stena razvije veliko vročino, povzroča velik šum in v svojem polnem razvoju uničuje nasad za nasadom. Tak požar nastane kot posledica površinskega požara, ki v določenem času segreje debla in krošnje dreves do take mere, da se hitro vnamejo. UKREPI ZA PREPREČITEV ŠIRJENJA POŽARA Najvažnejše pri gašenju gozdnega požara je, da se predvidijo ukrepi za lokalizacijo. Da bi to dosegli, mora vodja gasilske akcije: - ugotoviti obseg gorljive površine in smer širjenja požara; - opredeliti obrambno linijo in jo čim bolj približati požaru. Predvidevati je treba, v katerem časovnem razdobju je mogoče zgraditi obrambni pas na obrambni liniji; - izbrati naravne prepreke za preprečitev širjenja požara; - odstraniti suho dračje: - pristopiti h kopanju rovov in brazd; - razporediti delovno silo za lokalizacijo in za gašenje požara: - organizirati patruljno službo, da se požar zaradi letečih isker in ogorkov ne bi razširil ven iz obrambnega pasu. Lokalizacijo požara izvršimo takrat, kadar se je težko približati požaru, ker je vročina velika in kadar požar hitro napreduje. V takem primeru se morajo na primerni oddaljenosti pred požarom in ob straneh očistiti vsi gorljivi materiali. Pristop se izvede s tremi napadi bočno proti ognju. Na ta način bo mogoče ogenj ustaviti, ker je obdan z leve, desne in zadnje strani. Kadar delamo obrambni pas, moramo gozdno površino očistiti do zemlje. Če je potrebno, izkopljemo še brazdo, široko do deset metrov. Lokalizacijo požara je mogoče izvesti s protiognjem, kadar so vsi drugi ukrepi za preprečitev širjenja požara odpovedali. Kadar se odločimo za tak način obrambe, zažgemo samo toliko površine, kot bi je sicer glavni požar sam uničil. Ob takem načinu zajezitve pa preti nevarnost, da se požar razširi na druge površine, predvsem takrat, kadar je suho in vetrovno vreme. V takem času se ne bi smeli odločiti za protiogenj, ampak šele takrat, ko je ozračje mirno ali če piha veter v smeri glavnega požara in če je obrambni pas že gotov. Gozdno površino zažgemo na notranjem robu obrambnega pasu in pazimo, da se ogenj počasi premika v smeri glavnega požara. Ogenj pa smemo prižgati šele takrat, ko se je glavni požar že toliko približal, da bi valovanje toplega zraka usmerilo hladen zrak, ki je nad površino, proti glavnemu požaru. Če se požar pomika navkreber, moramo protiogenj zažgati dovolj visoko nad glavnim požarom pred samim grebenom. Protiogenj mora preprečiti glavnemu požaru prehod čez greben. V takem primeru mora biti napravljen glavni obrambni pas neposredno za grebenom. Protiogenj se zažge na vrhnjem robu, kjer se spodnja črta obrambnega pasu dotika grebena. Zažiganje se mora izvajati hitro in ob prisotnosti večjega števila gasilcev, ki morajo paziti na to, da se ogenj ne bi razširil na sosednje površine oziroma da ne bi iskre zažgale površine za obrambnim pasom. Protiogenj naj se izvede samo v takih primerih, ko preti nevarnost, da bo požar dobil katastrofalen obseg. Tak način gašenja deluje po principu, da glavni ogenj vleče na sebe protiogenj zaradi močnega valovanja zraka, ki se pomika v smeri glavnega požara. Ko se protiogenj približuje coni glavnega požara, je gorenje hitrejše in močnejše. Ko plamena z obeh nasproti gorečih površin zade-neta drug ob drugega, se prične gašenje samo od sebe, ker ni več na razpolago snovi, ki bi gorela. Požar je mogoče zajeziti tudi z zaščitnimi jarki in posekami, ki morajo biti dovolj široke, da bi se požar na robu teh preprek zaustavil; širina je odvisna od moči in vrste požara. Pri izgradnji požarnih pasov naj se izrabljajo predvsem naravne prepreke: peš poti, kolovozi, jarki, potoki ipd. Odstraniti se mora vsa suhljad, zorati brazde in vse nizke veje oklestiti, da jih plamen ne doseže. če ne uspemo zajeziti požara v krošnjah na omenjeni način, potem odmerimo širok pas, v katerem se posekajo debla, ki naj padajo v smeri glavnega požara, en del pa v nasprotni smeri. UPORABA GASILNIH SREDSTEV Za gašenje gozdnih požarov je najprimernejša voda, toda to je zelo težko dobiti, ker je teren in dovoz zelo težaven ali pa vode v bližini sploh ni. če so prilike za odvzem vode ugodne, potem se gašenje površine izvaja z razpršenim curkom sistematično. Edino in najvažnejše sredstvo za gašenje, ki je pri roki, je zemlja. Čeprav ima voda pri gašenju več uspeha, kot pa pokrivanje gore- Naš glas. 11. februarja 1994 če površine z zemljo, ima zemlja dober učinek na gorečo površino, ker ogenj zaduši in gorečo površino ohlaja. Gašenje z udarjanjem po goreči površini je tudi uspešno. Uporabljamo veje dreves, lopate in gasilne metle, pri tem pa moramo upoštevati pravilo, da ne razpihujemo žarišč. Udarec na ogenj ne sme biti navpičen, temveč poševen. Za gašenje velikih kompleksov gozdnih površin se uporabljajo že kemična sredstva, kot npr. prašek, ki ga mečejo iz helikopterjev ali spuščajo z vodo. Škropljenje iz avionov omogoča tvorbo vodne megle, ki pa lahko pogasi le manjše površine. V ZDA mečejo iz avionov naravnost na goreče površine cisterne iz tanke pločevine, napolnjene z vodo, ki se pri udarcu ob zemljo razletijo. PODZEMNI POŽAR Pri gašenju podzemnega požara moramo vedeti, kako globoko v tleh gori in v katero smer se ogenj širi. Globino ognja v zemlji in smer širjenja najlažje ugotovimo s kopanjem jarkov. Podtalni požar pogasimo tako, da v sklenjenem krogu okoli požarišča izkopi jemo dovolj globok jarek. Jarek mora biti izkopan, še predno se ogenj razširi. Dno jarka naj bo najmanj 0,5 m globlje, kot pa sega goreča plast v zemljo. Če je na razpolago voda, naj se nalije voda v jarek in pogorišče preplavi z njo. Če pa vode ni, potem je treba v izkopanih jarkih posekati vse korenine, da se prepreči prehod požara ven iz jarka. Površino znotraj jarka dobro prekopljemo, žarišče potolčemo in pokrijemo z zemljo. Goreče štore uničimo z vodo iz nahrbtnjač ali bren-tač in žarišče pokrijemo z zemljo. NADZEMNI POŽARI Gasimo na dva načina: neposredno in posredno. Neposredno gasimo, če z vejami, gasilnimi metlami ali s pokrivanjem površine ogenj dušimo. Posredno gasimo, če odstranjujemo suhljad, suho travo, prekopavamo tla, kopljemo jarke, delamo preseke itd. Najenostavnejše orodje za gašenje nadzemelj-skega požara je dolga zelena veja ali vrh iglastega ali listnatega drevesa. Dobre so veje ali mlada drevesca smreke, bora, bukve, breze itd. Manjše požare lahko pogasimo, če požarišče pokrijemo z zemljo. Nadzemni požar pogasimo tako, da ga s strani tolčemo z vejami ali gasilnimi metlami proti notranjosti pogorišča. Napačno je tolči od zgoraj navzdol v plamen, ker na ta način dovajamo ognju kisik in ga z letečimi iskrami nehote še bolj širimo. Gašenje se izvaja v skupinah. Prva skupina ima nalogo zajeziti požar na varnostnem pasu, ki je oddaljen od čela požara tako daleč, kot predvidevamo, da bo mogoče na zemljišču odstraniti travo, praprot in drugo dračje. Nizke veje na iglastem drevju je potrebno oklestiti še prej, preden pride požar do varnostnega pasu. Za varnostni pas moramo izbrati predvsem naravne prepreke, kot so: gozdna pot, gozdni kolovozi, gozdni jarki itd. Srednja mejna črta obrambnega pasu naj bo izvedena v obliki pluga. Naloga druge skupine je gasiti in zadrževati ogenj z levega in desnega boka. da se požar ne razširi levo in desno. Tretja skupina gasi od zadaj naprej v smeri vetra. DEBELNI IN VRŠNI POŽARI Če se požar prenese iz talnega požara v krošnje in na debla, potem je treba v primerno večji razdalji pred požarno linijo napraviti varnostni pas. Drevesa v varnostnem pasu moramo podreti proti ognju. Ugotoviti moramo hitrost in smer širjenja ognja ter čas. ki je potreben, da se napravi preseka. Vršni požar je zelo nevaren, ker se hitro širi in zajame v kratkem času velike površine. Na varnostnem pasu je treba posekano drevje takoj oklestiti ter veje in ostali gorljivi material odstraniti tako kot pri gašenju talnega požara. Širina poseke ali varnostnega pasu je odvisna od hitrosti širjenja požara, od števila gasilcev, ki so na razpolago, od vrste in starosti drevja in od oblike zemljišča. Vodja gasilske akcije mora pri določanju širine varnostnega pasu dobro oceniti oddaljenost do požara, da ogenj ne prehiti gasilcev, preden končajo delo na varnostnem pasu. Skupine, ki bodo gasile, se morajo razdeliti v tri skupine: - prva: čiščenje varnostnega pasu, - druga: zadrževanje ognja na levem in desnem boku, - tretja: gašenje požara od zadaj naprej v smeri vetra. Če zaradi močnega vetra in težkih terenskih razmer ali pomanjkanja delovne sile ne bi bilo mogoče pravočasno posekati in počistiti primerno širokega varnostnega pasu, bi požar lahko zaustavili tako, da bi se zatekli k zadnjemu sredstvu, to je gašenju s protiog-njem. Ker je nevarnost, da sepožarpri takem načinu gašenja zaradi neugodnega vetra še bolj razširi, se je za tak ukrep potrebno odločiti po predhodnem posvetovanju s strokovnjaki. Na najbolj primernem mestu pred ognjem naj se požge ozka proga, široka 20-50 metrov, ki mora biti pod nadzorstvom. Za tem zaščitnim pasom je treba postaviti gasilce, ki branijo, da se ogenj ne razširi. Nato naj se po potrebi napravijo ali požgejo 2- 3 širše proge na enak način. Tako se uniči ves gorljivi material pred linijo glavnega požara v zadostni širini (globina približno 50 metrov). Odstraniti je treba vse ostale goreče ostanke dreves in drugega gorljivega materiala. VAROVANJE POGORIŠČA Po pogasitvi gozdnega požara delo gasilcev še ni končano. Pogorišča se morajo še nekoliko časa skrbno stražiti, dokler se ne ugotovi, da je vsaka možnost ponovnega požara odstranjena. Požarne straže morajo s stalnimi obhodi nadzirati pogorišče. Posebno proti jutru morajo paziti, da se ne bi ponovno zanetil ogenj (zaradi vetra). Že mnogo pogašenih požarov se je ponovno zanetilo zaradi nezadostnega ali malomarnega nadziranja pogorišča. ORGANIZACIJA GAŠENJA Uspeh gašenja gozdnega požara je vsekakor odvisen od dobre organizacije, discipline in števila ljudi. Načelo organizacije je gozdni strokovnjak, ki mu je poverjeno vodstvo gašenja. Biti mora v najtesnejši povezavi z vodji posameznih sektorjev, ki vodijo gašenje na določenem območju. Organizirati mora štab. in ta ima nalogo, da: - pripiavi evidenco vseh. ki so se zglasili na zbirališču. - organizira sanitetno službo. - skrbi za preskrbo s pitno vodo in hrano. - organizira službo zvez. Vodjo štaba imenuje Občinski štab CZ. GAŠENJE TRAVE IN POSEVKOV Požari trave in žitnih polj zavzemajo običajno velike površine. Ti požari se širijo na vse strani, predvsem pa v smeri vetra. Taktika gašenja trave in posevkov je enaka kot pri nadzemnih gozdnih požarih. Kadar je na razpolago voda. gasimo z njo. kadar pa je ni. gasimo največkrat s primitivnimi gasilnimi sredstvi: z vejami, lopatami, gasilnimi metlami itd. Pri požarih žitnih polj je gla vno to. da požar zajezimo z ozkimi brazdami, ki naj ločijo gorečo površino od negoreče. ali pa z obkopa-vanjem. Še pred tem je treba pokositi ustrezne površine, zasejane z žitom, v smeri vetra, da bi preprečili širjenje požara na površine, ki jih ogenj še ni zajel. POVELJNIK OBČINSKE GASILSKE ZVEZE KRŠKO Avgust Mlakar Krška shupšiina o lokalni samoupravi Mala anketa *4t1eLCani in butalci4* Uporabno geslo: hiteti pogasi Na sejo o lokalni samoupravi so bili vabljeni delegati vseh zborov, predsedniki skupščin in svetov KS v občini ter novinarji. Zaradi Nekdo bi moral vedeti več od nas ostalih in oceniti, kaj je bolje. nesklepčnosti je bil namesto seje le posvet, torej sklepov ni nobenih. Krško, 27. januarja - Lokalna samouprava v občini Krško po novi zakonodaji - 2. točka dnevnega reda seje zborov Skupščine občine Krško. To je bila tema razprave, ki se je po uvodnem govoru dr. Rajka Pir-nata, strokovnjaka za lokalno samoupravo na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti, tudi uspešno razvila. "Prebivalcem Republike Slovenije je ustavno zagotovljena pravica do lokalne samouprave, ki jo bodo uresničevali v občinah kot temeljih samoupravnih lokalnih skupnosti in v širših lokalnih samoupravnih skupnostih. Za uresničevanje pravice do lokalne samouprave je državni zbor Republike Slovenije že sprejel zakona o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah, na prvi letošnji seji pa bodo sprejeli še zakon o referendumu za ustanovitev občin (Ko to poročamo, je tudi ta zakon že sprejet - op. avt.). S tem bodo dani pravnosi-stemski pogoji za prehod iz sedanjega komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave, kakršnega pozna tudi vsa ostala demokratična Evropa." To so bile uvodne misli dr. Rajka Pirnata, ki je takoj na začetku poudaril, da so se stvari zapletle, ker je ustavno sodišče razveljavilo prvi odstaček 95. člena zakona o lokalni samoupravi. Po besdah R. Pirnata je razveljavljen tisti del, ki je omogočal tako pospešeno preoblikovanje občin (referendumi do konca marca, volitve do konca junija) kot postopno (volitve v stare občine po novi zakonodaji aprila letos, referendumi za preoblikovanje občin do konca prihodnjega leta). To pomeni, da so roki preloženi, a nekaj možnosti je, da bi bil referendum maja, volitve pa novembra ali decembra. "Kot mi je znano, ste pred odločitvijo o treh variantah. Po eni izmed njih naj bi se krška občina razdelila na štiri nove (Krško, Kostanjevica, Senovo in Lesko-vec), druga je varianta velikih občin (poleg občine Krško še Kostanjevica in Senovo), tretja varianta pa predvideva sedem novih občin (Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Lesko-vec, Podbočje in Raka). Odločitev za eno od njih je stvar trezne presoje, menim pa, da se Krško in Leskovec združena skupaj lahko potegujeta za status mestne občine, čeprav ne izpolnjujeta pogoja, da mora imeti mestna občina 10.000 prebivalcev. Vendar pa je Krško središče gravitacijskega območja in konec koncev tudi središče Posavja," je povedal dr. Rajko Pirnat. Župan Danilo Siter je odprl razpravo, ki pa je bila dejansko posvet, kajti dr. Pirnat je odgo- V Lcshovcu a bodoči obilni Samostojna občina Leskovec ali skupna s Krškim? Predstavniki KS Leskovec se bodo pogovarjali s kolegi iz KS Krško o tem, kaj bi pomenila skupna občina. Krško, 27. januarja - Lokalna samouprava v občini Krško po novi zakonodaji - 2. točka dnevnega reda seje zborov Skupščine občine Krško. To je bila tema razprave, ki se je po uvodnem govoru dr. Rajka Pirnata, strokovnjaka za lokalno samoupravo na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti, tudi uspešno razvila. "Prebivalcem Republike Slovenije je ustavno zagotovljena pravica do lokalne samouprave, ki jo bodo uresničevali v občinah kot temeljih samoupravnih lokalnih skupnosti in v širših lokalnih samoupravnih skupnostih. Za uresničevanje pravice do lokalne samouprave je državni zbor Republike Slovenije že sprejel zakona o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah, na prvi letošnji seji pa bodo sprejeli še zakon o referendumu za ustanovitev občin (Ko to poročamo, je tudi ta zakon že sprejet - op. avt.). S tem bodo dani pravnosi-stemski pogoji za prehod iz sedanjega komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave, kakršnega pozna tudi vsa ostala demokratična Evropa." To so bile uvodne misli dr. Rajka Pirnata, ki je takoj na začetku poudaril, da so se stvari zapletle, ker je ustavno sodišče razveljavilo prvi odstaček 95. člena zakona o lokalni samoupravi. Po besdah R. Pirnata je razveljavljen tisti del, ki je omogočal tako pospešeno preoblikovanje občin (referendumi do konca marca, volitve do konca junija) kot postopno (volitve v stare občine po novi zakonodaji aprila letos, referendumi za preoblikovanje občin do konca prihodnjega leta). To pomeni, da so roki preloženi, a nekaj možnosti je, da bi bil referendum maja, volitve pa novembra ali decembra. "Kot mi je znano, ste pred odločitvijo o treh variantah. Po eni izmed njih naj bi se krška občina razdelila na štiri nove (Krško, Kostanjevica, Senovo in Leskovec), druga je varianta velikih občin (poleg občine Krško še Kostanjevica in Senovo), tretja varianta pa predvideva sedem novih občin (Krško, Brestanica, varjal na vsebinska vprašanja delegatov. Predstavnika KS Veliki Trn je zanimalo, ali lahko njihova krajevna skupnost postane občina. Odgovor je bil, da to ni mogoče, ker je pogoj 3.000 prebivalcev. Mirko Avsenak je poudaril, da ljudje s podeželja niso ("in tudi sami nismo") bili dovolj deležni poučevanj. Milana Hera-koviča je zanimalo, ali lahko Kostanjevica - slovenski nagelj posebne vrste, kot jo je poimenoval - pridobi status mestne občine. Dr. Pirnat je dejal, da le Senovo, Kostanjevica, Leskovec, Podbočje in Raka). Odločitev za eno od njih je stvar trezne presoje, menim pa, da se Krško in Leskovec združena skupaj lahko potegujeta za status mestne občine, čeprav ne izpolnjujeta pogoja, da mora imeti mestna občina 10.000 prebivalcev. Vendar pa je Krško središče gravitacijskega območja in konec koncev tudi središče Posavja," je povedal dr. Rajko Pirnat. Župan Danilo Siter je odprl razpravo, ki pa je bila dejansko posvet, kajti dr. Pirnat je odgo- izjemoma lahko pridobi status mestne občine mesto iz zgodovinskih razlogov, vendar le kot častni naziv. Branko Vodopivc je vprašl, ali bo volilni sistem večinski ali proporcionalen. Zakon določa, da se člani občinskih svetov volijo po večinskem ali proporcionalnem načelu. Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem sistemu, drugače pa po proporcionalnem. "V primeru proporcionalnega sistema manjše krajevne skupnosti v svetu občine Krško r Lcshovcu o bodoči obilni Tradicionalno Samostojna občina Leskovec srečanje župana ali skupna s Krškim? verskih si V Lcshovcu o bodoči obilni Tradicionalno ponovoletno Samostojna občina Leskovec srečanje župana s predstavniki ali skupna s Krškim? verskih skupnosti Leskovec, 31. januarja - Na seji sveta KS Leskvec je tekla beseda o reorganizaciji sedanje krške občine na podlagi sprejete zakonodaje. Razgovora sta se udeležila tudi poslanca Branko Jane in Franc Černelič. Po uvodni besedi predsednika sveta KS Leskovec Nika Somraka se je razvila živahna razprava o tem, ali postati samostojna občina ali pa se združiti s Krškim v mestno občino. Prisotni so hoteli konkretne odgovore na vprašanja, kakšne so prednosti, če bi bil Leskovec samostojna občina, in kakšne so prednosti, če bi se združili s Krškim v mestno občino. Z od- Mrtvice, 3. februarja - Dosedanje razprave so pokazale, da se v KS Krško polje nagibajo k občini skupaj z Leskov-cem, pa naj bo to samostojna občina ali pa skupaj s Krškim povezana v mestno občino Krško. Krajani KS Krško polje so vezani na Leskovec, saj otroci obiskujejo leskovško šolo, spadajo pod župnijo Leskovec, svoje bližnje pokopavajo v Leskovcu, tako da si je govori obeh poslancev niso bili povsem zadovoljni. Zato je svet KS Leskovec izvolil petčlansko delegacijo, ki naj se sreča s predstavniki KS Krško, da na skupnem sestanku ugotovijo, kaj pomeni skupna občina. Točno je treba vedeti tudi, kaj prinese samostojna občina. Ker bodo že v drugi polovici februarja organizirani zbori krajanov, želijo biti v svetu KS z vsemi stvarmi, ki zadevajo organiziranost krajevne samouprave, na čistem in krajanom ponuditi prave informacije, da se bodo potem na referendumu opredelili za varianto, ki jim bo bolj ustrezala. (Jože Arh) težko zamisliti kaj drugega, kot skupno občino z Leskov-cem. Drugo vprašanje je ureditev lastninskega vprašanja gramozne jame in hipodroma, katerega uporabnika sta KK Posavje in KK rejcev hladnokrvnih konj Krško-Brežice. Gramozna jama je last veliko kmetov, en del pa je po pripovedovanju g. Milerja tudi last države. V KS se zavzemajo, da bi še letos uredili lastni- V sredo, 26. 1. 1994, je bilo, sedaj že nekaj let tradicionalno, ponovoletno srečanje predsednika Skupščine občine Krško s predstavniki verskih skupnosti. Poleg gospoda kanonika Janeza Zorka sta se srečanja udeležila tudi oba dekana, gospod Tone Trpin in gospod Tone Hri-bernik. Povabilu pa se je odzval tudi gospod pomožni mariborski škof dr. Jožef Smej, ki je v uvodnem delu srečanja pripravil razmišljanje na temo: "Cerkev in kultura". Spregovoril je o eni, sveti, vesoljni, apostolski, lepi, kulturni in preganjani cerkvi. Dejal je, da je Kristus znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. In vendar je II. Vatikanski cerkveni zbor prinesel več verske svobode. V razpravi, ki se je po tem razmišljanju razvila, so prisotni govorili o kulturi kot produktu cerkve, o vzgoji srčne kulture: "Nastajajo ljudje - umetnine," je dejal eden prisotnih. Civilizacija ljubezni, (ne)naklonjenost javnega mnenja cerkvi, pojav demokracije, mednarodno leto družine, predvsem pa odnos do kulturnih spomenikov, ki so ponos naših krajev, so bile še teme naših pogovorov. Poleg obeh pod- ški odnos. Kmetom naj se zemlja vrne, hipodrom pa naj bi dobila v last krajevna skupnost Krško polje. Tretji problem pa je problem tudi okoliških KS. V KS Krško polje se zavzemajo za izgraditev odkupne postaje za živino. IGM ne bodo imele nobenega "člana in zato se bodo lahko prebivalci delili na meščane in butalce," je iz povedanega sklepal Branko Vodopivc. Marjan Arh je opozoril na Rome ("ki živijo kot cigani") kot avtohtono naseljeno skupnost: "Ali bodo imeli v občinskem svetu najmanj enega predstavnika?" Na to vprašanje je dr. Pirnat odgovoril, da sta pogoja velikost in trajnost naseljene skupnosti. Seja zborov SO Krško se je začela z 20-minutno zamudo (na kar se delegati niso ozirali), nato pa so ugotovili, da je od vseh treh zborov sklepčen le zbor krajevnih skupnosti. Nesklepčnost skupščine je botrovala temu, da so iz delegatskih klopi umaknili prvo točko dnevnega reda, predlog odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Krško, ki je bila uvrščena na dnevni red na posebno prošnjo IS SO Krško, da bi z ustanovitvijo stanovanjskega sklada lahko hitreje reševali stanovanjske probleme občanov. O tem predlogu bo skupščina odločala prihodnjič, ampak le ob pogoju, da bo sklepčna. Dr. Rajko Pirnat je pohvalil, da se je Krško zelo angažiralo preučiti možnosti za reorganizacijo in dodal: "Mnoge slovenske občine se odločajo na pamet in preko palca." Predsednik IS SO Krško, Herman Kunej: "Smo za snovanje novih občin, vendar naj se sprejme ustrezna zakonodaja o financiranju občin oz. o odškodninskem skladu." (Gaiex) predsednikov Skupščine, gospoda Mirana Resnika in gospoda dr. Staneta Sunčiča se je srečanja udeležil še sekretar za kmetijstvo SO Krško gospod Jelko Metelko, ki je prisotne seznanil s potekom postopkov v zvezi z denacionalizacijo. Ne nazadnje je bila izpostavljena tudi problematika v zvezi s pogrebi. Pogrebci morajo biti iz spoštovanja do pokojnika, ki je enkraten in neponovljiv, zato je tudi zadnje slovo (pogreb) enkratno in neponovljivo, prisotni ob pokojniku in ves čas trajanja obreda, torej tudi med mašo. Dogaja se, da hodijo nekateri med mašo ven (v bližnji bife na pijačo oz. na "čik pavzo") in se proti koncu maše zopet vračajo v cerkev, kar je moteče za svojce pokojnika in za sam obred, obenem pa daleč od pietete, ki jo narekuje srčna kultura. Srečanje, ki je tokrat potekalo v lepem prostoru Ribiškega društva Brestanica (povsod so nas obdajale ribe, ki so simbol krščanstva), smo zaključili z mislijo: "Ne sprašuj, kaj domovina Tebi daje, ampak kaj Ti daješ domovini!" Danilo Siter Sava jim je zanjo že dodelila zemljišče s pokritimi prostori. Pridobiti je potrebno še soglasje in postaviti tehtnico. Tako bo tudi v krški občini vsaj enkrat mesečno semenj, kar tukajšnji prebivalci močno pogrešajo. (Jože Arh) Stališča o razpravi o reorganizaciji lokalne samouprave, ki se je v bistvu šele razmahnila, so trije naši sogovorniki, delegati krške skupščine, strnili takole: Franc Bogovič, delegat KS Koprivnica in podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: "Če hkrati spremenimo sistem državne uprave in lokalno samoupravo. Zal pa je vse preveč neznank. Če gledam današnji posvet: dobro je, da smo se vsaj začeli pogovarjati, če že skupščinska seja ni bila sklepčna. Se mi pa pri vsem tem zdi, da bomo krajši konec potegnili v občinah, daljši pa bo ostal v rokah države. Zato se mi pri vsem tem zdi edino smiselno, da kar se da hitimo počasi. To bi bil pravšen moto. Prepričana sem tudi, da bi nekdo v občini (izvršni svet, predsedstvo skupščine, vseeno kdo) moral seznaniti občane s tem, kar je že znanega, s pozitivnimi in negativnimi platmi, ki jih pač že poznamo. Naš glas se mi zdi za to povsem uporaben." Marjan Arh, delegat KS Leskovec v zboru krajevnih skupnosti: "Stvar ie tipično nestro- se bo lokalna samouprava res spreminjala, potem sem za to, da se ji prilagodimo v novi občini. KS Koprivnica bi se morala povezati v občino s Senovim in Rožnim. Zdi pa se mi umestno, da se krško zavzema za status mestne občine. Upam, da bo pri vsem skupaj prišla do veljave racionalizacija, da se bo način dela bolj približal načinu, kot ga že dolgo uporabljajo v manjših krajevnih skupnostih. Tu se večina denarja, ki je namenjen delovanju krajevne skupnosti, porabi za kraj. Le malokdo si kdaj obračuna kake res nujne stroške, drugo gre pa skoraj vse za asfalte, vodovode, kable... Vem, da bodo tu na voljo določena sredstva, in upam, da bodo ljudje imeli toliko srečno roko pri izbiri novega kadra, da bo ta zastavil svoje delo sila racionalno." Ida Novak Jerele, delegatka LDS v družbenopolitičnem zboru: "Edino logično bi bilo, da kovno pripravljena, od vrha države navzdol. Nestrokovnost se vidi že v tem, da je pripravljeno gradivo polno sprememb in variant. Varianta mestne občine popolnoma zanemarja okolico mesta in jo prepušča sami sebi. Ne glede na to, da je tudi Leskovec predviden kot mestna občina. Prostorsko bo Leskovec s svojo industrijsko bazo, ki je sedaj v Krškem, zaokrožena celota. Ne zagovarjam čiste občine Leskovec, naj bo skupaj s Senu-šami, Vihrami, Velikim Trnom in ostalo okolico. Organiziranje mestne občine je nekorektno do podeželja, saj se bo lahko bistveno drugače razvijala. Za to ima tudi bistveno drugačno bazo, gradili pa smo jo vsi zaposleni občani sedanje občine Krško. Ne vem, kaj je bolje, vem pa, da bi nekdo to moral vedeti - tisti, ki nas rine v to, to pa je država." (Ika) Prejeli smo: Nedorečenosti o novi lokalni samoupravi Brestanica, 3. februarja - V Brestanici smo letos že drugič organizirali razpravo o lokalni samoupravi. Skozi vse se kot rdeča nit vleče ugotovitev, da nam je državni parlament za razpravo in razmislek namenil absolutno premalo časa. Odločitev, če naj bo pametna in koristna za vse, namreč zahteva svoj čas. Ne znamo si predstavljati, da bi v tej naglici (do 15. februarja ali po novem do 15. marca) v skladu z rokovnikom opravili zbore krajanov za določitev referendumskih območij - bodočih občin. Kako naj preprosti občani sedaj, mimo "strokovnjakov", kot po neki čarobni formuli, najdejo idealno rešitev delitve v nove občine. Lepo se sicer sliši, da je taka pač demokratična pravica odločitve, vendar je to le ena, politična stran te medalje. Če naj se odločimo ne le s srcem, temveč predvsem z glavo, so nam nujno potrebne kar temeljite analize pokazateljev dohodkov, obremenitev novih občin, novih zaposlitev in še česa. Potrebujemo tudi odkrita stališča in mnenja najbolj poklicanih v sedanji občini. To bi nam pomagalo zbistriti negotovost o tem, kaj je gospodarnejše, učinkovitejše in boljše: tri, štiri ali sedem občin. Šele na tej osnovi bo odločitev lažja, z manj nedorečenosti o tem, kaj je boljše in kaj slabše. Če so nameni političnih in poklicnih občinskih, strankarskih in državnih struktur res pošteni, bi morali za dobro države in krajanov pomagati z nasveti, sodelovati z nami, sicer bo to vse skupaj le farsa oziroma se bo uresničil le en namen: skregaj in vladaj. To bi pomenilo, da je vse skupaj ena sama špekulacija in borba za stolčke oz. službe. Storimo že enkrat nekaj dobrega za našo Slovenijo. (M. Avsenak) KS Krško polje vidi svojo bodočnost skupaj i Leskovcem S predsednikom sveta KS Krško polje smo se pogovarjali o novi krajevni samoupravi in o drugih problemih, ki tarejo tamkajšnje krajane. IS SO Sevnica Nova vrednost "Komunalne" in "veterinarske** točke Določena poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, o stanju na cestah bodo še razpravljali. Sevnica, 27.N)anuarja - Izvršni svet SO Sevnica je na januarski seji sprejel poročilo o delu komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev. Komisija je raziskala kraj poboja 130 ustašev pri Sp. Vra-nju, izginotje in poboj fantov pri Vel. Cirniku in poboj ustašev ob kamnolomu Log. Izvršni svet bo v bodoče komisiji nudil materialno in strokovno pomoč pri njenem delu, na ravni občine bo postavljen en osrednji spomenik vsem žrtvam povojnih pobojev. Poročilo o cestni problematiki v sevniški občini so vrnili sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, da ga bo do na- slednje seje dopolnil. Sprejeli so drugo renominacijo občinskega proračuna, odlok o komunalnih taksah v občini Sevnica, ki določa novo vrednost točke za obračun komunalnih taks (4 SIT), in sklep o poprečni gradbeni ceni (1m2 = 84.500 SIT) in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto '93. Sklep bo objavljen v Uradnem listu RS in bo osnova za revalorizacijo vrednosti zemljišč pri zaključnih računih podjetij. Nova vrednost točke za sanitarno veterinarske preglede znaša 11,9 SIT, izračunana je na podlagi razmerja med ceno kmetijskih proizvodov in ceno režijske ure diplomiranega veterinarja. Nova vrednost točke je izenačena s Krškim in Brežicami. IS SO Sevnica je razrešil dosedanje člane Odbora za obrambo in zaščito in imenoval nove: Bredo Mijovič (predsednica), Jožeta Kovača (podpredsednik), Julija Jeraja (tajnik), Antona Korena in Branka Der-stvenška. Izvršnemu svetu SO Krško so dali soglasje, da lahko skupščinam treh posavskih občin predlaga, naj za načelnika Medobčinskega inšpektorata ponovno imenujejo mag. Miroslava Mikelna. Sprejeli so tudi program dela Medobčinskega inšpektorata za leto '94. Komisija, ki jo je na eni izmed prejšnjih sej imenoval IS SO Sevnica, je podala poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini. Komisija predlaga, da se odločbe o štipendijah izdajajo ob začetKu šolskega leta, o vseh zavrnjenih prosilcih, pri katerih večino dužinskih prihodkov predstavljajo prihodki od kmetijstva, naj Center za socialno delo pridobi mnenje Kmetijske svetovalne službe o stanju na kmetiji. Komisija bo v bodoče tekoče obveščala IS o področju štipendiranja. Na seji so obravnavali vprašanja in pobude poslancev Alojza Pavkoviča, Slavka Vilčnika, Fa-nike Zemljak, Jožeta Dobovška in Mirka Gačnika in uskladili odgovore, ki so jih pripravile strokovne službe. (B. Bjegovič) Obini zbor RadioHluba MršHo Novi predsednik kluba je Boško Karabaš, podpredsednik Bojan Klaviar Leskovec pri Krškem, 4. fe-* bruarja - Na občnem zboru radioamaterjev so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, predsednik kluba je postal dosedanji podpredsednik Boško Karabaš, podpredsednik pa Bojan Klavžar. V minulem letu so vlagali veliko v izobraževanje, saj so štirikrat organizirali izpite za operaterje III. razreda, opravilo jih je 81 članov. To so bile skupine iz UC Cerklje ter Krškega. Prvo je vodil Franc Baznik, drugo pa Boško Karabaš. V OŠ Leskovec pa od konca lanskega leta poteka tudi krožek za operaterje II. razreda, ki ga vodita Mirko Šibi-Ija in Marija Tomšič. Kot ste že lahko brali, je lani velik uspeh na postaji majhne moči na tekmovanju, ki ga organizira CQ Magazin iz ZDA, dosegel Mirko Šibilja, ki je osvojil 2. mesto na svetu ter 1. mesto v Evropi. Janko Kuselj, ki je letos dosegel 4. mesto v Sloveniji na tekmovanju Lov na lisico, je pri razpravi povedal: "Pohvalil bi ozko ekipo ljudi, ki so skoraj dan Novi predsednik Boško Karabaš: "Program za letošnje leto je odvisen od financ in lastne udeležbe članov v delu." in noč prebili na Čretežu, vodstvu pa predlagam, da ti štirje aktivisti dobijo priznanja Zveze radioamaterjev Slovenije, saj 2. mesto na svetu ter 1. v Evropi ni majhen uspeh." Zelo uspešno je bilo tudi sodelovanje v CQ WW DX Contestu CW, v kategoriji Single operator/80 m. Vzpostavljeno je bilo 1206 zvez z 99 državami in 30 conami, kar je prineslo 251.421 točk. Prvouvr-ščena ekipa iz Idrije je imela 1600 zvez, zato pa 24 množilcev (različnih držav in con) manj od nas. Sodelovali pa so tudi na UKV tekmovanjih, in sicer v julijskem Alpe-Adria (7. mesto), septembrskem IARU VHF (6. mesto) ter memorialu Marconi. Lani so izdelali in postavili tudi več anten, muči jih le, da pri delu sodelujejo vedno eni in isti člani, katerim gre tudi posebna pohvala, in sicer so to Roman, Igor in Krešo. Veliko je bilo tudi materialnih stroškov, pomoč pa so dobili od TO Cerklje, NEK in drugih. Startali so tudi (19. novembra) nov repetitor na 70 cm, na katerega so vsi ponosni, za postavitev pa gre zahvala SO Krško, Sekretariatu za obrambo. Iz kluba je lani izstopilo 26 članov, današnje stanje pa je takšno: I. razred 23, II. razred 22 in III. razred 150 članov, skupaj 195. Uspel jim je tudi finančni plan, in sicer je bilo dohodkov 1.400.000,00, izdatkov pa 1.300.000,00. V planu za letošnje leto pa imajo več dela pri usposabljanju mladih, dokončanje antenskega sistema na Čretežu, izdelava antenske skupine za področje 70 cm... In še obvestilo članom kluba. Uradne ure so vsak četrtek od 19. do 20. ure v zimskem času, v letnem času pa od 20. do 21. ure. Člani radiokluba se dobijo vsak ponedeljek ob 20. uri na radijskih valovih. (B.C.) ff. faza vodovoda Jesenloo-Velllta Dolina Letos od Nokric do Nove vasi, morda še do Obrežja in Koritnega Voda iz novega vodovoda bo, za razliko od sedanje, neoporečna. Brežiški KOP letos načrtuje zaključiti drugo fazo izgradnje. Brežice, februarja - V Brežicah v zadnjem času dajejo velik poudarek gradnji vodovodov. Raziskave so namreč pokazale, 1 da je v večini vodovodov voda oporečna. Iz centralnega brežiškega vodovoda se oskrbuje okrog 60 % prebivalcev cele bčine. Vodnjak, ki oskrbuje ta vodovod, je v globini 200 metrov in ima čisto neoporečno vodo. Ko bo oskrba urejena še za nekatera območja, naj bi imela občina štiri vodovodne sisteme, ki bodo med sabo povezani. Idejna študija za to je že narejena. Enega večjih problemov s pitno vodo imajo prebivalci KS Jesenice na Dolenjskem in Velike Doline. Pitna voda, ki jo dobivajo sedaj, je oporečna, kar so dokazale raziskave že pred leti. Tudi pogoste pojave hepatitisa v tem koncu brežiške občine povezujejo s pitno vodo. Drugi problem so sušna obdobja, v katerih višji predeli ostanejo popolnoma brez vode. Prve raziskave novih vodnih virov na tem območju so se začele v letih 87-88. Rezultat teh raziskav sta dve vrtini v dolini pod Mokricami, kjer so našli kvalitetno, neoporečno vodo, njuna izdatnost je 5 oz. 15 l/sek, kar zadostuje za potrebe celotnega območja, skupaj z novo gospodarsko cono v Slovenski vasi in MMP Obrežje. Lani je brežiško Komunalno obrtno podjetje po intenzivnih pripravah začelo graditi prvo fazo vodovoda, bo omogočalo oskrbo z vodo najbližjim uporabnikom iz novih zajetij. Zgrajena sta bila dva črpalna jaška, vodohran Mokrice (450 m3 prostorniče), vodohran Vetik Dolina (120 m3) ter cevovod od črpališča do obeh vodohranov, dolg 241 m. Zgrajeno je tudi omrežje do Velike Doline, dolgo 1662 m, odsek proti Mali Dolini, dolg 230 m, in odsek proti gspodarskeuu platoju v Slovenski vasi (290 m). Prvo fazo, vredno 60 mio SIT, so lani zaključili. Financirali so jo občina Brežice iz proračuna, sklad za demografsko ogrožena območja ter ministrstva, ki so se pojavila kot novi uporabniki na mejnem prehodu oz. v gospdar-ski coni, tako da krajani omenjenih krajev v tej fazi niso prispevali denarja za gradnjo vodovoda. Letos KOP namerava nadaljevati z drugo fazo. Za gadnjo je pripravljen odcep od Mokric do Nove vasi, dolg 1020 m. Tam sicer že obstaja vodovod, vendar je dotrajan in je premajhne kapacitete. Če bodo zagotovljena finančna sredstva, bo KOP letos izgradil še 1124 m dolg odcep, ki bo omogočal boljšo oskrbo s pitno vodo Obrežju skupaj z MMP Obrežje in gospodarski coni v Slovenski vasi. Ostane še 1,5 km dolg odcep proti Kontnemu. Tam so krajani pripravljeni sami financirati izgradnjo cevovoda, ker jim v sušnih obdobjih primanjkuje vode. V KOP-u sedaj poskušajo zaključiti finančno konstrukcijo za zaključek druge faze vodovoda, pravi direktorica KOP-a Vladka Kežman. Projekti, ki jih je delal Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane, so že narejeni. Raču- najo, da bo del sredstev zagotovila brežiška občina, ostalo pa krajani sami. Vrednost druge faze vodovoda je 25 mio SIT. Izvršni svet brežiške SO je sprejel generalno stališče, da je udeležba posameznih uporabnikov, ki že imajo vodo, pri gradnji novega vodovoda 1000 DEM, uporabniki, ki se želijo na novo priključiti, morajo plačati 1500 DEM. Tega stališča se tudi v KOP-u držijo. Sedaj potekajo pogovori s KS Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem in direktorica Kežmanova poudarja, da so ti pogovori zelo težki, ker imajo krajani slabe izkušnje z izgradnjo PTT omrežja. Če bo letos uspešno zaključena druga faza vodovoda, KOP načrtuje že tretjo fazo gradnje, ki bo omogočila dotok kvalitetne pitne vode v višinske vasi (Korit-no, Laze, Ponikve). Vsa dela izvaja Kostak Krško, veliko pomoč pa je KOP-u nudil tudi Center za razvoj Posavja. (B. Bjegovič) Razstava slik Domenica Gonzija Terme Čatež, 4. februarja - V avli Hotela Terme Čatež je Galerija Meke organizirala otvoritev slikarske razstave likovnika Domenica Gonzija iz Zagreba. Ob otvoritvi sta nastopila duo Petra Gačnik (violina) in Branko Rozman (harmonika). Razstava bo odprta do 25. februarja. Vabljeni! StrošM In Shoda zaradi drsanja zmmlje Sevničani ne morejo sami sanirati plazov Sanacija presega možnosti občinskega proračuna, neurejena zakonodaja provzroča dodatne težave. Zaradi plazišč, ki ovirajo promet, nastaja škoda tudi v gospodarstvu. Sevnica, januarja - Močna deževja v letih 1989-90 in poplave, ki so jim sledile, so v sevniški občini sprožili nekaj plazov, katerih sanacija presega možnosti občine. Kot je na zadnji seji IS SO Sevnica povedala predsednica SO Sevnica, Breda Mijovič, je samo projekt sanacije plazu na lokalni cesti Orehovo-Ra-deče vreden 62 mio SIT. Republiška uprava za ceste je plaz delno sanirala 'včasih je bila ta cesta regionalna), letošnje vremenske razmere pa so povzročile spet večje premike zemlje, ki jih je nujno sanirati. Izdelana je že tehnična dokumentacija za sanacijo ceste in stabilizacijo terena, ni pa obdelana sanacija železniške proge in plazišča nad cesto do bližnje kmetije. Cestno podjetje Novo mesto je ocenilo, da je zaradi plazu ogrožen promet po tej cesti, zato so takoj po novem letu omejili promet samo na osebna vozila, potem pa so zaprli cesto za ves promet. Občina je obvestila RUC in mu poskušala dokazati, da rekonstrukcija ceste takrat, ko je bila še v republiški pristojnosti, ni bila kvalitetna. O vsem so bile obveščene tudi Slovenske železnice, ker plaz že resno ogroža tudi progo in promet po njej. Sicer pa je področje sanacije plazov zakonsko neurejeno, na to so Sevničani že opozorili tako ministrstvo za promet in zveze kot tudi predsednika vlade. V letu '94 je sanacija plazov na lo- ^*r^4SCO kalnih cestah izpadla iz sredstev, ki jih zagotavlja RUC, in si bodo morale ta sredstva zagotoviti občine same. Sevničani so zato dali pobudo, da se v zakonu o financiranju lokalnih skupnosti določi, do kod so občine zmožne same financirati določene zadeve in koliko bo morala pomagati država. Sanacije omenjenega plazu sevniška občina ni zmožna sama financirati, zato pričakujejo pomoč Slovenskih železnic ter ministrstva za promet in zveze. Občinskemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora je uspelo pridobiti tehniške rešitve za odstranitev površinskih vod s sosednje kmetije, kar predstavlja samo delno sanacijo plazu. Financirala jo bosta občina in lastnik kmetije. Sedaj potekajo pogajanja z vsemi prizadetimi stranmi in pričakujejo, da bo s pomočjo ministrstva za promet in zveze, S. železnic in RUC uspešno zaključena finančna konstrukcija za sanacijo tega plazu. V sevniški občini je še nekaj plazišč, ki ogrožajo promet do posameznih krajev in onemogočajo dostavo, njihova sanacija pa bo zahtevala precejšnja sredstva. Zato je sevniška županja predlagala, da se pred sprejetjem občinskega proračuna naredi pregled vseh plazišč v občini in program njihove sanacije ter se problem začne reševati sistemsko. (B.Bjegovic) *i*e OBVOZ VRHOVO M 10-3 Tale svojevrsten popravek nam je poslal neznanec - brez podpisa. Kljub temu upamo, da drži to, kar nam je narisal, zato vas obveščamo o še eni prehodni poti na Lisco. Prvotno skico smo dobili od cestarjev. - Uredništvo. Zemljišče za pokopališče v Leskovcu odkupljeno Komisija za urbanizem pri svetu KS Leskovec je obravnavala vprašanje ureditve leskovškega pokopališča. Leskovec, 1. februarja - Ker leskovško pokopališče služi tudi krajanom KS Krško polje in KS Senuše, sta se sestanka udeležila tudi predstavnika teh KS, Anton Miler in Branko Kranjče-vič, navzoč pa je bil tudi Ludvik 2agar, leskovški župnik. Iz uvoda Franca Jeniča je bilo razvidno, da je v smeri ureditve pokopališča že nekaj postorje-nega, odkupljeno je zemljišče in v letošnjem letu naj bi začeli z razširitvijo. Ker pa želijo rešiti r>rr,hiom ookopališča dolgoroč- no, so menili, da je poleg razširitve pokopališča potrebno urediti tudi novo mrliško vežico s kapelo in nov dostop na pokopališče s parkirnimi prostori. Osnovna zamisel je izoblikovana in v kratkem bodo izdelani tudi načrti za realizacijo tega projekta. V akcijo se bodo morali vključiti tudi krajani vseh teh KS pri zagotavljanju finančnih sredstev za izgradnjo vežice in kapele. Na kakšen način se bodo lotili tega, pa se bodo še dogovorili. (Jože Arh) Honjeništvo Dom v Mladju sameva Stane Huncič še naprej predsednik KK Posavje Krško Potreben je vzdrževalnih dej V prostorih hotela Sremič je bila skupščina Konjeniškega kluba Posavje Krško, na kateri so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 1994. Krško, 30. januarja - Predsednik skupščine KK Posavje Krško Stane Nunčič je v svojem poročilu opisal uspešno delo v preteklem letu. opozoril pa je tudi na težave, ki spremljajo delovanje društva spričo splošnega stanja v državi. Kljub težavnim razmeram je KK Posavje v preteklem letu uspešno organiziral dve kasaški dirki na hipodromu na Bregah. Na hipodrom pa so napeljali tudi vodo in elektriko, saj si brez tega organizacije dirk ni mogoče zamisliti. Veliko delo pa čaka izvršni odbor kluba za ureditev statusa hipodroma na Bregah. Potrebno je urediti lastninski odnos in komasacijo, saj so poleg države lastniki nekdanjega peskokopa še številni kmetje. Vse to pa že sodi k programu dela v letu 1994, ko imajo spet v načrtu dve kasaški dirki. Prva naj bi bila 3. julija. Ena od njihovih želja pa je tudi vključevanje novih članov v klub, da bi postal klub množič-nejši in bi lahko še uspešneje izpolnjeval zastavljene naloge. Poleg uspešnega organizacijskega dela v klubu so bili uspešni tudi njihovi konji in vozniki, ki so dosegli več lepih uspehov na lanskoletnih dirkah. Najuspešnejši je bil Figar As (lastnik Ivan Humek), ki je dosegel šestkrat 1. mesto, dvakrat 2.. štirikrat 3., trikrat 5. in enkrat 8. mesto, na tekmi šampionov Slovenije 2. mesto in 2. mesto na Slovenskem maratonu. Liska (lastnik Ivan Humek) je dosegla enkrat 1. mesto, enkrat 2., dvakrat 3., dvakrat 4., enkrat 6. in enkrat 7. mesto. Firas (lastnik Miro Kova-čič) je osvojil po enkrat 1. in 2. mesto, trikrat 3. mesto ter po dvakrat 4.. 5.. 6. m 9. mesto. Najuspešnejši dvoletnik Posavja pa je Palmira Provint. last Rudija Gregorine. Kadrovskih sprememb v KK Posavje tokrat ni bilo. klub bo še naprej deloval pod vodstvom Staneta Nunčiča. (Jože Arh) Pogodbo so sklenili z Rudisom Sle 6. generacije Gradnja druge faze Napredovanja in priznanja OŠ Dobova se Je začela za vojake Brežice, 10. januarja - Občina Brežice je podpisala pogodbo z Rudisom Trbovlje za izgradnjo večnamenske športne dvorane in druge faze OŠ Dobova ter preureditev šolske kotlovnice. Dela so se že začela, zaključili pa naj bi do 30. junija letos drugo fazo OŠ in do 30. septembra telovadnico. Pogodba je "na ključ", kar pomeni, da bo izvajalec zaključil delo z zunanjo ureditvijo, ostane pa še oprema objektov. Investicijo, vredno 175 mio SIT, financirajo republika oz. M: '. ministrstvo za šolstvo (50 %), občina Brežice iz proračuna (35 %) in KS Dobova iz sredstev samoprispevka (15 %). Štiridesetodstotni avans je brežiška občina že nakazala izvajalcu, v njem pa je 25 % kredita izvajalca. Sicer je Rudis ponudil zelo ugodne pogoje kreditiranja - 50 % vrednosti investicije za dobo 2 let z devizno klavzulo in 8 % letnih obresti, kar je prevladalo pri izbiri najugodnejšega ponudnika. (B. B.) Cerklje ob Krki, 3. februarja - Proslavo kulturnega praznika v kulturnem domu KS je poveljstvo 210. UC izkoristilo tudi za to, da se je poslovilo od 6. generacije vojakov, ki je v Cerkljah končala usposabljanje. Poveljnik centra, major Stanislav Zlobko, se je od 6. generacije svojih vojakov poslovil z besedami: "Usposobili smo še eno generacijo vojakov, uspešno in kvalitetno, v človeškem vzdušju. Ta slovesnost se pokriva s slovenskim kulturnim praznikom. Kaj bi lepšega želeli za slovo? Sedaj, ko odhajate v vaša okolja, s seboj ponesite vse lepo, kar ste doživeli v našem učnem centru..." Z odredbo majorja Zlobka so v čin desetnika povišali vojake Sandija Fuksa, Borisa Štigla, Miroslava Škofljanca in Karla Vučajnka, v čin poddesetnika pa Uroša Škedlja, Roberta Cimermana. Andreja Budiča, Aleksandra Plevanča in Marka Pečjaka. Posebno priznanje in knjigo s posvetilom poveljnika je dobil vojak Aleš Vene za uspešno delo na kulturnem področju med služenjem vojaškega roka. Kot ustvarjalec intarzij je bil med ustanovitelji Galerije učnega centra in je v njej tudi med prvimi razstavljal. Z odredbo načelnika štaba za TO, brigadirja Albina Gutmana, je bil za najboljšega vojaka 6. generacije razglašen Kari Vučajnk iz Brežic, za kar je prejel bronasto medaljo najboljšega vojaka, listino in knjigo s posvetilom poveljnika. (Pilip) II Gradbišče prizidka OŠ Dobova Foto: B. Bjegovič Y MS Globoho gradijo Gradbišče za večnamensko dvorano Je odprto Globoko - Tu so 20. januarja odprli gradbišče večnamenske dvorane pri OŠ Globoko. Izvajalec del Pionir se je obvezal, da bo dela zaključil do 30. junija letos. Investicijo, vredno 30,11 mio SIT, financirata KS Globoko (15 %) in občina Brežice. KS Globoko je izvajalcu že nakazala svoj delež, 50 % investicije ba bo kreditiral Pionir na 2 leti z 8-odstotno letno obrestno mero in devizno klavzulo, obstaja pa tudi možnost predčasnega vračila kredita. Z izgradnjo te dvorane bo Osnovna šola Globoko dobila novo telovadnico, del prostorov bo namenjen za ostale potrebe krajanov. S tem bo razbremenjen sedanji Zadružni dom, ki je potreben temeljite rekonstrukcije in bo večinoma namenjen gospodarskim dejavnostim. (B. Bjegovič) Gradbišče večnamenske dvorane pri OŠ Globoko Foto: B. Bjegovič Kulturni praznik v Cerkljah ob Krki Skupna prireditev vojakov in krajanov Cerklje ob Krki, 3. februarja - Z "Zdravljico", ki jo je zapel zbor domače osnovne šole, se je v Kulturnem domu KS Cerklje ob Krki začela proslava slovenskega kulturnega praznika. Poleg gostov iz KS in občine so se prireditve v prepolni dvorani udeležili vojaki in častniki 210. učnega centra skupaj s poveljnikom majorjem Zlobkom. Stanislava Sebrek, ravnatelji! a OS, je \ uvodni besedi orisala življenje in delo velikega pesnika. "Ko spo/namo našega velik,m,i in pesnika, bomo tudi sami sebe bolje spo/nali," je med osla I i ni povedala Ha. Sebrek. Člani šolske re< itatorske skupine Marko Andrejaš, Mateja Druškovic' in Dejan K,i('i(' so rec itirali Prešernove pesmi, Petra ["uršk" je zaigrala na flavto. Dve Vesni in |ure pa so zbrane navdušili'z glasbeno izvedbo "Žele/ne ceste". Vojak |X'snik, Matej Košir, je re-( itiral svoje pesmi, pevski /bor Planina pa je / /borovodjo Marjeto Podgoršek izvedel nekaj svojih uspešnic . Prireditev je |>ovezoval ladej Mor/en, ki je tudi recitiral pesmi domačinke Brede Videni«"'. (Pilip) vendar lovci iz Lovske družine Podbočje hočejo najprej vedeti, v čigav objekt bodo vlagali Mladje, 1. februarja - Pred leti smo precej slovesno izročili namenu obnovljeno Dra-ganovo domačijo v Mladju na Gorjancih in smo ji nadeli ime Dom OF. Potem je nekako postal Dom mladih, sedaj pa je samo še dom. Prazen. Lovska družina Podbočje ima v njem nekajkrat letno svoje sestanke, če kdo potrebuje prostor za ohcet ali podobno slovesnost, lahko dobi ključ, sicer pa lepo urejen objekt sameva. LD Podbočje se je gradnje doma pred leti lotila, ker je želela postaviti spomenik na kraju, kjer je potekala bitka paiizanov z okupatorji. Njihov častni član Zvone Dragan jim je podaril zemljo, a lovci so bili za dokončanje akcije finančno prešibki. Zato je na pomoč priskočila krška občina in dom ni postal le lovski dom, ampak je bil dostopen vsem. Zadnja leta objekt sameva in potreben je temeljitih vzdrževalnih del. Od Jožeta Zupančiča iz Podbočja smo izvedeli, da lovska družina ni več pripravljena vlagati v hišo, dokler ne bo v njeni lasti, saj je končno težko uganiti, čigava bi lahko postala, ko bo konec reorganizacije lokalne samoprave. Zato so že pred časom pričeli z akcijo, da bi dom prepisali v svojo last. vse je bilo že skoraj končano, ko se je zataknilo. Franc Kodnč iz Dola. ki je tudi član upravnega odbora lovske družine, pravi, da se je akcija prenosa lastništva zataknila pri skupščini krajevne skupnosti Podbočje. Od Jožeta Zupančiča pa smo izvedeli, da se tamkajšnja skupščina (kot v večini krajevnih skupnosti, op. avt.) ni sestala že vrsto let, zato so se lotili razgovorov z vodstvom krške občine. Upajo, da bo sedaj akcija vendarle stekla. Po Kodnčevih besedah v hiši čez zimo sicer kurijo toliko, da mraz ne dela škode, ni pa objekt zavarovan in če pride do požara, bo strošek velik. V domu je kuhinja, sejna soba. sanitarije, zgoraj sta dva prostora za spanje in še en prostor ... (Ika, foto: I. G.) uw Franc Kodnč Desno: dom v Mladju » . Illllill mm Razstava v CerHIJah Znaki Slovenske vojske Galeriji cerkljanske vojašnice je pripadla čast, da je prva v Sloveniji organizirala takšno razstavo. Cerklje ob Krki, 27. januarja - Po krajšem kulturnem programu so v galeriji vojašnice Cerklje ob Krki točno ob 10. uri odprli razstavo Znaki Slovenske vojske. Strokovno pomoč pri postavitvi je nudil mag. Tomaž Teropšič iz Posavskega muzeja Brežice, razstavo pa je pred številnimi gosti uradno odprl generalmajor Janez Švajncer, direktor Uprave za vejaške zadeve pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. "Uniforma, oznake in znaki so najpomembnejše, kar oblikuje zunanjo podobo vsakega vojaka in častnika in s tem vsake armade. Tudi za našo vojsko so značilni posebni znaki in oznake... In vse zbrano na enem mestu prvič v Sloveniji prezentiramo danes v tej galeriji. Vse zasluge za to razstavo gredo majorju Zlobku in stotniku Geriču, ki sta veliko prispevala, da občinstvo tega območja prvo vidi to raz^ stavo." V zelo okusno opremljenih prostorih galerije smo videli poleg že znanega znaka Slovenske vojske vse slovenske vojaške čine, položajne znake, znake usposobljenosti, oznake pripadnosti štabom in enotam in znak osebnosti. Poleg naštetih so na ogled tudi znaki in odlikovanja ministrstva za obrambo, od častnega vojnega znaka, reda generala Maistra, reda Slovenske vojske, različnim medalj, znaka najboljšega vojaka, najboljšega strelca do spominskih bojnih znakov in spominskih značk. Vsekakor prijetno za pogled. (Pilip) Generalmajor Švajncner (drugi z desne) in mag. Tomaž Teropšič (tretji) na otvoritvi v Cerkljah (Foto: Pilip) Športni ribolov Krški ribiči želijo ostati v državnem vrhu A to stane denarja, sponzorje pa je težko dobiti. Njihov član Egidij Knez se odpravlja na svetovno prvenstvo v Anglijo. člani Ribiške družine Brestanica-Krško bodo tudi letos poskušali obdržati nivo, ki so ga dosegli v prejšnjih letih na državnih tekmovanjih v športnem ribolovu, vendar se zavedajo, da bo to zelo težko. Poseben poudarek je na vzgoji mladih ribičev, vzdržujejo tudi ribnike in skrbijo za dobavo rib vanje. Na lanskoletnem državnem tekmovanju v Kostanjevici je Ribiško družino Brestanica-Krško zastopala petčlanska ekipa (dva člana in tri članice), ki je dosegla vidne rezultate. Zdravko Bregar je zmagal v moški konkurenci. Marija Leskovšek je zasedla tretje mesto v ženski konkurenci, ekipno pa so ženske postale vi-cešampionke države. Poleg tega imajo vsako leto enega predstavnika v državni reprezentanci, ki zastopa Slovenijo na svetovnem tekmovanju ribičev. Tudi letos želijo obdržati ta nivo, toda, bo besedah Dušana Vu-čajnka, predsednika tekmovalne komisije, se tudi pri njih čuti upadanje gospodarske moči. Od občinske Športne zveze ne dobijo nobenih sredstev, sponzorje pa je zelo težko pridobiti. Ker imajo že dve leti v svojih vrstah državnega prvaka, menijo, da bi jih občina morala bolj podpreti. Sedaj imajo le enega sponzorja - krško izpostavo ljubljanskega Gradisa, in ta jim pomaga po svojih močeh. Sicer pa imajo v Ribiški družini Brestanica-Krško vse kategorije tekmovalcev -člane, članice, mladince in pionirje. Posebej se ukvarjajo z mladinsko in pionirsko sekcijo, ki delata po programu "vzgoja športnih ribičev". Poudarjajo vzgojo mladih ribičev, posebej razvijanje ekološke zavesti. Letos bodo v ekipah Ribiške družine Brestanica-Krško tekmovali: Dušan Vučajnk, Egidij Knez. Zdravko Bregar. Sandi Strupeh, Stane Kolman, Marjan Koren, Janja Vučajnk, Helena Vučajnk in Marija Leskovšek. Na svetovno prvenstvo, ki bo letos v Nottinghamu v Angliji, se odpravlja kot član državne reprezentance Egidij Knez. Člani ribiške družine se poleg tekmovanj veliko ukvarjajo tudi z ribniki. Kot pravi g. Vučajnk, "z vso ribiško vnemo" delajo na brestaniškem ribniku. Jeseni so tam dobavili 3 tone krapov za lov na trnek, ki v lepem domačem okolju "čakajo" na ribiče. Nekaj manj rib so vložili v krški ribnik Resa, ki je zaradi svoje nefunkcionalnosti vse manj primeren za ribe. Potreben je sana- cije, ker so tla in bregovi porozni in v sušnih časa prihaja do pogina rib. Po drugi strani je že dotok vode v ribnik zaradi zajetja vode za zalivanje sadnega drevja zmanjšan na minimum. Ribnik je last Turističnega društva Krško, ki ga je dalo v najem ribiški družini. Pogodbe, ki je bila sklenjena pred leti, niso obnovili, tako je ribnik prepuščen nekaj entu-ziastom. ki v prostem času skrbijo zanj. Vsekakor bi ga bilo treba urediti in omogočiti ribolov v njem. pa tudi z ureditvijo okolice bi krajani tega dela Krškega dobili lep rekreacijski kotiček. G. Vučajnk je na koncu še povedal, da ribiči z zadovoljstvom ugotavljajo, da se kakovost savske vode izboljšuje in da že opažajo, da se ribe vračajo v Savo. (B. Bjegovič) Vlado Kreslin v Pacifiku "V KRŠKEM SE PUBLIKA PREJ RAZŽIVI ** Navdušil in napolnil diskoteko Leskovec pri Krškem, 28. januarja - V diskoteki Pacifik je nastopil Vlado Kreslin, znan kot solist, član že razpadle skupine Martin Krpan, v zadnjem času pa spet nastopa sam ali z Beltin-ško bando. Ta "živa legenda" slovenske ročk in etno glasbe je lani praznoval svoj štirideseti rojstni dan. "Vlado, Vlado!" je vzklikala publika, še preden je stopil na oder in se usedel na barski stolček, končalo pa se je prav tako, le da ga na koncu niso spustili z odra. Zapel in zaigral je pesmi iz vseh obdobij svojega življenja: Črna kitara, še je čas, Namesto koga roža cveti, Spominčice, Que sera (kjer mu je pomagala tudi sestra Brigita, ki je bila navzoča med obiskovalci)... Po koncertu pa je odgovoril še na nekaj vprašanj. Kakšni so občutki ko publika prepeva in kriči s teboj? Ja, v redu. Je pa res, da se tu v Krškem publika prej razživi in da so bolj sproščeni. Kje v Ljubljani, na primer, porabim kakšno uro, da jih sploh segre-jem. Kaj je bilo tisto med koncertom, ko si rekel nekaj takega kot "Ko j... Brežice?" in so se drli: "Yeah!"? Malo moraš poznati okoliške kraje in sploh ni problem. Tu ne gre za nikakršno provokacijo. Zadnjič sem imel koncert v Mariboru in ko je zavladala takšna evforija, kot je danes tukaj, sem poizkusil podobno. Začel sem z Gradnja telefonskega omrežja v MirensM dolini Do pomladi bo zgrajeno omrežje v krajevnih središčih Do konca 1994 načrtujejo preko 600 novih priključkov. Mirenska dolina, januarja -PTT-podjetje Novo mesto je sredi januarja začelo graditi krajevna telefonska omrežja v krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče. Zaradi obsežnosti območja in velike razprostranjenosti naselij so bili stroški telefonskega priključka v Mirenski dolini bistveno višji kot drugod. Šele reorganizacija PTT podjetja Slovenije je omogočila pridobitev telefonskih priključkov po sprejemljivi ceni in ugodnih pogojih. Decembra lani je PTT podjetje podpisalo pogodbi s podjetjema Tegrad Ljubljana in Megrad Ljubljana za izgradnjo krajevnih omrežij v Krmelju in Šentjanžu oz. v Tržišču. Kljub težavam z dobavo kablov se je gradnja začela in bo zaključena predvidoma do konca marca letos. V prvi fazi bodo zgradili krajevna omrežja v vseh treh središčih krajevnih skupnosti ter pripravili gradnjo razvodnega omrežja. Takoj po zaključku prve faze nameravajo v PTT Novo mesto začeti nadaljnjo izgradnjo krajevnih omrežij v ostalih smereh, kar bo omogočilo vključitev v telefonsko omrežje v Krmelju in Šentjanžu novih 180 interesentov, kolikor omogoča sedanja telefonska centrala v Krmelju, v Tržišču pa 160 novih interesentov. Še dodatne priključitve bodo omogočene v Krmelju decembra letos, ko bo telefonska centrala razširjena s 300 priključki. (B.Bjegovič) Ljubljano, nadaljeval s Celjem. Vedno bolj se krog krči. Pridem že v del Maribora: "Ko j... Lent?" Še vedno: "Yeah!". "Kaj pa levi breg?" Še vedno. Na koncu ves Maribor in še vedno so se vsi drli: "Yeah!" Danes si nastopil sam. Kaj pa z Beltinško bando še nastopate? Da. da, še vedno. Samo po diskotekah ne nastopam z njimi. Kaj praviš o koncertu Baja-ge in Inštruktorjev, ki bodo po dveh odpovedih le nastopili 21. 1. v Ljubljani? Bajaga je dober dečko. Še posebno dobra trenda sva s klavia-turistom njegovih Inštruktorjev. Si boš ogledal koncert? Ne. Takrat imam ravno planirane neke nastope. Kdaj te lahko spet vidimo, boš nastopil tudi v Dobovi? Da, vsekakor bom, le da za zdaj še nimam v planu. (B.C.) Y Slovenski rasi /e šlo na slabše Še po aspirin je treba v Brežice Slovenska vas, januarja - Z odhodom JLA iz tega obmejnega kraja smo v Slovenski vasi izgubili tudi zdravstveno postajo (izpostavo Zdravstvenega doma v Brežicah) in tako morajo bolniki iz krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina za vse zdravstvene usluge hoditi v Brežice. Ponavadi in v večini so to starejši I j udje,'kateri m ni vseeno, ali je zdravnik v domačem kraju ali v oddaljenih Brežicah, saj vsi nimajo avtomobilov. Do nedavnega so bolniki iz teh krajev lahko hodili k zdravniku tudi v sosednjo Bregano ali v bližnji Samobor. Ko smo postali samostojna država, smo v tem našem delu marsikaj izgubili, poleg zdravstvene postaje tudi možnost, da bi šli k zdravniku preko meje. Mogoče se bosta sčasoma državi dogovorili o naših obmejnih problemih? Samo kdaj bo to - ali pa bo ostalo tako. kot je? Dokler bo tako. bo treba tudi po navaden aspirin v Brežice. (Božidar Zore) Tristo obiskovalcev proslavi v Leskovcu Leskovec, 8. februarja - OŠ Leskovec, leskovški mladinci in člani komisije za družbene de-, javnosti pri KS Leskovec so skupaj pripravili proslavo v počastitev kulturnega praznika. To pa je dober znak da se bo v bodo- če tudi na področju kulture v Le-skovcu nekaj premaknilo. Zavzetost tistih, ki so proslavo pripravili, to tudi potrjuje, o čemer priča aplavz več kot tristo gledalcev, ki so si proslavo z zadovoljstvom ogledali. (Jože Arh) Ob Prešernovem prazniku v Sevnici Glasbeni večer in likovna razstava Sevnica, 4. februarja - Osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika v Sevnici je bila v petek v kulturni dvorani Gasilskega doma. Nastopila sta domači Mešani pevski zbor Jutranjka in Jerca Mrzel z recitalom Prešernovih pesmi ob glasbeni spremljavi "Pevca pesem sladka". Na proslavi, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Sevnica, sta se s svojimi slikami m skulpturami predstavila še Jerica Šantej in Peter Vene. Priznanj za delo v kulturi pa letos v Sevnici niso podelili. (B. C.) Pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! v nedeljo, 13. februarja 1994 bomo imeli v gosteh kurente s Ptujskega polja. Pridite si pogledat njihov ples. Ne bo vam žal! Čas je za trsne sadike l'n |,nk. i\ >i doliiodo^li. |orko\ iiovi povilo Irsiiill icphrnk \ri inoma -\<'i'.no pi idi'lo\,lllju i 1'pljtMlk kar tjri'/,i kluiivki* ii'|)ln'iiki'riii hit'- n.i|\i't'iii *krli Aito ^o Lini \ ^u-AiuiMii |Hitll,iai Vi \t>l|- Mk'ili i>i k lubju lU-.uk' npnrhno In.ijst soji '.;m/il|,i i k I nanii/nru.i /.ilu.ili lo m' |)o/n,i tudi pi i k.l-do n,ijlviliši"4,i. 1'ivd -poml,nI,in- ko\o-ti sldik. Vi --liki Ione 1,11--.ko s,ulit\ ijo jih ho motioii' kltjiiti ko\ u' m njt'i;o\ --in Kolu pi i i/ko-\ wli |ios,i\»kih in doliMli-kih \i- p.i\,inju vidik. iFoto: Mirko Vo-oli "Revolver Shootmg Club" Krško Stroga merila naj bi zagotovila zdravo članstvo. Kostanjevica, januarja - V Kostanjevici so ustanovili strelsko društvo Revolver Shooting Club Krško m ga 20. 1. 1994 na sekretariatu za notranje zadeve in občo upravo tudi registrirali. Društvo bo delovalo na področju KS Kostanjevica na Krki. kjer ima tudi sedež (68311 Kostanjevica, p.p. 1). V društvu se bodo ukvarjali predvsem z akcijskim streljanjem na premikajoče se tarče z revolverjem. Ustanovitelji so se odločili, da sami prispevajo sredstva za nakup klubskega orož|a. Pridobiti pa bodo morali tudi ustrezen prostor za strelišče, kjer bodo lahko opravljali svojo dejavnost. Za vpis v društo je potrebno plačati članarino m pristopnino. Novi člani pa imajo tudi šestmesečno poizkusno dobo, ko se morajo redno udeleževati treningov in prisostvovati vsaj na dveh tekmah. Stroga merila so zagotovilo za zdravo članstvo v društvu. (Jože Arh) Na krški tržnici Krško, 5. februarja - Veliko izbiro sadja, zelenjave, kmetijskih pridelkov, tekstilnih izdelkov, orodja, hišnih pripomočkov, igrač, pijač, mesnih in mlečnih prizvodov je bilo prejšnjo soboto videti na krški tržnici. Cene pa so bile take: - jabolka 45-50 SIT, pomaranče 75-110. limone 100-160, mandarine 100-150. banane 140-180. grozdje 420. kivi 140-180. melan-carte 250. ananas 350. suhe slive 450, orehi oluščeni 850. šampi-njoni 250-300. zelje 100, cvetača 200. korenje 100-140. paprika 350, špinača 300. brokoli 250, česen 300, čebula 42-60, zelena solata 120-350, krompir 30-40, radič 210. ortrovt 170. blitva 220, hren 420. paradižnik 380. ttžol 200-260. regrat 100-150. redkvica in koleraba 100: - jajca 13-16 SIT. ocvirki 400, rezanci in mlinci 150, suho mešano sadie 500. jabolcm kis 150 (1 I), slivovka 500 (1 I), sir 300, smetana 0,2 del 50 SIT, domače žganje 450 (1 1). sir kravji trapist 600. potica 800. polnovredni kruh (zmesni) 140, domače klobase 800, skuta 300; - grablje 700 SIT. rešeto za koruzo in pšenico 2.000, toponšea za sekiro ali lopato 300, ribez mali 3.000. veliki 4.500. okrasni sodček za vino (10 I) 5.500. košara za perilo 3.000; - 5 parov bombažnih nogavic 500. kavbojke najcenejše 2.300. Pri cenah sadja in zelenjave smo opazili, da vsi prodajalci nimajo razstavljenih cen. (Pilip) Tržnica in ribarnica v Brežicah Brežice, 5. februarja - V soboto so bile cene na brežiški tržnici naslednje: grenivke 150 SIT, rozine 300, pomaranče 70- 110, jabolka 60, mandarine 110-120, endivija 130-150, mehka solata 200, kivi 150-170, korenje 140-150, limone 160, cvetača 150-160, krompir 40-50, banane 150-180, česen 300, arašidi 250, zelje 60-80. radič 150-200, ananas 350, paprika 300. brokoli 250, blitva 250, špinača 350, rdeče zelje 100, kitajsko zelje 150, kumare 300, por 180, ohrovt 150, bukov ostrigar 350, brstični ohrovt 350, suhi fižol 250, šampinjoni 300, jajce 15, kostanjev med 350 SIT/I, slivovka 500 SIT/I, posušeni jurčki 500 SIT/10 dkg. Tudi ribarnica je bila dobro založena, cene pa take: postrvi 650 SIT/kg, sardele sveže 300, papalini 400, šaruni 500, brancin 2.200, škampi mali 850, škampi veliki 2.200, lignji celi 580, lignji očiščeni 1.070, oslič brez glave 400, školjke dagnje 350, morski list 2.200, morski pes očiščen 1.100, bakalar 2.900, žabji kraki 1.700, hobotnica očiščena 1.050. (Branka Hudina) Sejmišče v Brežicah Brežice, 5. februarja - V soboto je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 270 odojkov in 60 prašičev. Prodali so 170 odojkov do 50 kg m 40 starejših prašičev. Cena mlajših prašičev je bila od 180 do 210 SIT/kg žive teže, za starejše prašiče pa od 220 do 250 SIT/kg živ teže. (Branka Hudina) Krško pokopališče in črpalka, hiše v Koprivnici Obrigheim« tg Krajevni skupnosti Krško in Koprivnica bosta sklicali javno obravnavo do 25. februarja. Krško, Koprivnica, februarja - V prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, Savaprojekta ter krajevnih skupnosti Krško in Koprivnica so ta mesec (do 25.2.) javno razgrnjeni osnutki odlokov o treh prostorskih dokumentih: o zazidalnem načrtu za bencinski servis Spodnji Grič in ureditvenem načrtu za krško pokopališče ter zazidalnem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Koprivnici. Sekretariat za razvoj sprejema pisne pripombe občanov ves čas javne razgrnitve, krajani pa jih bodo lahko povedali tudi na javnih obravnavah v svojih KS. Zazidalni načrt za bencinski servis Sp. Grič, ki naj bi stal nasproti Nakupovalnega centra in bodočega Doma upokojencev, zajema 0,8 ha veliko območje, na katerem naj bi v sklopu bencinskega servisa zgradili poleg prodajalne še gostinski lokal, avtopralnico, skladišče za plin in pomožne objekte. Na območju tega ZN je načrtovano tudi parkirišče z 20 parkirnimi mesti, ki naj bi služilo predvsem obiskovalcem pokopališča. Zamisel o opustitvi sedanjega krškega pokopališča in ureditvi novega na povsem novi lokaciji je očitno neuresničljiva celo v daljšem času, saj je sedaj namesto manjše razširitve za krajši čas nastal načrt za večjo razširitev, po katerem se pokopališče poveča za 3,55 ha in sega od starega pokopališča do zgoraj omenjenega bencinskega servisa. Po zamisli načrtovalcev bi sedanjo poslovilno vežico preuredili v gospodarski objekt (prodajalna, pisarna itd.), nov poslovilni objekt pa postavili na novem delu pokopališča. V "vežici" načrtujejo na 670 m2 površine šest celic za pokojne, prostor za poslednje slovo svojcev, prostor za poslovilni obred in pomožne prostore. Na grobnih poljih so predvideni grobovi, grobnice, prostor za raztros pepela in prostor za skupno grobišče umrlih v primeru večje nesreče. Na novi površini bi bilo prostora za 1512 grobov (otroški, enojni, dvojni, žarni in grobnice), kar naj bi zadostovalo za ok. 30 let. Območ'e. ki ga obravnava zazidalni načrt za stanovanjsko gradnjo v Koprivnici, je veliko ok. 20 arov in na zahodu meji na cesto za Prevole. V načrtu je gradnja treh stanovanjskih hiš z garažami. Vse tri prostorske načrte je izdelal Savaprojekt Krško. Naročnik prvih dveh je občinski izvršni svet, koprivniškega pa je naročil Franc Božičnik iz Podsrede. (IG.) Pesnil našega Hraja Na Zdolah so prireditev obarvali po domače Predvsem pa so jo zasnovali kot začetek niza dogodkov, ki naj temu izumirajočemu kraju vdihnejo nove možnosti za razvoj. Zdole, 7. februarja - "Kulturni praznik lahko slavimo z udeležbo na vrhunski umetniški prireditvi, kjer v dragocenih oblekah (ob katere se da spotakniti) spremljamo vrhunsko gledališko, baletno ali glasbeno predstavo, lahko pa sedemo skupaj tako, kot smo to storili nocoj, in obudimo ljudske pesmi domačega kraja." S tako utemeljitvijo je Ivan Mirt, rojeni Zdolan, pričel si-nočnjo prireditev v Kulturnem domu Bena Zupančiča. Dom z imenom literata Bena Zupančiča so si izborili domačini zato, da so ohranili življenje v takrat že razpadajoči osnovni šoli. Otroke iz nje so takratni krški veljaki potrebovali zato, da so napolnili novo, imenitno in veliko mestno šolo, ki je že nekaj časa obupno tesna za vse, ki so obsojeni na njo. Akcijo je vodil krški literat, kulturni delavec in knjigarnar, tudi doma z Zdol, Silvo Mavsar in kakor se je nam, ki smo zadevo spremljali, takrat zdelo skoraj neuresničljivo, imajo sedaj Zdolani v šoli vrtec in dvorano, uporabno za različne namene. V ponedeljek zvečer so jo napolnili zato, ker so prišli poslušat domače pevce in godce ter s tem izkazat spoštovanje Prešernu, domačemu ljudskemu izročilu in kulturi kot enemu najmočnejših stebrov zgodovinskosti slovenskega naroda. Od neuničljive Marice Živič, ki se že Voditelj Ivan Mirt se je spomnil stare šole: "Tam je bil prvi razred, tam drugi, v onem kotu četrti in tam tretji. Pred šolo je stala jablana in ko smo se učili pesem "Stoji učilna zidana", se mi je vedno zdelo, da sejo prav zaradi naše jablane..." V presledkih med nastopi domačih pevcev in godbenikov (v ozadju) je prebral tudi nekaj odlomkov iz več kot sto let stare kronike, ki jo je začel leta 1866 pisati Davorin Pleterski. Gradbišče ob sevniški osnovni šoli vrsto "let trudi za ponoven razvoj Zdol, smo udeleženci sinočnje-ga srečanja izvedeli, da je to le prva v nizu prireditev, ki naj strnejo vrste Zdolanov in kraju zagotovijo ponoven razmah -utemeljen na neoporečnem kmetijstvu in turizmu: "Zato je naša skupna naloga, da se udeležujemo takih dogodkov, da sodelujemo v njihovi pripravi, razmišljamo še o nadaljnjih akcijah in iščemo možnosti. Le tako bomo omogočili Zdolam razvoj in učinkovito izkoristili priložnost, ki se nam je ponudila z vključitvijo v razvojni projekt države, imenovan CRPOV." Večer so udeleženci zaključili v znamenju zdravičk in ob polnih krožnikih dobrot, ki so jih pripravile kmečke žene. Prireditve, ki jih je M. Zivičeva napovedala, pa so še: praznovanje za žene v marcu, jurjevanje, košnja (o tem so pred leti posneli že tudi video kaseto), žetev, vidovanje v Kostanjku, sejem, trgatev in martinovanje. (Ika) Telovadnica še raste v globino, vendar raste Potreben in težko pričakovan objekt bo končan do 25. junija letos, znebiti pa se bo treba še enoizmenskega pouka. Sevnica, 3. februarja - Ob sevniški Osnovni šoli Sava Kladnika raste gradbena jama, odvoz izkopanega materiala je bolj ali manj zaključen in lotili se bodo zabijanja pilotov. Ravnateljica šole Anica Pipan je priznala, da se na zabijanje pilotov ne spozna dovolj, da bi lahko sledila strokovnim razlagam gradbincev, za Rudis pa je to opravilo že kar strokovni izziv. Povedala je, da so člani gradbenega odbora na sinočnji seji ugotovili, da posebnih težav pri delu ni in da bo otvoritev prve faze objekta zanesljivo lahko ob letošnjem državnem prazniku, 25. juniju. Anica Pipan, ravnateljica OŠ Sevnica Prva faza bo omogočala igre z žogo in organizacijo telovadbe, ne bo pa še tribun, sanitarij in ostalih spremljajočih "malenkosti". Poleg težav s telovadnico, ki bodo v kratkem rešene, pa sevniške šolnike tare tudi gneča. V štiridesetih oddelkih na matični in desetih dislociranih enotah je skupno kar 1.108 učencev in za vse skupaj ne obstaja dovolj velik prostor, kamor bi se lahko zatekli. Anica Pipan: "Problem je, ker ne moremo organizirati enoizmenskega pouka. Dvoizmenski pouk otežuje delo učencem in učiteljem ter stike otrok in staršev. Manjka nam deset učilnic in če bi gradili novo šolo, bi del sedanje ostal prazen. Zato smo pri nas prepričani, da Sevnica potrebuje novo manjšo zgradbo za razredni pouk in s tem bi rešili vse probleme." Dejstvo pa je, da število učencev tudi v sevniški osemletki pada. Letos jih je 28 manj kot lani. Število oddelkov je zaradi tega ostalo enako, le v posameznih oddelkih je manj otrok. Pipano-va pravi, da se bo problem zaostril, če se bo Bučka, kjer imajo sedaj svojo enoto, odcepila in s Škocjanom organizirala lastno občino. Priliv iz šol na Studencu in Bučki na predmetno stopnjo bi se v tem primeru zmanjšal. Enako se lahko zgodi tudi pri morebitni odcepitvi Loke. (Ika) Izkopanega materiala z gradbišča telovadnice ne odvažajo neposredno na obrambne nasipe ob Savi in Mirni, kot so si želeli v industrijski coni KS Boštanj, ampak v gramoznico na Polju. (Foto: B. C.) Učenci 4. a razreda sevniške osemletke pri spoznavanju smeri vetrov (Foto: B.C.j ftachfichten Izbral in prevedel Olaf Lovrenčič »mtsblatt der Gemeinde Obngheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen OBČINA NAJEMA KREDIT - Občinski svet je sklenil zahtevati od devetih bank ponudbo za najetje kredita v višini 1.300.000 DM pod pogoji, da bo stalna obrestna mera za 5 in 10 let, plačilo z anuitetami, s četrtletno zapadlostjo in 100-odstotnim izplačilom. Hranilnica Mosbach je ponudila najugodnejše pogoje s 6-odstotno obrestno mero za dobo 10 let. ZASEDBA OBČINSKEGA SVETA - Po spremenjenem zakonu za komunalne volitve je razdelitev sedežev v občinskem svetu odvisna od števila prebivalcev dotičnega kraja. Občina Obrigheim je imela 30. 9. 1992 5.404 prebivalce, to je na dan, ki ga določa zakon o komunalnih volitvah, ki bodo 12. junija 1994. Na podlagi teh zakonskih določil bodo sedeži v občinskem svetu tako razdeljeni: 12 sedežev za naselje Obrigheim, 4 sedeži za naselje Asbach in 2 za naselje Mortelstein. PREBIVALCI OBČINE OBRIGHEIM -Najstarejši občan Obrigheima je rojen 1897 in najstarejša občanka 1899. največ moških je rojenih leta 1961 - 66. od tega so 4 inozemci, največ žensk - 62 je rojenih leta 1963, od tega 6 inozemk. V preteklem letu je bilo rojenih 28 moških, od tega 6 inozemcev, in 30 žensk, od tega 3 inozemke. POSLEDICE POPLAVE - Na podlagi predpisov notranjega ministrstva in ministrskega sveta bodo za prizadete v poplavi 2.-21. decembra 1993 odobrene določene olajšave pri davčni napovedi in pri najetju kredita za saniranje škode. JEDRSKA ELEKTRARNA OBRIGHEIM -Gie- de te elektrarne ni več miru. Več kot 25 let uspešno obratuje in stalno jo spremljajo protesti in pravde. Zlasti za proteste je vse več povodov, ker je pristojni vodja projekta v ministrstvu za okolje izrazil močne dvome o varnosti reaktorja. Zaradi tega minister za okolje dežele Baden-VVuerttemberg zahteva strogo preverjanje varnosti tega reaktorja. Dejstva pa govorijo drugače. Tlačna posoda ima 160 mm debelo ostenje. Podrobne analize trdnosti so pokazale, da obstajajo dovoljene meje napetosti. Tudi gradbeno so elektrarno preverile najbolj kompetentne tehnične ustanove. Že vseh zadnjih 20 let Siemens/ KWU izvaja kontrolo kakovosti tlačne posode in dosedanji rezultati so pozitivni. Odvzeti so bili reprezentančni vzorci od pokrova reaktorske tlačne posode, glavne hladilne črpalke in so dali pozitivne rezultate. Opravljeno je bilo testiranje trdnosti in utrujenosti materiala, kar pa vse odgovarja ustreznim predpisom. ZVEZNA LIGA V DVIGANJU UTEŽI V OBRIGHEIMU - V soboto, 15. januarja, je bila v Neckarhalle prireditev, ki je privabila 1.600 obiskovalcev. Nastopili so najboljši dvigalci uteži iz Nemčije. Nastopil je tudi eden od favoritov, Obrig-heimčan Oliver Caruso, star 19 let, težak 80 kg. Dvorana je obnemela, ko se je pripravljal za svoj nastop Oliver Caruso, ki je v potegu dvignil 190 kg. Navdušenja ni bilo konca. Junija bo v Indoneziji svetovno juniorsko prvenstvo v dviganju uteži in vse govori za to, da bo Caruso tu dosegel svetovni rekord. Sicer pa je v Obrigheimu zelo močna in perspektivna ekipa dvigalcev uteži, ki zanje velike in zavidljive uspehe. Slovenke iz Argentine v krški občini Januarja je bila v svoji pravi domovini na obisku skupina slovenskih pedagoških delavk, večinoma ravnateljic slovenskih osnovnih šol iz Argentine. Za njihovo dobro počutje in strokovno vodstvo je poskrbelo ministrstvo za zunanje zadeve, oddelek za Slovence po svetu. Prvi teden svojega bivanja v Sloveniji so posvetile stroki, saj so se udeležile intenzivnega didaktičnega seminarja. Po koncu seminarja so se odpravile na pot po Sloveniji in se tako v soboto, 29. januarja, ustavile tudi v občini Krško. Obiskale so Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici, kjer sem jih sprejel in z njimi ob kavici pri Žolnirju še malo pokle- STUDIO BREŽICE D I D POSUJ petal. Ne le Kostanjevica, tudi drugi kraji v domovini Sloveniji bi terjali najmanj enega ali dva dni ogledov, vendar so se morale Slovenke iz Argentine tokrat zadovoljiti le z bežnim pogledom na dragocene umetnine. V slovo so mi zapele pesem dr. Marka Kremžerja "Slovenija v svetu". Naj vas, drage rojakinje, spremlja sreča na vaši poti in ponesite delčke lepote naše lepe domovine tja daleč med svoje drage. (Danilo Siter) SLOVENIJA V SVETU Slovenija, zapo/mo ti iz polnega srca! Naj pesem naša zadom prek zemlje do neba! Slovenija, naš skupni dom med biseri sveta, z lepoto te obdal je Bog od morja do gora. Slovenija, mo/ dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sinje tvoj, tam si, Slovenija! Mo/ narod, svobodnjakov rod, si kneze voli sam, mučencev je junakov plod, ki ne boji se ran. Iz tisočletnih korenin poganja naša rast. Resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast! Dr. Marko Kremžer ------------------------------------------- 8 "JJj fff?fWTW NAS GLAS 3, 11. februarja 1994 PepJ (um v skrbnih rokah Teratere drutine Od dobre malice do ruskega bifeja za poslovno srečanje ^ Nekdanji Liscin obrat družbene prehrane uspeva tudi zato, ker si išče cenejie surovine. Sevnica, februarja - "Lisca je bila napredno podjetje in že leta 1991 jim je bilo jasno, da morajo oddati v najem vse svoje servisne dejavnosti," pravi Jože Teraž, ki je takrat najel Liscin obrat družbene prehrane. Svojo odločitev je zasnoval predvsem na ugotovitvi, da lahko le na tak način pride do obratovalnice brez večjih naložb, in s podjetjem je sklenil pogodbo o najemu ter postal obrtnik. "Težava takega najema je predvsem v tem, da človek izhaja iz okolja, v katerem potem ostane tudi, kadar se loči od povprečja. Pri mnogih nekdanjih kolegih se pojavlja zavist," pravi Teraž, ki je že delal pri vzdrževanju železnice in v RCP Lisca, tudi tu bil referent za vzdrževanje, ukvarjal se je z marketingom in sedaj ima v najemu ter uspešno vodi "Pepi ham", ki je v Sevnici in okolici že postal znamenit. Pravi, da so bili v Posavju poiz- kusni zajci, saj tu pred njimi še nihče ni imel takega odnosa s kakim podjetjem. Govori v množini, ker delata v podjetju skupaj s sinom, poklicnim kuharjem, žena pa da ni zaposlena pri njiju. Kljub temu je ravno ona duša Jože Teraž je s sinom prevzel in razvil Pepi ham, priznava pa, da je duša njihove reprezentančne kuhinje (ruski bifeji) gospa soproga, ki ni pri njih v službi. (Foto: B. C.) ¦ijihove reprezentančne kuhinje. To je Jože večkrat poudaril. "Nabavni je sin," pravi in hkrati doda, da je Posavje drago. Cena njihovih malic znaša 269 SIT in denar je treba loviti pri vhodnih surovinah, če hočejo preživeti. Zato mora biti nabavna služba močna, da lahko skače. "Danes namreč solata stane pri krškem ali sevniškem grosistu 120 SIT, v Celju pa 60. V Ljubljani je krompir na redni tržnici cenejši kakor pri naših kmetih," zatrjuje Teraž. Sicer pa Jože Teraž s svojo skupino uspešno dela že tri leta. v tehnologijo priprave hrane uvaja novosti in dnevno pripravlja po eno hladno in tri različne tople malice ter "lunch paket" za domov. Za šeststo naročnikov. Jasno je, da se morajo gostje pri tolikšni hrani dan poprej odločiti, katero izmed možnih jedi bodo naslednji dan izbrali. Tako varčujejo z materialom, pa še se pojavi presenečenje: "Da- nes smo imeli šestdeset nenapovedanih interesentov za ocvrtega piščanca in treba je bilo krepko poprijeti. Nekateri so kljub vsemu dobili namesto ocvrtega pečeno meso in so se seveda pritoževali." Sicer pa Pepi ham slovi kot dobra kuhinja, razen za Liscine delavce pripravljajo hrano tudi za zunanje naročnike in jim jo po potrebi tudi dovažaio. V jedilnici imajo prostora za 300 gostov in če je treba, sprejmejo vanjo tudi kako organizirano skupino. Sicer pa smo novinarji že videli, kako znajo njegovi ljudje (devet jih je) pripraviti hrano tudi očesu prijetno. S svojimi ruskimi bifeji se Jože rad pohvali in pravi, da pri gostih uspeva prodreti s kombinacijo mesa in sadja, kar pri naših ljudeh ni staro prehrambno pravilo. Kljub temu se obnese. Katero malico imajo naročniki pri Pepi hamu najraje? "Vampi so baje najboljši, vsaj tako pravijo. Jaz jih namreč ne jem!" (Ika) Sprehod po posavskih trgovinah za razprodaje Je premalo denarja "Saj po novem, saj po novem letu boljše bo," prepeva znan slovenski pevec, vendar se zaenkrat še ni pokazalo boljše. Pri nas nakupovalnih mrzlic ne poznamo, ponudba je pač, kakršna je, povpraševanje je majhno. Navadnim smrtnikom tako ne preostane drugega, kot da životarijo naprej, kupujejo pa le tisto, kar je nujno oz. res nujno. Minili so časi, ko smo imeli bundo, plašč, usnjeno jakno in ne vem kakšno še, vsako le za svoj namen (za na smučanje, ples, tovarniško srečanje). Tudi z obutvijo je podobno. Vendar živimo naprej. Hodimo po mestu, ogledujemo si izložbena okna z napisi: "Posezonsko znižanje... 30 % popusti za zimske jakne" ipd., vendar pa so nekaterim to le utopistične sanje, da bi se teh popusto tudi poslužili. Odpravili smo se na krajši potep po prodajalnah, povprašali po odzivih na blago s popustom in nekaj tudi zabeležili. Milan Capi, prodajalna ROKI, Brestanica: Januar je zelo slab mesec, zima je za nas slaba, ljudje pa tudi nimajo finančnih sredstev. V času razprodaje smo nekaj prodali, vendar to niso razprodaje izpred nekaj let. kruh, kaj šele bi si kupili novo obleko. Anica Derganc, Obutev Krško: Odziv je dober, ker ljudje Kupce sedaj presenečamo s pustnimi kostumi, ki bodo verjetno šli v promet. Irena Muster, trgovina SM, Krško: Mislim, da je odziv na vsak išče poceni. Pri nas se sedaj največ proda otroških hlač, bund, smo pač trgovina z otroško konfekcijo, vemo pa, da otroci zelo veliko uničijo ali pa prerastejo. Tatjana Božič, Boutique Oueen: Odziv ni za pohvalo, kar januarsko znižanje že pričakujejo, prišlo jim je v navado, še posebej pri obutvi. Ni mi pa všeč, da druge firme (Borovo, Peko) povečajo cene in nato dajo popust. To se pri nas ne dogaja. Nada Ličina, Tekstil Krško: Prodaja se je povečala, kajti razprodaje, vendar le 1 %. Zakaj? Zato, ker je v Krškem veliko ljudi brezposelnih in imajo denar le za najnujnejše. Zato pozivam predstavnike Krškega, da prenesejo v parlament dejansko sliko o životarjenju naših občanov, ker kmalu ne bodo imeli več za v Krškem ni nikjer. Upam pa, da bo boljše. Ljudje veliko gledajo na razprodaje. Promet bi bil le, če bi bile minimalne cene ali pa še nižje. Sanja Knježič, kupovalka iz Zagreba: V Slovenijo prihajam po stvari, ki jih pri nas ni mogoče dobiti ali pa so predrage. Kupujem predvsem izdelke Lisce, Polzele in Rašice, na katere sem navajena iz časov, ko smo še živeli skupaj. Za kakšno obleko ali plašč pa mi že zmanjka de-naVja, a ne samo meni, ampak večini prebivalcev Hrvaške. (Ga-lex) Tržni tokovi Zdaj Samoborci kupujejo pri nas v Brežicah Slovenska vas, Samobor, januarja - Še ne tako davno so Slovenci množično hodili v Samobor po nakupih. V vseh samo-borskih trgovinah in trgovinicah je bila gneča. Posebna gneča je bila ob sobotah, ko je v Samoboru sejem in povečana prodaja na tamkajšnji tržnici. Zdaj so se stvari obrnile drugače. Poti iz Samobora pa tudi iz Zagreba vodijo v Brežice in še dlje, saj je marsikaj cenejše pri nas kot pa preko meje. Lokalni štirinajstdnevnik Samoborski list v zadnji številki (22.1.1994) obvešča svoje bralce pod naslovom "Što kupovati u Brežicama?", kaj je vredno kupiti in kje menjati HRD v tolarje. Časi se spreminjajo in zdaj sosedje prihajajo k nam. Ko smo pa že pri Samoborskem listu, lahko trdimo, da je Naš glas bolj pester, vsebinsko in po obsegu. Za nekaj strani tega lista malega formata mora Samoborec odšteti 3500 HRD. (Božidar Zore) POGLED PREKO MEJE Sto kupovati u Brežicaj^? Popravek Papiroti izvaža v Makedonijo V našem glasu št. 2. smo na strani 11 v besedilu z naslovom "Izvažajo ovojni papir in nosilne vrečke" zapisali, da je Dragica Klakočar komercialistka, kar ne drži. Gospa Klakočarjeva je v Papirotiju vodja prodaje za izvoz. Pri pisanju smo bili žal bolj pozorni na njeno poslovno uspešnost, ki je dokazana, kot na njeno funkcijo. Opravičujemo se! Marijin "pruh" pri Šutni Šutna, 1. februarja - Sončno vreme je izvabilo na dan vse, ki imajo v naravi kaj opraviti. Tako smo v kamnolomu Marije Kuhar našli dva upokojenca, Franca Kodriča in Radeta Mihajloviča. Nekako sta priznala, da gre za postranski zaslužek k skromni pokojnini, hkrati pa sta še bolj odkitosrčno priznala tudi, da je zaslužek bolj skromen in da se z njim ne da obogateti. Delo je težko, kamen je po 400 SIT za kvadratni meter in včasih se ga nalomi več, drugič pa se vse drobi. Franc Kodrič: "Delo je res težaško, a dobro je to, da naju nihče ne priganja. Delava, kolikor moreva. Tale lapor bo, ko bo pripravljen, prišel nekdo iskat." Rade dodaja: "Ko operete s plošč ilovko, je tale lapor lep. Sedaj se sicer rad kruši in drobi, a ko ga zacementirate na podlago, se zlepa ne razbije." Malo sta pomodrovala, potem je Rade zlezel na vrh, odkopavat novo žilo, plošče, ki so priletele dol še uporabne, pa je Franc čistil in zlagal. (Ika, foto I. G.) Uspešno predčasno zbiranje V Lisci so zbrali te lOOO lastninskih certifikatov Certifikate je svojemu podjetju zaupalo 95 odstotkov zaposlenih. Sevnica, januarja - V dobrem mesecu dni so v podjetiu Konfekcija Lisca Sevnica v okviru akcije predčasnega deponiranja zbrali že 3000 lastninskih certifikatov upravičencev. Svoje zaupanje v uspešno bodočnost tega podjetja je izkazalo z vpisom certifikata kar 95 odstotkov vseh zaposlenih, zelo dober odziv pa so zabeležili tudi pri upokoiencih in bivših zaposlenih kakor tudi pri družinskih članih zaposlenih liščanov. Skupna vrednost vseh doslei deponiranih certifikatov znaša približno 752 milijonov tolarjev, od katerih so lastninjenju Lisce namenili zaposleni dobrih 384 milijonov, bivši zaposleni 32 milijonov, upokojenci pa 77 milijonov tolarjev. Družinski člani lastninskih upravičencev Lisce so doslej v podjetju deponirali kar 259 milijonov tolarjev. V vodstvu Konfekcije Lisca ocenjujejo, da je odziv na akcijo zelo dober, in menijo, da bodo glede na uspešno predčasno zbiranje certifikatov lahko lastninsko preoblikovanje podjetja speljali brez večjih težav. Avtosejem Krško Prodaja rabljenih in novih vozil Med kupci in prodajalci niso le Posavci. Krško, 30. januarja - Lepo in sončno vreme je na parkirišče pred Kovinarsko privabilo veliko število prodajalcev, še večje število opazovalcev in majhno število resnih kupcev avtomobilov. Na tem prostoru je namreč ob nedeljah že drugo leto krški avtosejem. Da ni samo lokalnega pomena, so nas tokrat prepričale registrske oznake Celja, Novega mesta, Ljubljane. Maribora. Dobri poznavalci cen rabljenih avtomobilov pravijo, da so te še zmeraj previsoke in da je pričakovati njihov padec (za kupce dobra novica). Sicer pa je bilo to nedeljo na ogled 88 avtomobilov po ceni od nekaj sto DM do 23.200 DM. (Toliko je hotel imeti lastnik za svojo toyoto celico I. '91, a se je hitro odpeljal naprej.) Kot zanimivost povejmo, da noben avtomobil ni imel cene v tolarjih. Uradno plačilno sredstvo na krškem avtosejmu (pa ne samo na njem) so bile nemške marke. Zakaj ni zaupanja v domačo valuto? Nekaj značilnih cen s krškega avtosejma: volkswagen "hrošč" I. 74 - 2.000 DM, fičko I. '85 -1.200 DM, Citroen AX 11 I. '87 - 8.200 DM, golf (bencinar) I. '87/88 - 9.800 DM, R 5 I. '90 -9.500 DM, yugo I. '87 - 2.600 DM, I. '89 - 3.400 DM, opel kade« I. '85-8.300 DM, Z-101 I. '82 - 1.600 DM, nissan sunny 1,4 I. '91 - 16.500 DM, Z-101 I. '86/87 - 2.250 DM. P-125 I. '80 - 900 DM, fiat uno 60 s I, '86 -6.700 DM. Opomba: Za resne kupce so cene okrog 10 % nižje. (Pilip) Maš nasvet Varčujte z elektrike in redne evidentirajte stanje števca Zaradi visokih računov za porabljeno električno energijo, ki nam jih je izstavilo Elektro Celje, PE Krško, smo nekaj vprašanj zastavili Viliju Zorku, direktorju poslovne enote. Kako obračunavate porabljeno električno energijo? Po dosedanjem načinu obračunavanja (v letu 1994 je predvidena sprememba) se porabljena električna energija obračunava enkrat letno. V tem obdobju uporabnik plačuje dvomesečne obroke - akontacije. Kako določate višino obroka? Višina obrokov je določena na podlagi povprečne mesečne porabe po sezonah. Višja tarifa je od oktobra do marca. Domnevamo, da bo imel uporabnik v tekočem obračunskem obdobju enako porabo kot v predhodnem, in upoštevamo cene električne energije, ki veljajo ob izpisu položnice. Dobavitelj el. energije odbira električne števce ob spremembah sezone in za obračun. Ob spremembi cene električne energije se števci ne odbi-rajo. Kadar dobavitelj ne more odbrati el. števca (ker mu v času odbiranja ni bil dostopen), je uporabnik dolžan javiti pravilen odbirek. Vse določbe v zvezi s tem določajo Splošni pogoji za dobavo električne energije. Kako določite ocenjeni odbirek? To bomo najlažje pokazali s primerom: - odbirek el. števca z dne 5/4 '93 je 24.057 - odbirek el. števca z dne 8/10 '93 je 25.631 - razlika je 1.574 Od 5.4.1993 do 8.10.1993 je skupaj 186 dni, torej je povprečna dnevna poraba v tem obdobju 8,46 kVVh/dan (1574 : 186 = 8,46). Ker pa se je cena električne energije 15.6.1993 povečala, je bil 15.6.1993 ocenjeni odbirek 24.658 (8,46 kWh/dan x 71 dni = 601, 601 + 24.057 = 24.658). Tako so odbirki za obračun v navedenem obdobju: 5.4.1993 24.057 15.6.1993 24.658 8.10.1993 25.631 Obračun porabljene električne energije se opravlja izključno na osnovi količin, ki jih izmeri števec. Ob kakršnikoli okvari števca je dolžnost in interes uporabnika, da o tem obvesti dobavitelja. Po večjih denarnih tarifnih postavkah, ko se uporablja poletni čas, se obračunava porabljena električna energija od 7. do 14. ure in od 17. do 23. ure, v preostalem času pa od 6. do 13. in od 16. do 22. ure. Po manjših denarnih tarifnih postavkah, ko se uporablja poletni čas, se obračunava porabljena električna energija od 14. do 17. in od 23. do 7. ure, v preostalem času leta pa od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure. Seveda tudi ob nedeljah - ves dan. Bi lahko na primeru računa, kot ga dobimo občani, pojasnili postopek obračuna in primer določanja višine obroka? Primer obračuna porabljene električne energije za obdobje od 1.10.1993 do 8.1.1994: Zmnožek količin v stolpcu ' poraba kWh" in cena "cena/ kWh" je gibljivi del stroška za električno energijo, zmnožek količin v stolpcu "obrač. moč kW" in "cena/kWh" pa je strošek za obračunsko moč. Sestavek obeh je v stolpcu "skupaj SIT" po obdobjih veljavnosti posamezne cene električne energije. Obračunska moč se določa na osnovi jakosti varovalnih vložkov (pancerk). V odjemni skupini "gospodinjski odjem" se obračunava na osnovi vgrajenih varovalnih vložkov naslednja obračunska moč: Jakost varovalke 1 x 16 A obračunska moč 3 kW jakost varovalke 1 x 20 A obračunska moč 4 kW jakost varovalke 1 x 25 A obračunska moč 6 kW jakost varovalke 1 x 35 A obračunska moč 8 kW jakost varovalke 3 x 16 A obračunska moč 7 kW jakost varovalke 3 x 20 A obračunska moč 8 kW jakost varovalke 3 x 25 A obračunska moč 10 kW Obračunska moč 10 kVV pomeni, da uporabnik el. energije pri jakosti varovalnih vložkov 3 x 25 A hkrati lahko uporablja el. aparate v skupni moči 10 KVV. Pogoste so nejasnosti pri tem obračunu, ker je v rekapitulaciji obračuna k postavki "vse skupaj" prišteta še postavka "saldo predhodnega obdobja", ni pa takoj vidno, da je tudi v postavki "že plačano" znesek plačila salda, če je poravnan, tudi že upoštevan. In sedaj bomo določili višino dvomesečnega obroka. V zgornjem primeru obračuna znaša povprečna poraba el. enerqiie v času višje sezone 103 kVVh/mesec, v času nižje sezone pa 258 kVVh/mesec. Višina obroka za januar in februar 1994, ki bo zapadel v plačilo marca 1994, bi bila: 6 kWx 76,912 SIT/kW = 461,47 SIT 103 kVV x 8,503 SIT/kW = 875,81 SIT skupaj 1.337,30 SIT dvomesečni obrok 2.674,60 SIT Višina obroka se lahko med obračunskim letom usklajuje z dejansko porabo na zahtevo uporabnika, če ta ugotovi, da njegova poraba bistveno odstopa od porabe v predhodnem obdobju. Uporabnik v tem primeru pisno ali osebno sporoči odbirek električnega števca, na osnovi katerega naredimo kontrolni izračun višine obroka. Glede na novo ugotovitev dvomesečni obrok ustrezno znižamo ali zvi- šamo. Bistvena doplačila ali pre-plačila po obračunu nastopijo le v primeru, ko poraba el. energije bistveno odstopa od porabe v predhodnem obdobju (npr. dodatno ogrevanje z akumulacijskimi pečmi, povečana poraba zaradi pogoste uporabe pralnega stroja, spremenjen način segrevanja vode...). (Pilip) Ne prezrite V pogovoru z Vilijem Zorkom smo slišali zanimiv podatek, ob katerem bi se odgovorni in občani lahko zamislili: "Uporabniki električne energije v okolici NE Krško nimajo nobenih olajšav pri obračunavanju stroškov za porabljeno električno energijo. Pošteno bi bilo, da bi krajani - uporabniki električne energije v oko- lici NEK za njihovo razumevanje in strpnost do problemov, ki se jih drugi uspešno izogibajo, dobili vsaj delno nadomestilo v obliki rente." To že vsi vemo, saj imamo visoke račune, vendar si vseeno preberite naslednji predlog: "Če bi uporabnikom električne energije npr. v oddaljenosti do 10 km od NEK namenili 270 KWh električne energije mesečno na uporabnika, kar je povprečna poraba na uporabnika, bi bilo to ok. 3.200.000 KVVh električne energije, kar je 1,7 % energije, proizvedene v NEK." Za NEK to ne bi bilo veliko breme, kaj pa bi pomenilo nam, navadnim smrtnikom, presodite sami. (Pilip) Datum odbirka Odbirek števca Poraba KVVh Cena/KWh Varovalka A Štev meseci Obrač. moč KVV Cena/KW Skupaj SIT stari novi 05.04.93 23756 24057 301 8,283 025 03 18 00.000 2.493.18 15.06.93 24057 24658 601 5,522 025 02 12 64.350 4.090.92 08.10.93 24658 25631 973 6,017 025 04 24 67.254 7.468,64 08.01.94 25631 25927 296 9,031 025 03 18 70.158 3.936,02 Dobro Je* da veste.** - Pralni stroj porabi za eno pranje belega perila 4,5 KVVh el. energije. - Zamrzovalna skrinja s prostornino 300-500 I porabi 2,5-3 KVVh el. energije. - Hladilnik 140 I porabi na leto 250-530 KVVh el. energije. - Bojler 80 I z grelcem 1.500 W porabi ok. 1.500 KVVh el. energije letno. - Z 1 KVVh el. energije lahko segrejemo 9 I vode na 100 stopinj Celzija ali 20 I vode na 50 stopinj Celzija. - Za gretje vode v 80-litrskem bojlerju s 15 na 60 stopinj Celzija porabimo 4 KVVh el. energije. - Delo 1 KVVh (cena 8,305 SIT/KVVh) je enako delu, če 610 vreč cementa po 50 kg prinesemo 12 m visoko. - Struktura porabe el. energije za štiričlansko družino v centralno ogrevanem stanovanju je: priprava tople vode 32 %, razsvetljava 6 %, priprava hrane 19 %, shranjevanje živil 20 %, nega perila 7 %, pomivanje posode 9 % in ostalo 7 %. (Pripravil Pilip) Skupaj 17.988,76 Saldo predho. obd. 862,00 Vse skupaj 18.850,00 Že plačano 17.452,00 Za doplačilo 1.399,00 Logts d.o.o. - podjetje za logistiko in trgovino V rudniških rovih že rastejo gobe "Naš interes je, da zaposlimo čim več rudniških delavcev," je povedal direktor Roman Sanda. Delovna mesta bodo v gobami, na bencinski črpalki, v turistični in drugih dejavnostih. Senovo, 1. februarja - Ob koncu lanskega leta je podjetje Logis s Senovega pričelo z gojenjem šampinjonov, vendar je to le poskusna proizvodnja, ki je lahko rizična. Gojitvena lokacija je na Reštanju, v zapuščenih rudniških rovih pod glavni izvoznim jaškom, ki le občasno obratuje. Rovi so obnovljeni in strogo ločeni od ostalih, rudniških. "Prednot gojenja gob v rudniških rovih je v tem, da je v rovu vedno stalna temperatura, kar je pri gojenju tudi nujen pogoj," je povedal direktor Sanda. Šampi-njone gojijo na kompostu, ki so ga uvozili iz Italije v količini 24 ton, ki naj bi prinesla okoli 5 do 6 tisoč ton gob letno. Gobe rastejo približno en mesec in sedaj so s prvim valom zelo zadovoljni. V pripravi imajo še drugi rov, s katerim bodo povečali tudi količino pridelanih gob. Roman Sanda pravi, da bodo v prihodnosti gojili tudi bukove ostrigarje. Pred letom dni je bila zelo ugodna tržna situacija za gojitelje šampinjonov, danes pa so cene še vedno enake. A direktor Logisa dodaja: "Čeprav se lahko zgodi, da to ne bo dobičkonosen posel, smo s tem projektom zelo zadovoljni, kajti odprli smo nova delovna mesta, kar je za delavce rudnika in prebivalce Senovega nasploh le pozitivno." Največji odjemalec gob je Eta iz Kamnika, vendar pa jih name- V gobami (Foto: Galex) ravajo ponujati tudi v maloprodaji. Gobe je mogoče kupiti tudi na sedežu podjetja Logis (Titova 101, Senovo) ali na Reštanju, kjer je gobama, čez čas pa bodo na voljo tudi na tržnici v Krškem in Brežicah. Maloprodajna cena šampinjonov je 300 SIT. Letos naj bi na Senovem pričeli graditi tudi novo bencinsko črpalko, katere investitor bo firma 6'MV - Istra Koper. Predvidena je rudniška lokacija na sedanjem lesnem prostoru. Rudnik Senovo pa bi kot lastnik zemljišča prevzel dela in tako zagotovil delovna mesta za rudarje (kot je znano, je predvideni rok za začetek postopnega zapiranja rudnika leto 1997). Nova bencinska črpalka naj bi imela še trgovino, mini bife, vulkani-zerstvo in avtopralnico. Poleg osnovne dejavnosti, prodaje premoga in prevozništva, se firma Logis ukvarja tudi s turizmom. Ob sobotah in nedeljah organizirajo ogled jame in separacije rudnika Senovo, lani pa so organizirali tudi Senovski sejem ter seminar za vinogradnike in pokušnjo mošta. (Galex) Ha Študentskem servisu v Krškem Odslej tudi dijakom in študentom davek na dohodek Prosta dela le akviziterstvo ter strežba za dekleta. Krško, 3. februarja - Po novem niti delavcem preko Študentskega servisa ne bo pri-zaneseno. Tudi oni bodo morali plačevati davek, če bo njihov mesečni dohodek presegel 46.963,00 SIT ali letni 563.557,00. Drugače je na Servisu vse po starem, saj konkretnega dela pravzaprav ni. "Veliko je ponudb za akviziterska dela ter delo natakarice, za slednje pa se odloči le redkokatero dekle," je povedala Sabina Baje. Za fante pridejo ponudbe le občasno, za težja KOCCHIN za vaše zdravje Skrita nad brežiško avtobusno postajo Avia Trade, prodajalna športne opreme in dobre posode Bil je pilot reaktivnega letala, prebegnil je ob začetku "nesporazumov" med Slovenijo in jugoarmado. S peščico tovarišev s cerkljanskega letališča je Vinko Tuljak, letalski major, stavil na kocko vse in se odločil za samostojno Slovenijo. Brežice, februarja - Usoda cele skupine prebeglih slovenskih pilotov je od zadnje vojne krenila nekako navzdol. Za aktivno letenje so prestari, za kaj drugega jih ne potrebujejo in tudi statusa jim še vedno niso uredili tako, kot bi se to spodobilo za ljudi, ki so stavili na kocko vse, kar jim je bilo pomembno. Vinko Tuljak je pristal v trgovini: odprl je prodajalno s športnimi rekviziti, loti pa se tudi drugih reči. Prodajalna Tuljakovega podjetja Avia Trade je v prvem nadstropju poslopja brežiške avtobusne postaje in v njej ponujajo celo vrsto rekvizitov, potrebnih za opremo fitness studiov ali pa za organiziranje domačega fitness kabineta, vinogradniško opremo (predvsem Sabina Baje (Foto: B.C.J in lažja fizična dela. Določene so tudi nove tarife. Najnižja tarifa je 260 SIT na uro, najvišja doseže do 400 SIT na uro. Na Servisu vam nudijo najcenejše fotokopije v Sloveniji, saj stane ena stran formata A 4 le 7 SIT. Kopije vam napol zastonj tudi spiralno oziroma toplotno zvežejo v zvezke. Torej dijaki, študentje in vsi ostali - navalite! (B.C.) Vinko Tuljak z vzorci posode, ki jo prodaja: komplet z desetimi kosi stane 39.900 SIT, 16 kosov dobite za 59.900,29pa za 94.900 tolarjev. nerjavečo posodo). Ko smo že pri posodi: V. Tuljak je nabavil zelo kakovostno gospodinjsko posodo znamke Kocchin, ki ima petnajstmilimetrsko dno in omogoča pripravo hrane brez maščob in tekočin. Proizvajalec posode ponuja neomejeno garancijsko dobo, v Tuljakovi prodajalni pa lahko posodo nabavite na petobročno odplačilo s čeki. "Posodo lahko kupec odnese takoj," zagotavlja Tuljak, "pripravljamo pa še ponudbo blazin, primernih za opremo telovadnic, osnovnih šol in vrtcev ter visoko-kakovostnih dresov za vse vrste športov." (ika) 10 ¦¦vv> NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 Pod Gadovo pečjo, domovino cvička Ocenili so 34 vzorcev vina, največ cvička Najboljše belo iz Pisec, najboljši cviček iz Zavod Podbočje, 5. februarja - Vinogradniško društvo Podbočje, katerega predsednik je Karel Kerin, je organiziralo pokušnjo vin letnika '93. Vina vinogradniškega območja Podbočje je ocenila petčlanska komisija v gostilni Zlata gos v Podbočju dne 2. 2. 1994. Na pokušnjo je bilo prinesenih 34 vzorcev, od tega eno sortno vino, tri bela vina in 35 rdečih vin. Ker je bilo največ vin vrste cviček, je komisija izdala naslednje: "Cvički letnika '93 so bili tipični za letnik, malo nižji ton v barvi, malo več grenčic in manj harmonije, vendar zelo lepi in sveži, razen pri nekaterih posameznih, kjer se čuti rahla oksi-dacija zaradi pomanjkanja žvepla." V soboto pa so bili znani tudi rezultati oziroma najboljše ocenjena vina. Pri sortnih vinih je edini oddani vzorec, renski rizling s področja Pisec, dobil oceno 17,2 točke, lastnik pa je lože Bršec iz Brežic. Ta je osvojil tudi prvo mesto pri belih vinih s svojim dolenjskim belim vinom s pi-šeškega območja (17,0 točk). Pri rdečih vinih oziroma cvičku, kjer je bila konkurenca največja, se je komisija odločila za cviček Vlada Petretiča iz Zavod, kjer ima tudi vinograd. Zmagal je z oceno 16,2 točke. Drugo do četrto me- sto pa so si s 16,1 točke delili kar trije vinogradniki: Vinko Crubič, Jožica Lajkovič ter Milan Meniča-nin. Ker cviček izvira iz Gadove peči in ker je zadnje čase težko dobiti tistega pravega, so svoje mnenje izrazili tudi nekateri člani društva. Vili Vrhovšek, član društva: "Za cviček je premalo zanimanja prav tam, kjer bi ga moralo biti največ, torej pri gostincih, večjih vinogradnikih in trstničarjih; več bi morali dati za promocijo cvička. V vas Sutna, kjer živim jaz, so po cviček hodili gostinci že pred vojno. Zdaj pa so ga veliki proizvajalci Slovin, Agrokombi-nat pokvarili, saj ga mešajo z grozdjem iz Makedonije in s tem delajo veliko škodo." Vinko Grubič, član društva in bivši član komisije: "Letošnje vino je dobre kakovosti. Gadova peč je center cvička, kjer ga vsi pridelujejo pravilno, vendar je barva bolj močna, kajti takšen je teren. Ker cviček izhaja iz Gadove peči, bi kriterije, kakšen naj bo, morali določati tu, ne pa da to počno kje drugje, kjer ga mešajo. Težava, da se mladi vse manj odločajo za vinogradništvo, je tudi v tem, ker jim zadruge ne izplačajo denarja za oddano grozdje. Leta nazaj se je dalo od pridelanega vino živeti, zdaj |Da je vse razvrednoteno. Kakšnih trideset let nazaj se je na takšnih pokušnjah zbralo ogromno ljudi, zdaj pa jih je vedno manj." [Morda bi Vinko svojo misel nadaljeval, a je vmes prišla "muzkontar-ca" Klavdija Felicijan. ki je zaigrala |>esem njemu v čast. zato se je najin pogovor zaključil s "Tam, kjer murke cveto..."i Alojz Zorič, sutna "Letošnja pokušnja je kar realna, vzorcev pa je dosti manj kot prejšnja leta, a kvaliteta je glede na letino vrhunska. Na razvrednotenje cvička vpliva tudi to, da po gostilnah točijo vse mogoče pod nazivom cviček, a marsikje to ni podobno cvičku. Takšnemu gostincu, ki gleda le na to, da bo kupil cenejše vino, ne pa tudi kvalitetnejše, bi morali točilnico zapreti! Tudi sam imam doma že dosti diplom in priznanj (80). vendar letos zaradi lanskih zapletov, ko so mi zamešali vzorec, ne nastopam. Drugače pa sem na tekmovanjih sodeloval že od leta 1975. Letos sem pridelal 4000 I vina, cena pa je okrog 100 SIT za liter." Karel Kerin, organizator: "Trudimo se, da bi obnovili staro tradicijo vinskih razstav, ki so tu, kjer je center cvička - pod Gadovo pečjo, že 70 let v tem kraju. Kvaliteta je letos v išja kot prejšnja leta, zazna pa se tudi boljše kle-tarjenje. Ljudje se trudijo za boljšo kvaliteto in primat s\ojega vina. Cviček je |)oleg terana edino avtohtono vi nov Sloveniji. Priporočajo ga tudi iv zmernih količi-nahi v zdravstvu, zaradi svojevrstne kisline. Področje, kjer so |X>-goji za pridelavo cvička, je včasih zajemalo le del od Kostanjevice do Čateža. Svojevrsten je tudi zaradi la|x>rne zemlje, ki mu daje karakterističen okus. Pred 20 leti se je zaradi ponudbe prostor pridelave cvička razširil. Ljudje so dobili napačno predstavo, da je cviček le "kisika" oziroma kislo vino. ta občutek so dobili zaradi vin. ki so bila pridelana nepravilno in na nepravem kraju. Gostje, ki pridejo v Zlato gos. so presenečeni nacl vinom in na novo odkrivajo, kakšen je cviček. Cviček so pili včasih t lic I i na dunajskem dvoru, pil pa ga je tudi Titol Zelo |)ohvalno je, da se v kraju, kot je Podbočje, in v gostilni Zlata gos trudijo, da bi obdržali stare tradicije, in s tem ohranjajo karakteristike in zaščitni znak cvička. In da za t.i konec ne bo veljal vic, ki pravi: "Zakaj na Oolenj-skem ob polnoči na turnu zvoni? Zato, da se ljudje v postelji obrnejo, da jim cviček želodcev ne razžre." (B.C.) Denacionalizacija kmetijskih zemljišč v Posavju Nesmiselna zakonodaja kaznuje dobre gospodarje Vračanje kmetijskih zemljišč bo prizadelo podjetja, ki so do sedaj dobro poslovala Posavje, februarja - Zapis o denacionalizaciji trgovskih lokalov, objavljen v prejšnji številki, je ostal nepopoln. Kljub številnim poskusom nam namreč ni uspelo najti direktorja podjetja Posavje. Tokrat govorimo o, denacionalizaciji kmetijskih zemljišč. V Kmečki zadrugi Sevnica so nam povedali, da niso dobili nobenega zahtevka za vrnitev kmetijskega zemljišča, precej opravila s temi postopki pa so imeli (ali še imajo) v brežiški Agrarii in krškem Agrokombinatu. Do sprejetja zakona o denacionalizaciji in zakona o kmetijskih zemljiščih je Brežiška Agraria imela v upravljanju 504 hektarje kmetijskih zemljišč. Zahtevek po vrnitvi dela zemljišč je vložila Kmečka zadruga Brežice, vendar direktor Agrarie, dipl. ing. Ivan Vučanjk, pravi, da je njihov zahtevek brezpredmeten. Sodišče je vseeno izdalo začasno odredbo in Agraria ne more razpolagati s to zemljo do zaključka postopka. Poleg tega je 27 individualnih upravičencev vložilo zahtevek za vrnitev približno 116 hektarjev. Štirim upravičencem je že bilo vrnjeno približno 20 ha, za druge postopki še tečejo. G. Vučajnk pravi, da jih je najbolj prizadela vrnitev 5 ha hruškove-ga nasada. Triletne sadike so morali presaditi na drugo lokacijo in tako so jih del uničili. Za kmetijska zemljišča, ki ne bodo vrnjena zadružnim upravičencem, ampak bodo prenesena v republiški sklad kmetijskih zemljišč, so že zaprosili ministrstvo za kmetijstvo, da jim izda koncesijo za upravljanje teh zemljišč. Gre za približno 300 ha obdelanih kmetijskih površin. Če jim ministrstvo izda odločbo o upravljanju, bodo morali plačati najemnino, kar bo dodatni strošek za podjetje. Letna najemnina bo približno 120 DEM za hektar, tam, kjer so trajni nasadi (hruške, hmelj) pa 300 DEM. Večino zemljišč, ki jih bodo morali vrniti, je podjetje samo kupilo v zadnjih 15 letih. Prenos kmetijskih zemljišč na republiški sklad je po besedah g. Vučajnka nesmiseln. Agraria, ki je do sedaj vedno dobro poslovala, bo s temi postopki ogromno izgubila. Do sedaj podjetje ni imelo tehnoloških viškov, ko bodo realizirani vsi postopki denacionalizacije, pa predvidevajo, da bo od 191 sedaj zaposlenih približno 56 presežnih delavcev. Agraria - proizvodnja in trgovina, p.o., letno proizvaja 7-8 milijonov jajc, 27.000 jarkic in nesnic, 32.000 puranov (310 ton mesa), 500 pitancev, 4.000 rac, 270 ton hrušk, 65 ton hmelja, 700 ton pšenice, 100 ton oljne repice, 350 ton koruze in 5.200 ton silažne koruze in ustvarja letno bruto promet 19 mio DEM. V Agrarii načrtujejo, da se bo oblikovala delniška družba. Ca. 22 % deleža bodo imele kmečke zadruge s področja občine Brežice, kar jim bo pripadlo po zakonu o zadrugah, del, ki po zakonu o denacionalizaciji pripade denacionalizacijskim upravičencem, znaša približno 5 %, ostali del podjetja pa se bo lastninil po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Približžno 20 % bodo ponudili preko internega odkupa in certifikatov. Agrokombinat Krško je že izpolni^ večino svojih obveznosti, ki jih je prinesla nova zakonodaja. Približno 30 % podjetja so na zahtevek Zadružne zveze o povračilu zadružnega premoženja že prenesli na tri kmečke zadruge - Kostanjevica, Krško in Bohor Senovo. Pri tem Ivan Ko-zole, direktor podjetja, poudarja, da so po dolgih pogajanjih dosegli sporazume o vračilu, ne glede na to, kdo je bil koliko upravičen do povračila. Zavedajo se, da je večina ustvarjenega z delom kmetov. Pri sporazumu so oblikovali določene tehnološke celote in tako so med kmečke zadruge porazdelili kompletno vinogradniško proizvodnjo skupaj s kletjo in kompleksom na Sre-miču, hladilnico v Žadovinku z vso opremo in 11 lokalov. Na zadruge so prenesli tudi vse programe v zasebnem kmetijstvu. Z vsem tem premoženjem je bilo preneseno tudi 114 zaposlenih. Tako so poravnali vse obveznosti do vračila zadružnega premoženja in na osnovi tega je bila izdana denacionalizacijska odločba. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih in gozdovih je Agrokombinat vsa svoja zemljišča prenesel na republiški sklad, vendar imajo pred tem zakonom prednost denacionalizacijski upravičenci, ki jih je kar precej vložilo zahtevke do izteka decembrskega roka. Omenjeni zahtevki posegajo v komplekse intenzivnih nasadov in površin sadjarske, poljedelske in drevesni-čarske proizvodnje, ki jih bo tež- ko reševati. G. Kozole pravi, da bo s tem storjena tehnološka (strokovna) napaka, ker bodo združene komplekse na novo razbili in tako zmanjšali njihovo učinkovitost. V te komplekse je Agrokombinat vložil ogromno sredstev (melioracije, namakalni sistemi). S tako enostranskim povračilom, kot ga nalaga sedanja zakonodaja, bo prišlo do velikega oškodovanja družbenega premoženja. Čeprav se pogajanja še niso začela, v Agrokombinatu pričakujejo veliko težav paradi nesmiselnosti zakonodaje. Preverili bodo vse zahtevke, ker pričakujejo, da jih bo veliko, ki do povračila zemlje niso upravičeni, in se bodo poskušali dogovoriti z upravičenci, da bi na tem področju storili čim manj škode in zagotovili nadaljnjo socialno varnost delavcev. (B.Bjegovič) Dodatne informacije o odkupu mleka V prejšnji številki NG smo na kratko predstavili Pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Ker so se v tem času, sicer v skladu s pravilnikom, izoblikovali konkretni pogoji, ki se bodo izvajali v praksi, vas želimo z njimi seznaniti. 1. Za ugotavljanj mikrobiološke kakovosti mleka se bo uporabljala metoda štetja mikrobov pri vseh proizvajalcih mleka. 2. Vzorčenje se bo izvajalo dvakrat na mesec za mikrobiološko kakovost in prav tako dvakrat na mesec za vsebnost mlečne maščobe in beljakovin. 3. Za plačilo mleka se bo upoštevalo dvomesečno povprečje analiz (4 rezultati). 4. Glede razvrstitve mleka v kakovostne razrede velja pravilnik, pri čemer je dodatno predviden odbitek 50 % od osnovne cene za mleko, ki bo vsebovalo nad 3 milijone mikroorganizmov/ ml. Mleko iz četrtega in petega kakovostnega razreda (nad 800.000 mikroorganizmov/ml) poleg odbitka pri osnovni ceni tudi ni upravičeno do državnih kompenzacij in premij. 5. V primeru odkritja antibiotikov v mleku zadene proizvajalca enoletna prepoved oddaje mleka! Ravnanje z zdravili prepustite veterinarjem, od njih zahtevajte pojasnilo, kako dolgo po zdravljenju ne smete oddajati mleka od zdravljene krave, in se navodil dosledno držite. Vsem proizvajalcem želimo veliko kakovostnega, dobro plačanega mleka. Večina vas je dokazala, da ste sposobni prirediti kakovostno mleko, upamo, da bo to uspelo vsem, katerim mleko pomeni pomemben vir dohodkov na kmetiji. Motiviranost vsakega posameznika, in to skozi celo leto, je namreč predpogoj za zastavljene cilje. Tudi vnaprej vas vabimo, da nas pokličete ob morebitnih nejasnostih in problemih pri prireji kakovostnega mleka. Kmetijska svetovalna služba Krško Odkupno skladišče in hladilnica Kmečke zadrug* Hladilnica je predpogoj za dobro oskrbo s sadjem Odkupno skladišče in hladilnica je edini takšen objekt v Posavju, ki obratuje in je v zadružni lasti. Za sadjarje je ta objekt nujen, saj v njem skladiščijo in hladijo svoje pridelke kmetje s krškega in brežiškega območja. Krško, februarja - "Temeljna dejavnost našega odkupnega skladišča in hladilnice je odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, proizvedenih na našem območju. Tu hranimo in hladimo te pridelke, da bi bili v vsakem trenutku zmožni oskrbeti občane s kvalitetnim sadjem. Menim, da nam zdaj to uspeva, saj oskrbujemo velik del Krškega. Brežic. Sevnice, nekaj plasiramo v Novo mesto in Ljubljano, nekaj pa tudi izvozimo. Del našfvca asorti-menta tudi uvažamo od drugod, po možnosti s kompenzacijskimi posli." pravi Bojan Geršak, vodja odkupnega skladišča in hladilnice, ki od avgusta 1993 posluje v sklopu Kmečke zadruge z.o.o. Krško. "Preteklo leto smo od kmetov s krškega in brežiškega območja prevzeli 86 vagonov jabolk. Kapaciteta hladilnice je 100 vagonov. Za kiosk (ki bo spet na voljo našim kupcem) in stojnico na tržnici nas je 10 zaposlenih." 'Kapacitete naše hladilnice zadostujejo za potrebe naših zadružnikov. Vse sadje, proizvedeno na našem območju (jabolka, breskve, marelice, hruške. jagodičasto sadje), smo zmožni prevzeti. Cilj nam je tudi. da proizvodnjo dvignemo na višji nivo in odkupimo čim več zelenjave in povrtnine. Imamo tudi silos za žita v razsutem stanju, saj je tudi odkup žita naša redna dejavnost." pravi Franc Cešnovar, direktor KZ. "Žal v Sloveniji pridelamo več sadja, kot ga porabimo, tržne viške pa je težko izvoziti. Cena približno 40 SIT. ki jo mi dosežemo na trgu. je prenizka v primerjavi s ceno na zahodu, ki znaša 70 SIT za kg. Pri tako nizki ceni izgubijo kmet|e in zadruga. Stroški hla|en|a in prebiranja sadja niso tako nizki. Pridelkov, ki jih prevzamemo v odkupnem skladišču, pa kmetom žal ne moremo plačati, dokler jih ne prodamo. V težki situaciji, v kateri se nahaja slovensko sadjarstvo, ko smo neenotni in neorganizirani, ko zelo težko prodiramo na zunanji trg. ko se druge države ščitijo s takoimenovano kazensko carino, nam kljub temu uspeva nekaj izvoziti, predvsem na Hrvaško. Nujno se bomo morali dogovoriti s pridelovalci sadja že v poletnih mesecih o količini sadja, ki ga bodo pridelali, da bi tudi zadruga lahko sklepala dogovore o prodaji vnaprej. Z boljšo organizacijo ob dobrih klimatskih in naravnih pogojih, ki jih imamo v Posavju, menim, da se da še veliko narediti na področju pridelave sadja. Perspektiva je in priložnost je potrebno izkoristiti. Odkupno skladišče in hladilnica bosta na uslugo našim kmetom, saj mislimo to dejavnost razvijati še naprej." (Pilip) SINDROM MASTITIS, METRITIS, AGALACTIA Sindrom MMA (mastilis, molii-tis, agalactia) je skti|X'k bole/on skih znamenj, ki se pojavijo |>ri živalih |)o |)orodu. Ime bolezni pove, cla gre /a vnetje mlečnih žlez, maternic v ter da svinja nima mleka. Bolezen je dokaj |x>gosta, nastopi pa dan ali dva |»> |>orodu. Lahko je |)risotno le eno od leh treh znamenj. Najpogostejše je to. da svinja nima mleka. Vime je sicer napeto, mleko \>a ne i/teka. Lahko je tudi boleče. Nebogljeni pujski ne pridejo do hrane, zato jim življenjska moč vse bolj pojema. Svinje navadno zaradi MMA ne poginejo, je pa lahko to eden od dejavnikov, ki močno vplivajo na |)rirasl in preživetje pujskov. Vzrokov za nastanek le bolezni je več: infekcijski agensi, hormonsko neravnovesje, napake v vzreji. podedovana nagnjenost k boleznim. Domnevajo, da je eden glavnih vzrokov bakterija Escherichiacon, ki je tudi normalno v prebavilih živali in ljudi. Nekateri sevi te bakterije proizvajajo endotoksin, ki se resorbira v kri, poruši ravnovesje v telesu in izzo- ve bole/en. V pnrtih. I.iko je rt ¦Miri m i|,i s1ni|x>v še bolj nemotena. Poskrbeli je Ireba, da je svinja |>i<¦redelx'-Li in ne pFesuha. Potrebno je ludi |>,i/iti, da ne bo prišlo do zapeke. Zaradi bolezni svinje najbolj tr|)ijo mladički. Ce je mogoče, se nahranilo |iri drugi doječi svinji iili svinji, ki je bila odstavljena. Največ in najljolje bo /,i svinjo poskrbel veterinar. Na voljo so zdravila, ki omogočajo i/lok mleka. Pri zelo debelih svinjah so po porodu včasih |xi|,ivijo podobni problemi. Tu je izključen v/rok neprimerna prehrana, ker pride do hujše okvare jeter in maščob-ne degenerac i je- Svinja je nekako preveč "mirna", nima pa nobenega apetita. Tudi pri zdravljenju si le počasi opomore. Tudi tu so v največji nevarnosti pujski, ki nimajo hrane. Za razliko od sindroma MMAj)a je tu krivda izključno na ramenih rejca. Tomaž Cigler, dr. vet. med. KZ Bohor Sadjarsko društvo Posavja Vabilo na predavanja Sobota, 12.2. 1994 ob 9. uri: Kako že pridelano sadje (v sadovnjaku) ohraniti in pripraviti, da bomo za njega kar največ iztržili. Predavanje bo v okviru občnega zbora Sadjarskega društva. Petek, 18. 2. 1994 ob 9.30: Jagoda kot perspektiva v sadjarstvu. Poleg tehnologije pridelave na prostem bo še pose- bej predstavljena pridelava jagod v rastlinjakih za izvensezon-sko pridelavo. Torek, 22. 2. 1994 ob 9.30: Zaščita sadnega drevja. Sreda, 2. 3. 1994 ob 9.30: Redčenje v sadjarstvu. Vsa predavanja bodo v Arti-čah. Trajala bodo po 4-5 ur. Predsednik: Toni Koršič, ing. agr. Dan vrtnin v Krškem Zelenjadarstvo, kot nalašč za majhne družinske kmetije Bo pridelava zelenjave zagotovila gradnjo vodnih zadrževalnikov in preprečila spreminjanje rečnih strug v kanale? Kmečka zadruga z.o.o. Krško Kmetje nam vse bolj zaupajo // Krško, 2. februarja - Krška Splošna kmečka zadruga je organizirala strokovno srečanje pridelovalcev vrtnin. V skupščinski dvorani je kakih 40 poslušalcev (izmed stotih povabljenih) prišlo poslušat predavanja strokovnjakov za pridelavo zelenjave. Njihova vprašanja in zanimanje za to problematiko kažejo, da so se vabilu odzvali tisti, ki vidijo v tej dejavnosti resno možnost zase in za svoje kmetije. Doktorica Mihaela Čeme je predavala o tehnologiji in kulturi vrtnin, dipl ing. Marija Orešnik o novih tehnologijah vrtnarjenja v svetu, Helena Mrzlikar pa o pomenu zelenjave v prehrani. Go-spa Mrzlikarjeva je svetovalka v novomeški enoti Kmetijskega zavoda Ljubljana in v svojem predavanju je dala poudarek vrstam manj razširjene zelenjave, kot so kitajski kapus, brstič ni ohrovt, brokoli, jajčevec, koromač... Ing. Marta Metelko iz krške Kmečke zadruge (organizatorja srečanja) je v uvodu predstavila tržno pridelavo vrtnin. Od nje smo tudi izvedeli, da sodi orne- program ostalih vrtnin (radič, vinjeno usposabljanje v program lata, endivija, paradižnik In zeljei rednih dejavnosti kmetijskega nameravajo vključiti še kakih pet- svetovanja in se tako tudi linam ra, predavanjem pa bo sledilo še delo n,t terenu / vsakim zainteresiranim posameznim pridelovalcem. Najmnožičnejšo proizvodnjo načrtujejo pn kumarah,- n^ I 20 ha, kar pomeni, t.\t\ je prostora z,\ kakih -100 pridelovalcev. V deset pridelovalcev. Pridelek na-merav ajo prodali n,\ domačem tržišču, pri čemer računajo tudi n,} dolenjske kupce, ter v predelovalno industrijo. Ali lahko en delavec s tem zasluži plačo /ase;" Marta Metelko: "V prvi la/i se od tega sicer težko Poslušalcev ni bilo za polno dvorano, a če se bo vsem, ki so prišli, posel obnesel... živi. saj tržišče ni zagotovljeno. Morda je bolje pri kumarah, a gre /a velike površine, kjer en členek sam ne oprav i ničesar dodatna delovna sila pa je strošek, ki se ne pokrije. Sic er pa bi bilo delo in zaslužek /a enega človeka na I — 1.5 ha. če bi imel urejeno namakanje. Tega večinoma nimamo in če naj ga uredimo moramo pridobiti vec'ia interventna sredstva. Brez namakanja pa /elenjadarstva ni!" Kmečka zadruga želi izkoristiti tukajšnje narav ne danosti, spodbuditi tržno pridelavo in jo pogodbeno organizirati. Velikih rezultatov seveda v začetku ne pričakujejo, ker to ne bi bilo realno, želijo pa zadevo premakniti z mesta. Marta Metelko: "Proclpo-go| /,) uspeh je zajamčen trg, kamor pa se je težko prebiti. Naši ljudje zelenjavo še vedno kupujejo predvsem glede i^<\ njen videz. pri tem pa domači pridelki izgubljajo tekmo. Čeprav so kakovostnejši, bolj zdravi in sveži, saj so pridelani n,\ nezastrupljenih tleh, večina ljudi zaradi videza išče lepšo nizozemsko zelenjavo." (Ika) Pogoji za razvoj kmetijstva Intenzivna proizvodnja, premišljena kmetijska politika in izobraževanje Kmetijska svetovalna služba Krško spodbuja in organizira različne stopnje in oblike izobraževanja. V občini Krško je skupaj 34.445 ha vseh zemljišč, od katerih pokrivajo njivske površine 6.530 ha, sadovnjaki (intenzivni in ekstenzivni 774 ha, vinogradi 1.066 ha, travniki 6.514 ha, pašniki 2.550 ha, ribniki 6 ha, gozdna zemljišča 14.935 ha in nerodovitna zemljišča 2.070 ha. Iz tega pregleda kmetijskih površin je razvidno, da so na tem področju razvite vse intenzivne kmetijske panoge, sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, govedoreja, prašičereja in vrtnarstvo. Takemu načinu .razvoja kmetijstva ustrezajo naravne in klimatske danosti tega področja. Ključni problem pri razvoju kmetijstva v občini Krško predstavlja premajhna posestna struktura kmetij, ki znaša 4,2 ha kmetijskih površin na kmetijo. Poleg tega je razvoj kmetijstva v občini Krško nazadoval zaradi neorganiziranosti zadružništva, katero se je v lanskem letu delno izboljšalo z ustanovitvijo treh novih zadrug, ki so nastale iz M - Agrokombi-nata Krško. Tako so nastale Kmečka zadruga Bohor, Kmečka zadruga Kostanjevica in Splošna kmečka zadruga Krško. Omenjene zadruge so v fazi zaživetja, saj poslujejo šele od začetka leta 1993. Zaenkrat imajo organiziran odkup mleka, poslovanje s trgovinami, odkup in prodajo telet in mesa. Glede rij zastavljen razvoj kmetijstva v občini Krško si mora kmetijska politika občine prizadevati, da obstoječo proizvodnjo čim bolj intenzivirajo zaradi doseganja čim večjega dohodka na kmetijo, kmetije pa pridelovati poceni in kvalitetne pridelke. Glede na naravne danosti si moramo prizadevati, da se proizvodnja razvija v naslednji smeri: - v^avninskem predelu občine se moramo posvetiti čim večjemu razvoju prašičereje; - živinoreja naj se razvija predvsem v hribovitem predelu: - gričevnato območje pa naj se posveti razvoju sadjarstva in vinogradništva, ki lahko dajeta v teh legah tudi najboljše rezultate. Poleg tega moramo kmetom omogočiti čim več izobraževanja, ki bo letos potekalo na več nivojih: - osnovno izobraževanje preko svetovalne službe (ok. 15 različnih predavanj v zimskem času): - izobraževanje v okviru strokovnih krožkov po panogah, tipična strokovna predavanja iz integrirane pridelave jablan, reje prašičev in pridelave jagod: - izobraževanje mladih naslednikov kmetij v okviru skrajšanega programa poklicne kmetijske šolo za kmete: - izobraževanje kmetov v obliki povezovanja v okviru društev: Društva podeželske mladine Krško, Sadjarskega društva Posa-vja, Govedorejskega društva Krško, Posavskega konjerejskega društva Krško, Društva kmetic Krško; - prirejanje raznovrstnih demonstracij z različnimi novitetami v kmetijstvu; - izobraževanje v obliki različnih strokovnih ekskurzij. Posebno pozornost bomo posvetili podeželski mladini, katero moramo še bolj motivirati pri vseh akcijah naše službe, to pa so: - kviz Mladi in kmetijstvo, - občinsko in regijsko tekmovanje v oranju, - prirejanje raznih strokovnih predavanj, - organiziranje strokovnih ek- skurzij, - intenzivno delo v društvu podeželske mladine. - aktiviranje mladih, d,\ se odločajo v čim večjem številu /,\ vpis v poklic ne in srednje kmetijske šole, predvsem tistih, ki imajo že pravilno zastavljene usmeritvene cilje n,\ svojih kmetijah. Veliko pomoč pn njihovi odločitvi jim bo nudila tudi naša služba s strokovnimi nasveti in sestavo investicijskega programa. Naj n,\ konce omenimo, da trenutno obiskuje poklic no oz. srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu 28 dijakov z območja občine Krško. Poleg tega je naša služba v povezavi s srednjo kmetijsko šolo Novo mesto tudi letos organizirala poklicno kmetijsko šolo s prilagojenim programom z,\ odrasle, katero obiskuje 18 kandidatov oziroma naslednikov kmetij. Pgpdavanja so v Krškem trikrat tedensko v zimski sezoni, šola bo trajala dve leti. Kmetijski svetovalec Jože Kramar, ing. agr. Kmetijski zavod Ljubljana Snegolom v krškopoljskem revirju // Država bi lastnikom gozdov morala pomagati, ker imajo zaradi naravne nesreče že s spravilom poškodovanega lesa obilo dela ter stroškov," pravi Darko Pavlovič. Krško, februarja - Snegolom je v katastrskih občinah Senuše in Leskovec prizadel mlajše sestoje rdečega bora. V manjši meri so prizadete še smreke in macesen. Gre predvsem za drevesa, stara do 30 let, nekaj malega pa jih je tudi do 80 let starih. Pri teh gre predvsem za posamezna drevesa, ki jih je prevrnilo s koreninami vred. Lastniki gozdov so sedaj obsojeni na čiščenje snegoloma. K temu jih zavezuje tudi zakon o gozdovih, ki za neukrepanje predvideva denarno kazen. Dela je veliko, zamudno je, saj gre za spravilo drobiža, pri katerem imajo debla premer kvečjemu 15-25 cm. "Zaradi čiščenja bo nastalo v gozdovih precej plišev," pravi Darko Pavlovič iz Krške va- Darko Pavlovič, zaposlen pri GG Brežice kot revirski gozdar v katastrskih občinah Leskovec in Senuše. si, revirni gozdar GG Brežice. "To so goloseki, ki jih bo treba po čiščenju še pogozditi. Zakon nas- gozdarsko službo —zavezuje, da lastnikom prizadetih gozdnih površin sporočimo, kaj je treba storiti, in ti so naše navodilo dolžni upoštevati." Mlada drevesca se sadijo na 1,8 m razdalje, posamezna sadika (smreka) stane ok. 35 tolarjev. Pri večjih količinah je možnega tudi nekaj popusta. Približno 20 % drevesc kasneje propade, a to ne vpliva bistveno na strošek, ker pri negi itak lastniki selekcionirajo v nasadu. Dušan Pavlovič: "Skoda je dobila obseg naravne, nesreče. Če morajo lastniki že delati, bi se spodobilo, da jim država vsaj delno priskoči na pomoč. Lahko jim pokrije del stroškov, zniža dav- ke... Tanek rdeči bor je težko prodati, cena ne bo pokrila stroškov dela, treba je pogozditi, odstranjevati ostalo podrast iz okolice sadik, po desetem letu starosti je treba negovati mladice še drugače. Težko je predlagati najbolj ustrezen in učinkovit način pomoči. O tem se morajo ustrezne službe pomeniti s kmeti, ker je možnih oblik pomoči veliko, če je le volja. Pomagati pa bi le bilo treba." lika) Zadruga šteje 350 članov, članski delež je 500 DEM, jamstvo za zadrugo je petkratno. Skupno premoženje zadruge je desetkrat večje od obveznosti (kreditov), ki jih zadruga potrebuje za tekoče poslovanje. Dipl. ing. liane češnovar, direktor Kmečke zadruge z.o.o. Krško: "Kmečka zadruga z.o.o. je nastala z združilviio petih zadrug z našega območja septembra ll)l>2. Z denacionalizacijo je zadruga avgusta I1)1) i od M-Agrokombinala pridobila klel Leskovec ". hladilnico in odkupno skladišče v Zadovinku. vinogradniško posestvo Sremic' ter trgovine1 v krškem leskove u Velikem Podlogu. Velikem Imu in Kaki. Zadruga je tudi solastnik klav niče v Kostanjev k i in i jubljanskih mlekarn. Zadružniki so tudi upravljale i zadruge, tako se čutijo bol| odgovorne in lahko od vodstva zadruge zahtevalo poslovanje z minimalnimi stroški in čim večjo realizacijo prodaje svo|ih in ostalih pridelkov. V trgovinski delavnosti je naš cilj oskrbeli naši> člane in ostale občane z leproduke ijskim materialom in blagom široke potrošnje, ("'lani zadruge sami vplivajo n^\ njen uspeh, s,i| lahko po konkurenčnih cenah pri svoji zadrugi clobijo ves rcpromatcrial in s lom pomagalo sami sebi. Plačilo re-promaleriala lahko kompenzirajo s svejim pridelkom. Na ta način lahko nabavijo vse vrste gnojil, semen, močnih krmil, žil, zaščitnih sredstev, sadnih, trsnih lep- ljenk. Možno je tudi /,\ /nMU-^,\ kupca dobiti vsi' vrste kmetijske mehanizacije z minimalno maržo. Franc Češnovar, dipl. ing.: "Skupaj nas je 90 zaposlenih, ki servisiramo naše člane. Smo mlad, izobražen kader z dovolj tehnološkega znanja, ki je garancija za uspeh. (Foto: Pilip) Smo v postopku prilagal.inja novim razmeram, ko zadrugo dejansko vodijo kmetje in se stroški in število zaposlenih znižujejo n,\ minimum. Zadruga bo uspešna, če bo ekonomsko zanimiva /,\ kmeta, kmet jo bo laki.it vzel z.i svojo in |i tudi pomagal. Mi pa smo i\,\ pravi poli," (Pilip) Spremembe na krški tržnici Cene sadja in zelenjave so padle za 20 % ?! Potrošniki bi rekli, da je s prihodom Kmečke zadruge na krški tržnici nastala zdrava konkurenca. Krško, 2. februarja - Sklep vodstva Kmečke zadruge z.o.o., i\^ na krški trznit i zakupi stojnico, se je izkaz.il /,\ pametno poslovno odločitev, vsaj kar se tiče nas potrošnikov. Zelo bogata ponudba in dve prijazni dekleti v svetlozelenih bundah sta hitro postali zaščitni znak zadruge in krške tržnic e. /.dr,\v,\ konkurenc a je naredila svoje, cene sadja in zelenjave so se znatno zmanjšale. Andjelka Slipčevič, prodajalka n^ stojnici Kmečke zadruge: "Menim, (\^ je poteza našega direktorja zelo dobra. Naša temeljna naloga je odkup in prodaja sadja ter zelenjave, z vsem tem pa moramo h kupcu. Tu smo v centru dogajanja, pogoji /,\ delo so dobri, tukaj se počutim boljši1 kol v kiosku v Zadovinku, kjer sem prej prodajala. Pa še nekaj smo naredili z.i kupe e: kvalitetno sadje in zelenjavo dobijo po nižji e eni." Ksenija Vizler, druga prodajalka: "Tukaj smo od I 5. decembra lani, vsak dan od 7. do I 7. ure, ol) sobotah do 14. ure. ( klločilev našega direktorja in komerc i.ile podpirani. Zadovoljna sem. I Iva-la firmi /,\ zelo lepe in tople obleke. Želimo si veliko kupcev in Čim večji promet. Mislim, (\,> so tukaj pozimi zaradi prepiha in mraza pogoji /,\ delo oteženi, še posebej /.,) ženske." (Pilip) Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Krško Krško, CKŽ 30, 68270 KRŠKO OBVESTILO Kmetijska svetovalna služba Krško obvešča vse zainteresirane proizvajalce na območju občine Krško, da tudi letos organiziramo prezplačno servisiranje poljedelskih škropilnic in sadjarsko-vino-gradniških pršilnikov. Prijavite se lahko do konca februarja na sedežu kmetijske svetovalne službe v Krškem osebno ali po telefonu na številko 22.-352, vsak delovnik od 7. do 15. ure. O točnem času (datumu) in kraju servisiranja Vas bomo obvestili naknadno. Krško, 26. 1. 199 3 Kmetijska svetovalna služba Krško 12 14' ' , 'rsm^ NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 Pustni obiiaj v Kostanjevici na Krni čudna zmes starega in novega je pust v Kostanjevici. Ta je med tistimi slovenskimi kraji, ki so ohranili do današnjih dni najbolj živo pustno izročilo, ki sega menda tja do leta 1854. Za pusta znorijo Kostanjevi-čani še bolj kakor prebivalci Dravskega polja. Staro in mlado, vse mora biti našemljeno, vse je tudi včlanjeno v svojevrstno družbo norcev, ki ji pravijo Prfor-cenhaus. Ime je popačeno in zanesljivo priča o izvoru kostanje-viškega pustovanja (Prforce-Hatz, ki pomeni lovski pogon). Kostanjeviškemu pustu botruje "Oče Šelme", ki je tudi oče navihancev. Oče Šelme nastopa v cilindru in žakeju, v belih hlačah in z dolgim nosom. V roki drži dolgo palico, na njenem koncu se reži buči podobna glava iz pločevine. Himna pustnih dni se glasi: Šelma, šelma, šelma-ma, bistri oče Abraham! Naši Kurent je bedak, mi smo pa vsi glih tak! Za pustne dni pridejo raztreseni kostanjeviški rojaki iz vseh koncev in krajev domov v Kostanjevico. Tudi na tisoče ljudi se zbere v ponedeljek v zgodnjih večernih urah na kostanjeviških ulicah. Vsi nestrpno pričakujejo baklado po mestu s sprevodom maškar. Te se lahko kosajo z maškarami večjih središč in pričajo o dobrem okusu in izbranem naročilu. To je pravi meščanski karneval. Sprevod se nato napoti v Dom kulture na občni zbor Prforcenhausa. To "zborovanje bedakov" vsako leto pregleda delo, predvsem pa pere "umazano perilo" preteklega leta. Na rešetu so krajevna skupnost, ustanove in organizacije, pa tudi znani posamezniki. Kritika in satira s smehom povesta resnico. Vsem je že dolgo jasno, da prevzame v pustnih dneh v Kostanjevici oblast v svoje roke Prforcenhaus. Na čelu je predsednik Prezidija, ki je vsako leto voljen na povsem demokratični osnovi. To tradicijo so seveda ohranili tudi v vseh letih mračnega enoumja, kljub mnogim pritiskom. Prezidij Prforcenhausa sestavljajo predsednik, Oče Šelme, Kanonik in Guverner banke, vlado pa predsednik in ministri za gospodarstvo, finance, kultu-¦ ro, promet in propagando. Posamezna ministrstva lahko vlada ukinja ali ustanavlja glede na potrebe in kadrovske zasedbe. Samostojna in neodvisna Turistična kraljevina Kostanjevica je država svojih državljank in državljanov, v kateri vladata red in mir. Turistična kraljevina in njena vlada s prezidijem na čelu prevzameta sodstvo, vse carinske, davčne in druge pristojnosti ter vso premično in nepremično premoženje. Vsak državljan mora biti lojalen do Turistične kraljevine in Šelmarji iz Kostanjevice so v lanskem letu organizirali tudi 2. srečanje pustnih skupin Slovenije, na katerem so poleg domačinov sodelovali tudi Etnološko društvo "Korant" prireditev v pustnem času, zagotavljanje strokovnih predavanj in izobraževanja članov skupin, izdelava turističnega prospekta pustnih skupin Slovenije. (Galex) Pustovanja v Brestanici -Veliko pustno flancanje" o svetli prihodnosti pred nekdanjim kinom osrednja prireditev z naslovom VELIKO PUSTNO FLANCANJE o novi in svetli prihodnosti z RAO odpadki v novi občini. Zborovanje bodo oveličali visoki državni zastopniki in drugi dobrotniki, kar bo prireditvi dalo nedvomno vrhunski pečat. - V torek, 15.2.1994 s pričet-kom ob 16. uri pa bo v Domu svobode tudi že tradicionalni pustni raj za najmlajše v spremstvu staršev. Vstopnine ne bo. Maske in dobra volja zaželjeni, za dobro voljo in ples bo skrbel ansambel Dobri priajtelji. Hora legalis za mlade ob 20. uri, za druge pa nadaljevanje v gostilni Pohle. ¦ Te dni bo tu res veselje doma, PRIDITE! (M.A.) Brestančani se tudi letos ne bodo izneverili šegavim pustnim norčijam. Za kar štiri noči in dni jih bo. - V petek, 11.2.1994, so se pripravljeni s to zadevo spoprijeti v gostilni Pohle upokojenci. - V soboto, 12. 2. 1994, bo v Domu svobode tradicionalna PROGRAM ŠELMARIJE Kostanjevica na Krki 1994 Nedelja, 13.2.1994; ob 5. uri budmca. ob 15 uri oklic Kurenta in pustna povorka. Ponedeljek, 14.2.1994: ob 18, uri baklada, ob 19. uri občni zbor Prforcenhausa v Kulturnem domu, ob 21. uri ples v maskah v gostilni Žolnir. Torek, 15.2.1994: ob ?. uri gonjenje medveda, ob 15. uri oranje in sejanje. Sreda, 16.2.1994: ob 15. uri pogreb Kurenta, ob 17, uri vesela sedmina v restavraciji Pod Gorjanci. PRFORCENHAUS spoštovati vse veljavne zakone. Najhujša kršitev je ne spoštovati običaje in navade ali delati zoper nje, posebno v pustnem času. V Turistični kraljevini kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo kovance denarne enote kostanj, ki se deli na 100 jezic. Apoene in glavna znamenja določa Banka kraljevine in njen guverner, ki je odgovoren za konvertibilnost valute. Kostanjevica na Krni Prforcenhaus bo prevzel oblast Prvo dejanje novega režima se bo zgodilo na pustno nedeljo zjutraj, ko bo Šelmarska godba zbudila vse meščane in oznanila začetek štiridnevnega pustnega rajanja. Uradna otvoritev pustnega rajanja in prevzem oblasti v Kostanjevici pa se bo začel s povorko odbora Prforcenhausa po kostanjeviških ulicah z oklicem Kurenta. Ker je v zadnjih letih nedeljska prireditev postala daleč najbolj obiskana izmed vseh, so jo popestrili še z ostalimi deli programa (oranje in sejanje) ter povorkama skupinskih pustnih mask na vozovih in skupinskih mask Osnovne šole Kostanjevica. V ponedeljek bo najprej baklada, kjer bodo otroci ob spremstvu odbora Prforcenflausa nosili bakle in skandirali tradicionalni verz: Šelma, šelma, šelma-ma... Višek štiridnevnega rajanja pa bo občni zbor Prforcenhausa v Kulturnem domu v Kostanjevici. V kabaretnem programu bodo prikazani najbolj zanimivi dogodki Kostanjevice v preteklem letu. Čisto na koncu bodo izvolili še novega predsednika Prforcenhausa, katerega mandat bo trajal le eno leto. Takoj po občnem zboru vas bo novi predsednik popeljal na svojo prvo uradno dolžnost, to je na ples v maskah v gostilno Zolnir. Ni potrebno posebej poudarjati, da bodo poskrbeli za nagrajevanje najlepših mask, rajali pa bodo v duhu gesla "Do zore!" V torek bo gonjenje medveda po mestu in že tradicionalno dejanje z željo za čimboljšo letino, ki ga bo opravila skupina oračev in sejalcev, plug pa bodo vlekli našemljeni otroci. Sreda bo dan za pogreb Kurenta. To bo najbolj žalosten dan pustovanja, ki se bo začel že dopoldne z izdelavo lutke Kurenta, ki jo bodo nato odnesli na pare pred Kulturnim domom. Pogrebne svečanosti se bodo začele z objavo smrti, nakar se bo sprevod pomikal po mestu ob igranju godbe, neutolažljivem joku Kurentove vdove ter branju litanij. Ko bo prehojena pot mimo vseh gostiln, se bo povorka ustavila na mostu preko Krke, kjer bodo prebrali Kurentov testament, nato pa bodo Kurenta zažgali in vrgli v Krko. Sodba bo zaigrala veselo melodijo in sprevod bo s tem končan. Sledila bo še vesela sedmina v restavraciji Pod Gorjanci. (Galex) KULINARIČNI KOTIČEK Zadnjič smo obljubili nasvet o tem, kako porabiti beljake, ki nam ostanejo pri pripravi testa za pustne krofe. Tu sta dva recepta: Bele rezine s čokoladnim oblivom SESTAVINE: 11 beljakov, 35 dkg sladkorja, 11 dkg gustina (škrobove moke ali vanilin pudinga). 10 dkg moke, 17 dkg margarine (raztopljene), nastrgana lupina ene limone s sokom, vanilin sladkor. ČOKOLADNI OBLIV: 10 dkg čokolade v prahu, 3 žlice mleka, 7 dkg margarine. Iz beljakov naredimo trd sneg, dodamo sladkor, še vedno močno mešamo, dokler se sneg ne sveti. Nato dodamo vse ostale sestavine, margarino prej raztopimo. Vse rahlo, a dobro zmešaj in daj v pomaščen pekač ali upo- rabi peki papir. Pripravljeno maso na pekaču stresi in peci na temp. 150-160 stop. Celzija 45 minut. Rezine ohladi in prelij s čokoladnim prelivom. Obliv: Čokolado, mleko in maščobo daj v manjšo posodo in segrevaj nad vodo. Razmešaj. malo ohladi in polij po rezinah ter jih razrezi. Kokosovi poljubčki Napravi trd sneg iz štirih beljakov, primešaj 20 dkg sladkorja v prahu, 20 dkg kokosove moke, vanilin sladkor, 0,5 dl limoninega soka. Na pomazanem pekaču naredi majhne kupčke in jih posuši čez noč v pečici na temp. 50-60 stop. Celzija. (Š.C.) KOCCHIN enkratna priložnost pustna zabava, kamor bodo lepe in izvirne maske dobrodošle, najlepše pa tudi bogato nagrajene. Za vedro razpoloženje in ples bo skrbel ansambel Dobri prijatelji. -V nedeljo, 13.2.1994 s pričet-kom ob 14. uri bo v organizaciji Turističnega društva Brestanica Slomški - nekdanji, sedanji in bodoči zaščitnik ter dobrotnik Brestanice, ki je zaradi tega za vse tudi kriv. ((Foto: Gašper Avsenak) Nagradna križanka Kmečke zadruge Krško Naš današnji sponzor \e krška Kmečka zadruga in nagrade so iz programa proizvodne njenih članov. Vsekakor so izbrali tisto, s čimer se resnično lahko pohvalijo. Prvonagraieni izžrebanec izmed reševalcev križanke bo dobil karton vina in steklenico predikatnega laškega rizlinga - izbor. To je po zagotovilih direktona zadruge, ing. Franca Češnovarja. edino slovensko vino. ki je bilo na l|ubljanskem Vinskem sejmu dvakrat zapored (leta '92 in '93) ocenjeno z veliko zlato medaljo. Zato mu v domači kleti rečejo tudi "božansko vino". Drugonagraieni izžrebanec bo dobil karton vina, tretji izžrebani pa zaboj jabolk. Rešitve nam pošljite do petka. 18. tebruaria. na naslov: NAS GLAS. CKŽ 23. 68270 Krško. Lahko jih tudi brez znamke vržete v naš nabiralnik. Markovci, Laufarji Cerkno, Pust Mozirski in Maske iz Kanala. Na novo so ustanovili Skupščino pustnih skupin Slovenije, katere naloge so: ohranjanje pustnih šeg, navad in običajev v izvirni obliki, pomoč pri oživljanju skupin, ki so prenehale delovati, skupno nastopanje pri iskanju finančne pomoči za opremo in izvedbo iipii ......' !" TONA VOOHfi TtAJNA ZELI K A RE.ELE-UTOR, «4 J pet ZA**U »IVALBC 6AUAHA OKt&ČBi \m*iioA *ste- Hbi AriEB.. P/SATEU NOKH4N črv/ve^, UDfiJJA iH lite;-.- \ iisM mnuLHK* ALumNiJ razno nesvo jfsroeeo UEGATIV ION ŽVEPLO MesruNU TELUR kOfJICA MHEU HALA AZIJA INAHUI C/94HET ttuGOMA 1 ŠK&Stffl J4P0H msA// bEL USTNE VOTlIHE lAHTluA sesa/ ZbRA-l/UIK Petro*. miiA 7MKO OiLfilL Josip SKOZ j fftUl v wtftewji čemn (11 UHO ŠPAHLJA PRVA ŽENA IHZCA&A Mtsm v OTMDflf-ezusKi jeva b fi H M' n *-*¦«« (NA IM DRUGA KALIJ PHICA i °*°**^ JHK& **>!*^j auba/i-NQ uren. lejeoinr OPAT/M K» MMM KRAVICE FCAvC BČHA ICKAU v memtH PQ3>/eQA vSfms šču OSO'L T STAee JsHueJ Job J0OmZ TT&ETEC /VČ7&-7DNA MA61&I-JEN5C tASTECC imtstii Wtul&* 12 B6D- CZVEiaz ZlJElM HAtODMO-CSVOi bCJ MJtlSAS. Eie/cjH. 7Vfš*o ČASOPISHO tESEi>lLO S ISTO Zt&tVILO Z.IHE AVSTRIJA IUJSIK ALOJZ 00l**lč PBčBlUA -Ut» BALKANA PILI P Izžrebani nagrajenci Liscine križanke Tokratne nagrajene reševalce Liscine križanke je v navzočnosti njihovega direktorja splošnega področja Franca Ernestla in dveh predstavnikov Našega glasa izžrebala recepcionarka Silva Močivnik. Prvo nagrado, body Bravo, prejme Zinka Barbič, Lenartova pot 66, Brežice. Drugo nagrado, kopalke Orchidee, bo dobila Lučka Breskvar s Cankarjeve 3 v Krškem in tretjo nagrado, bluzo Foxy, bo dobila Helena Frankovič z Nove poti 2 v Leskovcu pri Krškem. Izžrebanke lahko pridejo po nagrade v Liscino recepcijo (v upravni stavbi nasproti tovarniške hale), s seboj pa naj prinesejo kak osebni dokument (za identifikacijio) in Naš glas z rezultati žrebanja. Čestitamo! Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: Orchidee, Foxy, Bravo. Po vodoravnih vrstah: Orchidee, Arabija, der, ME, italika, 10, netto, glog, Ron, F, M, orator, Okavango, IV, K, Ypsilanti, ars, BI, segregati, rta, Ra, Selena, Aero, RD, liner, vlak, APA, beta, Ojdip, Marija. NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 13 Vsega nI Hrlva Marjana Deržaj Halo imajo prste vmes posavske zdrahe Tako bi lahko rekli ob odpovedi gostovanja Primorskega dramskega gledališča s komedijo "Vsega je kriva Marjana Dertaj." Krško, februarja - Krški Kulturni dom je v skladu z doslej uveljavljenim načinom dela napovedal uprizoritev komedije "Vsega je kriva Marjana Deržaj" in tisti, ki vemo, kako postane tamkajšnja velika dvorana ob takih priložnostih lahko sila tesna, smo se že pozanimali za vstopnice. Potem je prišla odpoved. Kar nenadoma in (predvsem) brez tehtnega vzroka. Direktor krškega Kulturnega doma Adolf Moškon je ogorčeno razlagal, da so mu primorski gledališčniki sami ponudili gostovanje, ker da so jih Brežičani že povabili in bi skupaj s še enim (tretjim) gostovanjem pač lahko zaokrožili turnejo po naših krajih. Čisto na koncu pa so Novogoričani preprosto poklicali v Krško in povedali, da bodo kar v Brežicah prodali dve predstavi in da se jim za drugo gostovanje ne kaže seliti v Krško. Direktor Moškon je seveda ogorčen, domača publika tudi, Novogoričani pa verjetno še bodo. Povprašali smo tudi pri "drugi strani". Direktor brežiškega Radia Srečko Zore nam je po telefonu povedal, da so se gledališčniki iz Nove Gorice preprosto preračunali v času, da pa so v Brežicah prodali predstavo in pol. Pripomnimo, da brežiška dvorana seveda ne šteje petsto in več sedežev kot ona v Krškem in očitno je tudi ni bilo treba skoraj do stropa obložiti z dodatnimi sedeži, kot se to skoraj redno zgodi ob podobnih prireditvah v Krškem. Vsak je pač svoje sreče kovač. Krška publika si bo že našla zamenjavo za novogoriške igralce, v Brežicah pa se bodo morali sami odločiti, ali so se jim načrti, ki so jih vodili pri spreminjanju že sklenjenega dogovora, resnično izplačali. Opozoriti velja le na dvoje. Veliko resnice je v tistem, kar so, po Moškonovih besedah, priznali že v Brežicah: "V Krškem je itak veliko prireditev, naj bo v Brežicah katera več!" Krški Kulturni dom ima namreč svojo posavsko publiko in vprašanje je, kako bodo zreli ljudje reagirali na različne kapricaste poteze, pa naj jih vodi kdorkoli. Upajmo, da ne bo na koncu največ utrpela kultura. Kultura kar tako in kultura odnosov, kajti ti se praviloma samo slabšajo tam, kjer zmanjka prostora za dogovorjene in ustaljene oblike obnašanja. (Ika) V počastitev slovenskega kulturnega praznika POSAVSKA LIKOVNA RAZSTAVA NA GRADU BRESTANICA Krško, 4. februarja - Zveza kulturnih organizacij Krško in DKD Svoboda Brestanica vabita na .otvoritev razstave, ki bo v petek, I I. 2. ob 18. uri na gradu Brestanica. Na razstavi bodo sodelovali: iz BREŽIC - Milena Grame, Nada Hamberek, Bojan Horvatič, Andreja Komočar, Tugo Lebič, Franc Les, Cvetka Miloš, Ljudmila Narobe, Nevenka Ruškovič, Vladka Sumrek; iz KRŠKEGA - Mirko Cigler, Andrej Čebular, Rajko Čuber, Stane Fabjančič, Igor Grmšek, Slavica jesenko, Tone Kastelic, Mateja Kavčič, Lučka Lamai, Asta Lazar, Jože Marinč, Leopold Petan, Pavle Predanič, Ivan Romih, Zvone Skalickv, Vladka Štoviček; iz SEVNICE - Nena Bedek, Mirko Bogovič, lanja Flisek, Tadeja Cabrič, Alojz Konec, Lado Leben, Marija Starič—(enko, Rudi Stopar, lerica Šantej in Peter Vene. Eksponate je izbral in razstavo postavil Alojz Konec, akad. slikar. Sreča Je na strani pogumnih je sporočilo Jerce Mrzel krškim dijakom (B.C.) Krško, 7. februarja - Znana gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel je bila v veliki dvorani Kulturnega doma gostja krških dijakov in njihovih pedagogov. Zelo sproščena in prijetna ura je minila v druženju z znano umetnico, ki je v počastitev kulturnega praznika krškim srednješolcem predstavila del svojega repertoarja. Za uvod smo slišali Brec-htovo "Pesem o miru" v obdelavi Ervina Fritza in umetnice same, v nadaljevanju pa Kajuhovo "Sa- mo milijon nas je" ter cel opus Prešernovih pesmi. "Prešeren je bil zelo vesel človek, kljub velikim težavam, ki jih je imel v življneju," je zaključila Jerca. Ob kulturnem prazniku so dolgoletnim članom krške Srednje šole, dipl. ing. Anteju Kureviji in prof. Ljudmili Koritnik (za 20 let) ter prof. Robertu Rozmanu in Snežani Pečnik (za 10 let) podarili spominska darila. (Pilip) Grafična mapa in haiku zbirka Svarilo o minljivosti trenutka in nesmiselnosti vojne Haiku pesem ni izpoved, ne govori o stanju pesnika, ampak o trenutku v svetu zunaj njega, in ni prozni stavek. Sevnica, 8. februarja - Sevni-ška Zveza kulturnih organizacij je nocoj v knjižnici pripravila srečanje z domačim kiparjem in pesnikom Rudijem Stoparjem. Stopar je predstavil svoje najnovejše haiku verze in novo grafično mapo, le da je ta, za razliko od njegovih dosedanjih, narejena retrogradno. Doslej je namreč ta kipar najprej izdajal grafične mape, ki so služile kot podlaga za kasnejše izdelovanje skulptur. Grafike, ki so v tokratni mapi, pa so nastale na podlagi že postavljenih kipov. Dva izmed njiju sta ostala na območju, kjer sedaj divja vojna, v Vukovarju (če ni romal v Novi Sad) in Bosanskem Brodu. Od tod tudi povezava s haikujem, miniaturo pesniške umetnosti in stvaritvijo, izhajajočo iz zapaža-nja trenutka v naravi. Ta samouki kipar se že od srednje šole naprej izraža skozi kiparstvo in slikarstvo, pred leti je izdal pesniško zbirko "Te moje pesmi", nato pa se je lotil haikuja in se z zbirko haiku stihov, ki jih je prevedla Romana Ivančič, tudi udeležil mednarodnega tekmovanja. Japonci so mu zanje podelili nagrado. Zakaj seje Stopar odločil za predstavitev svojega umetniškega opusa v relativno majhnem prostoru sevniške knjižnice: "Preprosto ne potrebujem drugega. Tale večer sem si zamislil intimno, kot klepet za kmečko pečjo." Predstavil je nekaj teoretskih izhodišč za opredeljevanje haikuja, ki mu je zen živi studenec, kot je osnova Obnova cerkve v krškem parku Bomo znali vdihniti življenje novemu kulturnemu središču? Z ureditvijo parka, preselitvijo likovne galerije in pravim programom bi ta del starega mesta lahko zaživel še drugače. Krško, 2. februarja - Cerkev svetega Križa na nekdanjem krškem pokopališču bo dobila novo streho. Gre za poseg, ki predstavlja le še eno stopnjo v obnovi in ponovnem usposabljanju tega objekta. Ko bodo vsa dela (zidarska, pleskarska, steklarska, teracerska...) končana, bo zgradba ponovno lahko dobila nekoliko plemenitejšo vsebino, kot jo je imela še pred nekaj leti. Med zidarskimi deli bo seveda najpomembnejša rekonstrukcija zvonika (na fotografiji i/ knjige Krško in Krčani) in /-.\/a(\^v^ sedanje odprtine za vrata, skozi katera so v prostor spravljali pohištvo. Cerkvi bo po končani obnovi treba dati ustrezno vsebino in kar nekako sama od sebe se ponuja zamisel o ustanovitvi kulturnega središča. Objekt je v soseščini Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, sedanjo galerijo bi kazalo preseliti v to okolje, vse skupaj obdaja park in park je toliko sredi mesta, da lahko tudi zaradi same lege prevzame osrednjo vlogo v kulturnem življenju kraja. Ves kompleks bo verjetno lahko prišel do polnega izraza šele po načrtovani celoviti ureditvi parka, ki bo segal od Bohoričeve ulice do CKŽ in ki predvideva tudi rušitev sedanjega vrtca. Vsekakor pa bi kulturno dejavnost tega središča kazalo povezati s knjižnico, ki je tudi doslej organizirala marsikatero akcijo. Od leta 1991, ko so cerkev izpraznili in za silo uredili, v njej Dušan Kramberger: "Pri urejanju parka bo treba doreči tudi usodo sedanjega spomenika. V cerkvici sv. Križa namreč ohranjamo izročilo Josipine Hočevar, bližnji mavzolej ima svojo umetniško vrednost in končno jo ima tudi spomenik izgnancem. Tudi mesto zanj se mi zdi kar pravšnje." organizirajo razstave. Predvsem likovne, a najbolj je nekako ostala v spominu lanska postavitev arheoloških najdb iz Ajdovske jame. Sedanjo cerkev so na nekdanjem krškem mestnem pokopališču postavili šele po letu 1891, potem ko so tu podrli staro cerkev sv. Florjana. Pri obnovitvenih delih upravne službe krškega izvršnega sveta sodelujejo z dipl. inž. arh. Dušanom Krambergerjem in ostalimi strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. (Ika) KOCCHIN enkratna priložnost Jerca Mrzel med nastopom za krške srednješolce. (Foto: Pilip) 44 Kulturni dom Krško NORČIJE V SPALNICAH // Predstava bo v soboto, 19. februarja ob 19. uri. Krško — S to duhovito in sproščeno komedijo, ki predstavlja čustvene težave vsakdanjega meščanskega, predvsem zakonskega, življenja, bo nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. "Norčije v spalnicah" je farsa, ki se dogaja v treh spalnicah ob reševanju razpada šestega para, ki dolgo sobotno noč greni življenje vsem ostalim... Komedija dvoumnih, pikantnih zmešnjav, zamenjav in nesporazumov med pari. Predstavo sta omogočila Zavarovalnica Triglav d.d. -OE Krško in Tespack, Tovarna embalaže Brestanica d.o.o. Predstava je za abonma in izven (800'SIT!. RUDI STOPAR: ••Naš zakladek - za babico in dedka - mala pravljica" -Ana riše - vrata in stene - prve risbe" vsem tradicionalnim umetnostim Japonske. Praksa žena zagovarja trenutno prebujenje sredi vsakdanjega življenja, njegov dosežek pa je mirna zavest brez komentarja. Stopar se je na kratko sprehodil do korenin haikuja, ki je nastal med japonskim plemstvom in je sprva bil pisan v plebsu nerazumljivem 'jeziku. Japonske pismenke so omogočile, da je vsak tak kratek haiku zapis na svitku predstavljal tudi užitek za oko. Za ta užitek so sodobniki sedanjih avtorjev haikuja prikrajšani. Iz istega vzroka zanje tudi ne velja tradicionalno število zlogov, pač pa se omejujejo predvsem na pravilo "dol-go-kratko-dolgo". Rudi Stopar je gostom svojega večera ob razstavi avtorskih grafik iz nove mape pripravil tudi zapise svojih haiku verzov. (Ika) Trud Galerije Mehe Slike in bolnišnica vas čakajo Pobudnik in organizator akcije "Kupite sliko in pomagajte Splošni bolnici Brežice" Galerija Meke še vedno poziva kupce, da se odzovejo tej humanitarni akciji, s tem pa bodo pomagali sebi in drugič, kajti zbrana sredstva bodo namenili za nabavo dela medicinske opreme. Brežice, 1. februarja - Brežiška Galerija Meke je v lanskem letu organizirala prodajno razstavo podarjenih slik likovnikov iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. Dela so bila razstavljena v brežiškem gradu, kjer sta ob otvoritvi nastopila operni pevec Ladko Korošec in pianist Leon Engelman. Podarjenih je bilo 80 slik, do sedaj so jih prodali okoli 30 in s tem bolnici prislužili 8-10 tisoč mark finančnih sredstev. Problem pa je pri slikah, ki so že naročene, a še niso plačane. Ostalo je še 50 slik, ki so na ogled v Splošni bolnici Brežice vsak dan. Lastnica Galerije Meke je pripomnila, da domači Radio Brežice ni pokazal posluha za to humanitarno akcijo, zato so se obrnili na Radio Samobor in Studio D. Mogoče bi bilo treba le razmisliti. Vsi smo ljudje iz mesa in krvi in bomo že jutri potrebovali pomoč, a ne bo ustrezne medicinske opreme. Preklinjali bomo zdravnike, medicinske sestre, državo in ne vem še koga. Zato bi bil zaželen odziv med podjetniki in zasebniki (kateri pač imajo možnost), da pripomorejo pri tej akciji, s tem bodo pomagali sebi in nam za boljše zdravje jutri, mogoče pa že danes... (Galex) Nov priročnik za ljubitelje glasbe "Moj sintetizator - synthesizer št. 2" Vilka Ureka Izšla je že druga knjiga, prvo pa bo, kot kaže, treba ponatisniti. Kapele, januarja - Zanimivost, ki bo prav gotovo razveselila mlade pa tudi malo manj mlade glasbenike, ki jih privlači igranje na tem sodobnem, a vse bolj razširjenem instrumentu, prihaja iz Kapel, kjer je učitelj glasbe Vilko Urek sestavil že drugi priročnik za učenje na sintetizatorju. Glasbeni pedagog Vilko Urek nam ga je predstavil takole: "Moj "Sintetizator - synthesizer No.ž" je nadaljevanje priročnika ^a spoznavanje elektronskih sintetiza-torjev "Moj sintetizator - synthe-sizer No.1", ki ga je leta 1991 izdala Državna založba Slovenije. Novi učbenik, ki ga je pred kratkim izdala Dolenjska založba iz Novega mesta, bo na preprost način pomagal vsem, ki ta instrument imajo, pa ga ne znajo uporabljati, ali pa bi radi le zaigrali znano melodijo, pa nimajo not. Priročnik, ki je bil predstavljen tudi na Knjižnem sejmu v Ljubljani, v uvodu ponuja povzetek teorije iz prvega dela, nadgrajuje teoretični del ter naniza še 100 znanih in prijetnih skladb. Posebnih tehničnih vaj v priročniku ni, kajti namesto njih sem izbral skladbe, pri katerih sem gledal, da učenec predela vse potrebne vaje kar ob skladbah." Vilko Urek, ki je priročnik se- Vilko Urek stavil, uči glasbeni pouk v osnovnih šolah Bizeljsko in Globoko. Poleg rednega pouka v okviru interesnih dejavnosti mlade glasbenike tudi poučuje igranje na sintetizator ter pripravlja in vodi festivale otroške zabavne glasbe v občini Brežice. "Moj sintetizator - synthesizer No.2" je po ceni 1.500 SIT na razpolago v knjigarnah in v trgovini z glasbili. Lahko pa ga po povzetju naročite tudi pri avtorju Vilku Ureku v Slogonskem 37 c, Kapele. Ker je prvi priročnik razprodan, tečejo dogovori o ponatisu, hkrati pa pripravlja Vilko Urek že novo nadaljevanje "Moj sintetizator - synthesizer št. 3". (Milena Vranetič) 14 V" NAš GLAS 3, 11. februarja 1994 Prostorska stiska Glasbene šole Brežice Osnovna šola Sava Kladnika pred kulturnim praznikom Meh se komaj raztegne Preizkusiti muke nastajanja in občutiti uspeh "S tem hočem povedati, da imamo za interne nastope naših učencev na voljo le 45 ml, kar pa ni dovolj," je povedal ravnatelj brežiške Glasbene šole prof. Drago Križanič. Brežice, januarja Olav m pio-blem. ki pesti glasbeno šolo \ Brežicah, so prostori. Oživitm oddelka /a \ lolino. n,\ novo ustanovljeni oddelki /a klarinet violončelo in kontrabas pa so ta problem še poslabšali, vendai pa so ti oddelki po besedah ravnatelja nujni. Prostorsko stisko deloma rešujejo s toni da so ustanovili podružnične oddelke n,\ Hizelj-skem, v Dohov i. Pisec ah in /"upe leu'u. Poučevanje učiteljev v drugih krajih omogoča. t.\,\ so nekateri prostori med njihovo odsotnostjo prazni in n,\ voljo /a pouk. drugače pa poučevanje poteka tudi v garderobi, zbornici, celo v rav nateliev i pisarni, kajti instrument, kot je kontrabas, zavzame veliko prostora. Vendar pa glasbena šola mora imeti godala, ki so podlaga komornih skupin in čez čas tudi manjšega orkestra, komentira ravnatelj stisko, ki jih pesti. Okoli Jl.i učenčev v instrumentalnih oddelkih in 70 priprav -nikov poučuje I > učiteljev, med njimi tudi nekaj honorarnih, od katerih jih prihaja nekaj tudi iz sosednje Hrvaške. V preteklem letu so imeli nekaj zvenečih nastopov, med njimi naj omenimo le nekatere. V Tednu družine so sodelovali n,\ koncertu z,\ karitas pa na predbožičnem koncertu v brežiškem gradu, nastopali so n,\ raznih otvoritvah razstav, priredili zaključni koncert v juniju, "Dogovarjamo se s Cateškimi Toplicami o nastopili za njihove goste in se pripravljamo na snemanje oddaje za Radio Slovenija, ki bo na sporedu maja letos," je o načrtih povedal Drago Križanič, Na pobudo učiteljev pa so 15. de- 5 tem geslom so se učenci in učitelji sevniške šole lotili priprave lastnih glasil v vsaki oddelčni skupnosti posebej. Prof. Drago Križanič, combra lani organizirali seminar /a učitelje in učenec kitare. Potreba po tem se je pokazala zato. ker je premalo takšnih seminarjev, tako pa se izmenjajo izku-šnie. notni materiali, obravnavalo pobude, ki so vezane r\,\ pou-čevanje kitare. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo kolektivu podjetja 1'osav je z,\ sponzoriranje seminarja. V načrtu je, d,\ bi se glasbena šola preselila v prostore sedanje ekonomske šole, potem ko bi bila zgrajena nova srednja šola v Šen-tlenartu. Zadovoljni so z delom SO Brežice, pravijo, da ima posluh i,\ reševanje problemov šolstva (obnovljene so bile OŠ Globoko, Bizeljsko in Brežice) in upajo, da bodo prisluhnili tudi njim. Tako mi kot vi, bralci, jim z,\-želimo, da bi čimprej prišli do ustreznih prostorov za nemoteno delo, saj, kot vemo. vsak rad kaj dela, če ima prostor, drugo pa se že nekako uredi. Vendar pa: "Če bi bilo jutri, bi bilo že prepozno!" (Galex) Slovenska beseda iz ust Malgaša Jasno, sončno zimsko nedeljsko popoldne, ki je s svojo svežino klicalo pomlad, je iz udobnih foteljev in proč od televizorjev zvabilo kar iepo število Koprivničanov in okoliških krajanov. Zbrali so se v večnamenskem prostoru OŠ Koprivnica na prireditvi "Madagaskar v pesmi, sliki in besedi", ki sojo v sodelovanju s Kulturnim društvom Koprivnica svojim sokrajanom podarili krščanski demokrati iz Koprivnice. Svojo rodno domovino Madagaskar je predstavil Joseph Rakoto-rahalahv. ki sedaj s svojo ženo Bernardo in hčerko Tino živi in dela v Ljubljani. Joseph je pred 16 leti prišel v Slovenijo kot študent arhitekture, nakar se je tu "udomačil", poročil in Slovenijo sprejel za svojo novo domovino. Na omenjeni prireditvi je s svojo živahno in preprosto besedo ob diapozitivih spregovoril o svojem rodnem Madagaskarju, o ljudeh, ki tam živijo, njihovih navadah, njihovi hrani, vremenu, krokodilih in kačah, o pokrajini, plemenih in še o drugih stvareh. Odgovarjal je na mnoga vprašanja, v drugem delu programa pa je zaigral na boben, kitaro in nek poseben instrument - bambusovo steblo, na katerem so v posebnem tonskem zaporedju pritrjene strune. S svojim lepim liričnim tenorjem je interpretiral pesmi svoje domovine; nam znana je bila le pesem Malajka. Vsem, ki smo se prireditve udeležili, bo preprostost in iskrenost plemenitega fanta z Madagaskarja ostala v neizbrisnem spominu. Joseph, želimo ti vse dobro in prijetno počutje v tvoji novi domovini Sloveniji. Danilo Siter Sevnica, 7. februarja - Učitelji in učenci sevniške osnovne šole so sklenili izbrati izviren način za proslavljanje slovenskega kulturnega praznika. "Od blizu" so hoteli spoznati, kaj je to ustvarjanje. Zato so se prav vse oddelčne skupnosti lotile dela in v nekaj zaporednih akcijah je vsaka izmed njih naredila svoj samostojen časopis. Z otvoritvijo razstave petdesetih časopisov so 7. februarja zaključili akcijo. /a vse otroke, ki hodijo v sev-niško šolo, preprosto ni dovoli velikega prostora, "kamor bi jih lahko zbajkati", se je slikovito izrazila njihova ravnateljica Anica Pipan. Zato so na slovesnost ob otvoritvi razstave v šolski avli povabili le predstavnike razrednih skupnosti in javnosti. Razstavili so unikate (rokopise), ker bi tiskanje tolikšnega število različnih šo-larskih časopisov in glasil bilo skoraj nemogoče. K sodelovanju pri nastajanju glasil so povabili vse novinarje, ki živijo in delajo v Posavju, predvsem pa tiste, ki se redno ali občasno oglašajo v sevniški občini, z učenci pa so kot mentorji in pomočniki ves čas delali njihovi razredniki. Na pogovor z mladimi ustvarjalci smo se oglasili tudi mi iz Našega glasa in kot stranski proizvod tega srečanja so nastale fotografije. Na večji so učenci H. a razreda med enim izmed dnevov, ki so bili namenjeni nastajanju časopisa. Njihova razredničarka je gospa Romana Ivačič. Šolarji so hoteli izvedeti č im več o nov i-narskem delu in o nastajanju časopisa, mi pa smo tudi i/brskali nekaj zanimivih podrobnosti. I udi to, da je za nekatere izmed teh mladih ljudi računalnik očitno čisto običajna igrača, kot /,\ vse normalne otroke v svetu. Na fotografijah sta portreta urednikov oddelčnega glasila, ki so mu nadeli imeMega: Barbara Dolenc in Milan Bedrač. (Ika) ¦::. Žal je fotografsko oko premajhno, da bi lahko videlo vse učence naenkrat pri delu v učilnici. Zato so se potem, ko so dokončali zgodbe, ilustracije, šale, uganke, glasbene lestvice in modne napotke za svoje Stopinje, stisnili skupaj, da so na tej sliki lahko prav vsi - 6. c z razredničarko. (I.G.) OŠ Bizeljsho Tretji zimski festival osnovnošolcev Projekt Petra - kaj je to? Pouk ob računalniku v 5. razredu osnovne šole Računalnik uporabljajo pri tehnični in likovni vzgoji ter slovenščini, prihodnje leto ga želijo uvesti še v pouk geografije, glasbene vzgoje in tujega jezika. MPZ OŠ Bizeljsko je spremljal vse (Foto: B.B.) Bizeljsko, 4. februarja - V prepolni telovadnici Osnovne šole Bizeljsko je bil 3. zimski festival, na katerem je nastopilo 24 solistov, učencev te šole. Prireditev je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Pri organizaciji so poleg učencev in učiteljev šole sodelovali še podjetje MONT Kozje, ki je pripravilo tudi modno revijo svojih oblačil, ter Bizeljski fantje z ozvočenjem. Ne pozabimo še vzgojiteljic iz vrtca, ki so dekori-rale dvorano. Vse izvajalce sta spremljala glasbeni pedagog Vilko Urek na klaviaturah in šolski pevski zbor. Med preštevanjem glasov so za dobro počutje poskrbeli še šolski ansambel FRU-FRU, duo Minus in Katari- ¦1 izvajalce na 3. zimskem festivalu na Nepužlan, zmagovalka lanskoletnega festivala. Zmagovalce so razglasili v dveh kategorijah: na razredni stopnji je 1. mesto zasedla Petra Savnik s pesmijo "Če je življenje sreča", druga je bila Tanja Ger-movšek z "Ribico" in tretja Mateja Šekoranja s "Široko potjo", na predmetni stopnji, kjer je prav tako bila ostra konkurenca in se je zvrstilo 12 nadarjenih mladih pevcev, je zmagal Aleš Gregorič s pesmijo "Rad bi ti rekel", druga je bila Mirjana Lipej in njena "Ne maram še odrasti", tretja pa Katarina Zidar in "Le en pogled". Vsi ostali, kot je ob razglasitvi dejala direktorica OŠ Bizeljsko, so zasedli četrto mesto. B.Bjegovič) Brežice - V šolskem letu I')') S 94 se je tudi OŠ Brežice vključila v projekt Petra - uporabo računalnikov v izobraževanju, in sicer pri pouku tehnične in likovne vzgoje ter slovenskega jezika v 5. razredu. V Sloveniji se je ta projekt začel izvajati že pred tremi leti in odtlei je naraslo tako število vključenih šol kot število otrok. Z novim načinom pouka so se v brežiški šoli spoprijeli Danica Fux, Mojca Planine, Darinka Fe-renčak-Agrež in Alojz Božič. Izobraževanje ob računalniku izvajajo v ¦). razredu v dveh blok urah, učenci pa uporabljajo računalnik paroma. Razporejeni so v dve skupini. Učenci posamezne skupine obiskujejo računalniško učilnico v okviru rednega urnika vsakih štirinajst dni. Uporaba računalnika zelo malo spremeni značilnosti pouka. Veliko pomembnejši sta oblik,i njegove uporabe in učiteljevo sprejemanje nove tehnologije. Pri pouku v računalniški učilnici sla prisotna dva učitelja: predmetni učitelj nosilnega predmet,i. ki vodi pouk, in računalnikar, ki pomaga učencem uporabljali računalnik. Ministrstvo /,\ šolstvo in šport in Zavod /,\ šolstvo posvečata veliko skrb izobraževanju učiteljev /,\ uporabo inlormac ijskih tehnologij pri različnih šolskih opravilih, vezanih n,\ vzgojo in izobraževanje, saj inlormac ijska tehnologija postaja novo orodje /,\ izboljšanje kvalitete pouka. Učitelji se na raznih seminarjih seznanjalo, kako izrabiti pestre učne in vzgojne zmožnosti informac i|-skih tehnologij pri različnih učnih vsebinah, metodah in oblikah ter napraviti pouk bolj razumljiv, zanimiv in sproščen. Računalništvo nezadržno prodira v vse človeške dejavnosti. Je močno in vsestransko orodje, z njegovim medsebojnim povezovanjem pa se odpirajo še neslute-ne dodatne možnosti: izmenjava sporočil, prenos datotek, doseganje mednarodnih podatkovij... Prihodnje šolsko leto naj bi računalnik vključili se v pouk geografije, glasbene vzgoje in tujega jezika. (ZaN) Čas za izdelavo igrač :|||i|||||||||l!;|;:;- m$$ 'm' K;<«*: iiTiamLMxlč1eiek'': amj&fc &ft &*t$&j& $W gdvoM) tir, $$**&# «**Q -^W- i rmfti^ft^ama^in.drijgic:. '$$li$;;$;|^^ denafja, : m rakajB *.vrsti .?a ^prjftiii:i|||||:|||i;||: Žekn, - .-lic mnogo, {Miterta Vran««) NAš GLAS 3, 11. februarja 1994 ¦/ ' \ 15 ŠOLA NI SALA Naravoslovni dan - o AIDSU in drogah 25. 1. smo imeli naravoslovni dan. Vsaka oddelčna skupnost je pripravila plakat o svoji temi: alkoholizmu, nikotinu, drogah in AIDS-u. Naša oddelčna skupnost je pripravila dva plakata in poročilo o drogi. V našem razredu je medicinska sestra Andreja prikazala poučen film v zvezi z drogo. Potem nam je povedala še nekaj o vrstah drog in kako se katera uživa. Inšpektor Jani Vimpolšek s Policijske postaje Krško nam je povedal, kako hitro se širi droga v naših krajih. Nato smo mu zastavljali vprašanja v zvezi z drogo. Zelo smo bili razočarani, ker je dejal, da se tudi v Artičah pojavlja droga. V dvorani je vsaka oddelčna skupnost poročala o svoji temi. Naš razred je prikazal škodljive injekcije za uživanje droge, ki smo jih pozneje uničili. Vse oddelčne skupnosti so se zelo dobro izkazale. Bilo je zelo poučno, ko so nam tako veliko in dobro razložili o posledicah slabe družbe in o drogi. Janez Kastelic, 7. r. OŠ Artice Kaj misliš (veš) o AIDS-u? Odgovarjali so artiški sedmošol-ci in starši. V naši družini smo seznanjeni s tem problemom in mislim, da ne bo prišlo do njega. (Marija) V 20. stoletju ne bi smel biti AIDS problem, ker je medicina že dovolj razvita. (Mihael) Upam, da ne bom nikoli žrtev AIDS-a. (Sandra) AIDS je zelo huda in neozdravljiva bolezen modernega časa. (Janko) AIDS je prekletstvo, ki tare 20. stoletje. (Matjaž) če niste prepričani vase, je najbolje, da greste na preiskavo krvi. (Sandi) Uporabljajte kondome, pa do problema ne bo prišlo! (Tomi) Pri dajanju krvi se ne moremo okužiti z virusom AIDS-a, pri sprejemanju pa se lahko. (Majda) Moramo se varovati z raznimi vrstami Zaščite. (Volčanšek) Biti moramo zvesti partnerju, redno uporabljati zaščito, pa se bolezen da preprečiti. (Andrej) Edino zdravilo za to neozdravljivo bolezen je smrt. (Oče) Okuženi ljudje pridejo v spolni stik in okužijo še druge. Da to bolezen preprečiš, potrebuješ zvestega partnerja. (Mama) Veliko ljudi je izgubilo življenje zaradi lahkomiselnosti, zato moramo živeti s spoznanjem, da je AIDS mogoče že blizu nas. (Oče) Na ekskurziji v Pišecah Kot vsako leto je tudi letos sedmi razred odšel na ekskurzijo v Pišece, ker je tam rojstni kraj Maksa Pleteršnika. Učiteljica iz OŠ Pišece nam je pobliže predstavila njihovo razstavo in referate o Pleteršniku. Poleg tistega, kar smo že vedeli, smo slišali še veliko novega o njegovem šolanju in delih. V spomin so nam poklonili brošure in razglednice Pisec, mi pa smo jim izročili sliko, ki jo je narisal učenec naše šole. Nato smo šli še v kovaški muzej. Videli smo veliko starih in zanimivih stvari. Imeli smo tudi fotografa iz osme- ga razreda, ki je naredil veliko posnetkov. Maksu Pleteršniku smo prižgali tudi svečko. Želim, da bi njegova zapuščena domačija postala čimprej urejen muzej, saj je naš prvi veliki slovar ravno njegov. Iz njega so se učili mnogi poznejši jezikoslovci. Katarina Šepetavc, 7. r. Novinarski krožek OŠ Artiče Praznovali smo Stara mama je imela 63. rojstni dan. Zvečer smo se zbrali v kuhinji. Dali smo ji darila in ji čestitali. Moja teta ji je prinesla torto. Mamica je spekla pecivo in pripravila večerjo. Otroci smo čakali torto. Na torti niso bile svečke, ker jih nismo imeli dovolj, zato smo s smetano napisali: "Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želimo!" Ko je stara mama začela rezati torto, smo sedli in boter nas je slikal. Vsak od nas je dobil košček torte. Bilo mi je lepo. Martin Kunej. 5.b OŠ Artiče Artičanke - občinske prvakinje v košarki Dekleta od 5. do 8. razreda že dolgo treniramo košarko. Zdaj smo se preizkusile na tekmovanju v Cerkljah. Ko smo zagledale svoje nasprotnice, nas je vse začelo črvi-čiti v želodcu. Prvo tekmo smo imele z domačinkami. Premagale smo jih, prav tako tudi OŠ Globoko. Zagotovljeno nam je bilo že 2. mesto, a borile smo se še za 1. mesto, in sicer z OŠ Brežice. Premagale smo jih z veliko prednostjo 30 : 9. Tako smo zasedle 1. mesto -in tekmovat bomo šle še v Novo mesto. Druga je bila OŠ Cerklje, tretja OŠ Globoko in zadnja Oš Brežice. Tov. Verstovšek nam je obljubil posebno nagrado, če bomo prve. Upamo, da bo obljubo držal, čeprav nam je že sedaj plačal pijačo. Lučka Knez, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče Vremenska napoved za jutri Pri slovenščini se bo učiteljica razjezila in začelo se bo bliskati. Pri matematiki bomo dobili slabe ocene in mame bodo jokale, zato bo deževalo. Ko bomo pričeli z likovnim, bo delno oblačno, polivali bomo z vodo in pacali z barvami. Končni izdelki bodo lepi, začelo se bo jasniti in vse bo dobro, ko bomo šli domov. Patricija, Janez, Mateja OŠ Sevnica Poraz nas je prizadel Naši fantje iz 7. in 8. razreda so nastopili v finalu občinskega prvenstva v nogometu. V polfi-nalu so s 4 : 0 premagali Globoko, tokrat pa jim je šlo malo slabše. Igrali so z dvema ekipama. Najprej so izgubili z Veliko Dolino 2 : 1 (po enajstmetrovkah), potem pa so izgubili še voljo in bili nemočni proti ekipi Globokega. Izgubili so z 1 : 0. Tako so pristali na 4. mestu. Kar malo razočarani so se vrnili domov. A kljub temu še vedno velja: Pomembno je sodelovati, ne zmagati, a ne? Jelka Levar, 8. a OŠ Artiče Šola v naravi Učenci 5. in 6. r. OŠ Dobova so bili v šoli v naravi, člani šolske .a novinarskega krožka pa so povprašali Dušan Krivec, učitelj športne vzgoje in voditelj šole v naravi, jt odgovarjal takole: Zakaj ste se odločili za Kope? Zaradi ugodnosti, ki jih nudi smučišče za pouk smučanja. S kakšnimi težavami ste se srečali v pripravljalnem obdobju? Letos je bilo potrebno organizirati dve šoli v naravi, zagotoviti smučarsko opremo in finančna sredstva, zagotoviti dovolj voditeljev in še množico drobnih stvari. Kako je bilo s financiranjem? Penzion. smučarsko karto in avtobusni prevoz so v glavnem starši plačali sami v treh obrokih. Voditelje je plačala šola. Nekaj denarja sta nakazali tudi KS Dobova in Kapele. Socialna služba letos ni prispevala. Mislim, da je bila končna cena primerna uslugi- Ali so bile kakšne posebne težave? Letos nam je epidemija gripe povzročala nemalo težav, bolezen je neusmiljeno kosila med učenci in voditelji. Večjih disciplinskih in ostalih problemov ni bilo. Pripombe o hrani? Vsak ima svoj okus. otroci so tudi malo razvajeni, sicer pa je bila zadovoljiva. Načrti za prihodnjič? Šola v naravi je pomembna oblika vzgoje in izobraževanja, še posebej na naši šoli. ki ima slabe delovne pogoje za športno vzgojo. Upam, da bodo starši kljub gospodarski situaciji še naprej glasovali za izvedbo šole v naravi. Udeleženci so odgovarjali na naslednja vprašanja: Kaj ti je bilo v šoli v naravi najbolj všeč? Si pogrešal starše? Kaj ti ni bilo všeč? - Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se v sobi zabavali. Staršev nisem pogrešala. Všeč mi ni bilo, ker so fantje iz sosednje sobe razbijali po steni. (Sandra Kež-man, 6.b) - Najbolj mi je bilo všeč smučanje. Starše sem pogrešala. Všeč mi ni bilo, ker je bila hrana slaba. (Sonja Rešetar, 6. b) - Najbolj mi je bilo všeč, ker smo zafrkavali dekleta. Ja, malo sem jih pogrešal. Hrana pa mi ni bila dobra. (Sašo Mač-kovič, 5. b) - Najbolj so mi bile všeč zabave, učitelji in ker smo zafrkavale fante iz sosednje sobe. Starše sem malo pogrešala. Hrana je bila grozna in postelje niso bile udobne. Tadeja in Jožko sta dala takšno končno oceno: - Tadeja: Učiteljem za njihovo delo, za smučanje in zabavo ocena 5. Za hrano ocena 4. - Jožko: Za delo na snegu in delo zvečer ocena 5. Svetujem boljšo hrano. Ali bi šli drugo leto zopet? - Tadeja: Ja, bi. - Jožko: Seveda. Učenci novinarskega krožka OŠ Dobova Kar dosti imam početi Hodim v tretji razred. Obiskujem kar veliko krožkov in včasih je to kar naporno. Težko je vsemu slediti in vse izpolniti. Najtrše delo je pri dodatnem pouku slovenskega jezika. Tu širimo in poglabljamo znanje, zato pa tudi veliko več znamo kot učenci, ki tega pouka ne obiskujejo. Zelo veliko pa sem znala že iz drugega razreda, saj sem ta pouk tudi lansko leto obiskovala. Kadar lahko svoje znanje pokažem tudi drugim, se počutim zelo lepo. Posebno rada se igram z besedami in mislimi ob reševanju premetenk ali asociacij. Tu mi kar vre v glavi. Takrat pozabim na utrujenost in sem zelo vesela in zadovoljna sama s sabo. Upam, da si bom to zapomnila tudi za tisti čas. ko bom jaz mamica in bom svojim otrokom svetovala enako. Patricija Jazbinšek, 3. b Nov. krožek na OŠ Savo Kladnik Sevnica Sam nase sem se jezil Bila je sreda - moj slab dan. Nič posebno rad nimam ure slovenskega jezika - in ta je bila že prvo uro. Najhujše me je čakalo prav zadnjo uro. ko smo pisno preverjali znanje pri pouku SND. Mislil sem, da sem se doma dovolj učil, zato me kaj posebno ni skrbelo. Naslednjega dne pa je učiteljica vrnila liste. Kar za glavo sem se držal! Najhuje je bilo. ko je bilo treba ocene vpisati v redovalnico. Kar težko mi je šla z jezika moja slaba ocena! Še huje je bilo doma! Mami in oči sta me tako grdo pogledala, da mi je postalo neznansko vroče. Za kazen nisem smel gledati televizije. Pa še zelo strogo sta mi povedala: "Drugič se uči...", pa vsega ne bom povedal. No. pa sem si to kar zapomnil. Bolj se učim in upam, da se mi na samega sebe ne bo treba več jeziti! Damjan Blatnik, 3. b Nov. krožek na OŠ Savo Kladnik Sevnica Sem ljubitelj športa Na svetu poznamo več športov: atletiko, smučanje, košarko, karate, boks... Uh, koliko jih je! Saj ne znam vseh našteti. Za šport me je navdušil oče. Tudi on se je zanj zanimal že od mladih nog. Oba sva vesela, če lahko spremljava kakšno zanimivo tekmo po televiziji. Najraje gledam smučanje, kjer imamo veliko adutov. Zelo so uspešni Urška Hrovat, Alenka Dovžan, Katja Koren, Špela Pretnar, Jure Košir, Gregor Grilc. Mitja Kune... Komaj čakam olimpiado v Lille-hamerju. Tam bodo slovenski športniki in športnice merili svoje moči z drugimi udeleženci. Tudi jaz se ukvarjam s športom. Že četrto leto treniram karate. Imam rjavi pas. Bil sem na veliko tekmovanjih, med drugim tudi na svetovnem pokalu v Mi-školcu na Madžarskem. Imam že trinajst medalj in okrog trideset diplom. Dobil sem bronasto medaljo na državnem prvenstvu s svojima prijateljema Denisom in Danilom. Šport imam rad! Rok Črepinšek, 4. c OŠ Sevnica V naši vasi Naša vas se imenuje Stržišče. Ima 11 hiš in 42 prebivalcev. Otroci so samo trije, odraslih pa je 39. Naša vas je stara 450 let. Leži v dolini. Našemu potoku se reče Stržiški potok, izliva se v Savo. Vas ima veliko gozdov in travnikov, mlako in ribnik. Najstarejše hiše v vasi so stare okrog 100 let. Veliko je tudi novih. Nad vasjo so vinogradi. Če gremo na polje, vidimo Žigrski vrh. Želim si, da bi bila naša vas še vedno tako lepa in da bi vedno srečno živeli v njej. Mirko Bauman OŠ Sevnica DESET LET ZIMSKE ŠOLE V NARAVI Letošnja šola v naravi je že za nami. Nič posebnega ne bi bilo to. če ne bi bila že deseta po vrsti. Če se pa nekaj tolikokrat "zgodi", pa ima človek že pravico, da se malo ozre v preteklost, zbere podatke, razmisli o vsem in kaj zapiše. Začelo se je torej pred desetimi leti. ko sta g. Miran Verstovšek. predmetni učitelj telesne vzgoje, in ga. Helena Vogrmc. ravnateljica šole. prvič ponudila staršem program zimske šole v naravi. Priznati moramo, da je bil začetek zelo boječ in ni nihče pričakoval kakega izrednega navdušenja, vendar smo se zmotili. Starši so bili že ob predstavitvi zelo zadovoljni s programom, otroci pa še bolj. Strah. dvomi, pomisleki, predsodki: vse je izginilo. Problemov sploh ni bilo! Začelo se je na Blokah. V začetku je bilo malo iskanj, vendar so se hitro znašli vaditelji in učenci. Domov so se vrnili brez poškodb in vsi navdušeni, češ da je prehitro minilo. Tudi starši so bili zadovoljni, saj so se prej bali edino, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Le kdo bi lahko bil boljša reklama za naslednjo generacijo! Udeležba, cena. oprema ni bila nikoli problem. Nekoč so si lahko učenci ceno tudi znižali s pridnim kolporterstvom in številnimi delovnimi akcijami. Letos so celotni znesek starši plačali sami. Seveda na obroke, da ni preveč trpel družinski proračun. Res pa je, da je naša zimska šola v naravi vedno med najcenejšimi, za kar se lahko zahvalimo Mihi Halerju, sedanjemu ravnatelju šole, in njegovi iznajdljivosti. Šola je vsako leto želela biti boljša, zato je vedno iskala nove rešitve. Organizirana je bila tudi na Kopah, Golteh, Pokljuki in letos pri Treh Kraljih na Pohorju. Približno 350 otrok se je zvrstilo v njej. Po teden dni so preživeli v prelepih zimskih bivališčih in doživeli nepozabne trenutke. Tudi program šole se je bogatil iz leta v leto. Taka šola ima zelo veliko ciljev. Poleg osvajanja osnovnih smučarskih veščin se srečajo učenci še z marsičim. Večina je prvič od doma. Znajti se morajo v novi situaciji. Sami morajo skrbeti za svoje stvari, za osebno higieno, za red, disciplino, primerno vedenje, medsebojne odnose, medsebojno pomoč, podrejati se morajo skup- nim interesom itd. Pojavijo se problemi, ki jih prej učenci sploh ne poznajo. Gre za kulturo bivanja, hranjenja, komuniciranja in še marsikaj. Seveda so vsi problemi rešljivi, saj so ves čas pod skrbnim vodstvom vaditeljev ali učiteljev. Po peturnem "delu" na snegu se učencem kar prileze glasbena ali likovna vzgoja, pa tudi na pisanje pisem ne smejo pozabiti. Na predavanjih se seznanjajo s smučarsko opremo, s smučarskim športom nasploh, z bonto-nom na snegu in okolico, v kateri živijo. Gre za zgodovinske, geografske in druge zanimivosti in posebnosti. Dnevi so še prekratki, da bi uspeli narediti vse. kar si želijo učenci in učitelji. Ves čas potekajo tudi priprave za kulturni program, ki sledi "čisto pravemu tekmovanju" s številkami na prsih, veleslalomsko progo, pripravami za merjenje časa. videokamero. medaljami in diplomami. Skratka, ogromno doživetij za teden dni! Nekoč je ob vseh teh obrefnenitvah nastal tudi "Pokljukar" kot dokument časa in spomin na neponovljive trenutke. Zimska šola v naravi ni dovolj. Pridobljeno znanje in veščine je treba vaditi in razvijati naprej. Tega se zavedata tudi g. Haler in Verstovšek. saj izkoriščata za to vse trenutke, če so le ugodne snežne razmere pri nas. Med rednimi urami telesne vzgoje je kar prijetno videti nadebudne smučarje, kako se podijo na tekaških smučeh okoli šole. Naši učenci imajo srečo, saj je res odlično poskrbljeno za njihovo "smučarsko vzgojo". Pa ne samo to! Šola ima tekaško opremo za ves razred in tudi osem kompletov za alpsko smučanje. Veselja in ljubezni do smučanja učencem ne manjka. To dokazujejo na športnih dnevih, ki jih organizira šola v večjih smučarskih centrih. V desetih letih je naša zimska šola v naravi vzgojila lepo število ljubiteljev smučanja, to pa je tudi eden izmed namenov, mar ne? In kako bo s šolo v naravi v bodoče? Škoda bi bilo prekiniti tradicijo! Upamo, da bodo starši zmogli, saj bi bilo prav žalostno, če bi morali varčevati ravno pri otrocih in jih prikrajšati za vse tisto lepo in koristno, kar jim taka šola lahko nudi. Vida Peteline OŠ Artiče Gasilski občni zborvSromljah V soboto, 29. januarja, smo imeli gasilci v Sromljah občni zbor. Povabili smo po dva predstavnika GD iz Dečnih sel, Sp. Pohance, Pisec in Globokega. Najprej smo strokovno pregledali svoje delo, ki smo ga opravili v letu 1993. Po poročilih in besedah, ki so jih povedali predstavniki drugih društev, je sledil majhen prigrizek in zabava. Imeli smo tudi domačega muzikanta. Ob razpoloženi harmoniki in metli smo plesali celo uro. Med plesom je predsednik odvrgel pulover, nato pa še srajco. Plesal je v sami spodnji majici. Ker je postajalo hladneje, je morala blagajničarka v svojo trgovino po novo srajco. Tako je gospod predsednik imel karirasto srajco. Prišel je čas, da se razidemo. Za lahko noč smo zapeli Svetlo sonce se je skrilo. Vesna Volčanjšek, 8. a Nov. krožek OŠ Artiče Vsi otrocisreta Vsi otroci sveta bi se morali ljubiti, vsi otroci sveta bi morali svet voditi. Bi bili pločniki ceste, ceste pa pločniki, bi v šoli mani se učili, več za svet delali. Vsi otroci sveta bi vojne končali, vsi otroci sveta bi potem se igrali. Na tem svetu bi potem sreča vladala, mi bili bi policaji, bi promet vladali. Vsi otroci sveta bi se mora/i ljubiti, vsi otroci sveta bi prepire končali in skupa/ se igrali. Maruša OŠ Sevnica Pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! v nedeljo, 13 februarja 1994 bomo Imeli v gosteh kurente s Ptujskega polja. Pridite si pogledat njihov ples. Ne bo vam zal! Plavanje Naša - zbiralka odličij Potem ko je v konkurenci mlajših in nato starejših deklic dosegla vse, Maša Ivanovič letos starta v kadetski konkurenci in pričakuje, da bo nadaljevala po stezah uspeha. Atletika Rokomet Plavalni klub Celulozar deluje že desetletja zelo uspešno in v tem času je dal vrsto odličnih plavalcev, ki so slavo krškega plavanja ponesli po bazenih Evrope. Spomnimo se Breskvar-jeve, Bizjaka, Čarga, Turka, Škafarja, Repčeve in mnogih drugih. In najmlajše generacije krških plavalcev gredo po stopinjah svojih predhodnikov. Predstavniki novega vala v krškem plavanju so: Maša Ivanovič, Ksenija Povhe, Nika Pribošič, Miha Cer-le, Samo Sambol, Samo Furst. Tokrat vam predstavljamo Mašo Ivanovič. zmagovalka. Maša Ivanovič pripoveduje, kako se je začelo: "V PK Celulozar plavam od leta 1988. Prvih plavalnih spretnosti me je naučil trener Škafar. Potem sem nekaj časa vadila pri prof. Alenki Jev-šnik in zadnjih nekaj let spet vadim pri trenerju Škafarju. Treniram enkrat dnevno po 6 km. Moj največji uspeh je vsekakor 5 zla-_ tih medalj na zimskem DP marca lani. Želim si, da bi še napredovala in to potrdila na DP marca letos, v italijanskem Trentu. Poleg tega si želim, da bi čim prej dobili nov bazen, da bi imeli ena- Rojena je 7. 10. 1981 in je učenka 6. razreda OŠ Jurija Dalmatina. Leta 1989 je prvič sodelovala na republiškem prvenstvu, sedemkrat startala in osvojila sedem diplom. Vse do konca leta 1993, ko je končala tekmovanje v konkurenci starejših deklic, se je Mašina krivulja uspešnosti vzpenjala. Vsako leto je napredovala, naslovi državne prvakinje so se nizali kot na tekočem traku, medalje prav tako. Leto 1993 prinese Maši pravo žetev medalj. Na zimskem DP osvoji 5 zlatih in 3 srebrne kolajne, na poletnem 2 zlati, 4 srebrne in eno bronasto. Svoj talent razkazuje v bazenih po Sloveniji in zunaj nje. Vsak start se zaključi z medaljo. Tudi na 24. Lučki-nem memorialu v Trbovljah je ke pogoje kot ostali plavalni centri v Sloveniji." Andrej Škafar, Mašin trener: "Menim, da je Maša ena od treh najbolj perspektivnih plavalk v Sloveniji (letnik '81). Na državnem prvenstvu pričakujemo najmanj 5 uvrstitev med najboljše tri, na plavalnem festivalu v Trentu pa bo vsaka uvrstitev do 16. mesta uspeh, saj bo to predstavitev najboljših evropskih plavalk." Maša Ivanovič išče sponzorja, ki bi vsaj delno nadomestil financiranje priprav, saj je to za klub in starše preveliko breme. Maša bi znala ceniti takšno odločitev in vrnila bo z dobrimi rezultati, ki bodo v ponos sponzorju in vsem ljubiteljem plavanja. Maša to zasluži! (Pilip) Plavanje Pribošičeva in Cerle, Povhe in Furst na najvišjih stopničkah Bad Reichenhall (Nemčija), 29. in 30. januarja - Velikega mednarodnega mitinga v nemškem mestu Bad Reichenhall se je udeležilo 15-člansko krško zastopstvo. V močni mednarodni konkurenci - sodelovali so plavalci iz Avstrije, Argentine, Madžarske, Italije, Izraela, Malte, Švedske, Slovaške, Nemčije ter Slovenije - so krški plavalci dosegli vidne rezultate. Prvi dan so bile na sporedu discipline 400 m prosto, 100 m delfin in 100 m hrbtno za vse starostne skupine od letnika 1980 do letnika 1976, v moški in ženski konkurenci. Krčani so se uvrstili takole: 400 m prosto - letnik 1979: Barbara Bizjak 4. mesto (4:54.48), I. 1978: Anja Repec 2. mesto (4:45.04), I. 1976: Natalija Repec 6. mesto (4:36.17); dečki, I. 1981: 1. mesto Samo Furst (4:54.87), I. 1980: Rok Bizjak 12. mesto (5:04.32), I. 1978: 1. mesto Gregor Povhe (4:14.41), 2. mesto Damjan Herakovič (4:21.92); 100 m delfin -1.1980: Tina Cerle 13. (1:20.09), dečki, I. 1981: Miha Cerle 4. mesto (1:15.35), Matej Brili 7. mesto (1:21.07), I. 1979: Mitja Kerin 8. mesto (1:10.83), I. 1978: Gregor Povhe 4. mesto (1:03.75). 1.1976 in starejši: Matej Božovič 23. mesto (1:05.19); 100 m hrbtno - I. 1983: Kristina Herakovič 2. mesto (1:25.56), 1.1982: Nika Pribošič 2. mesto (1:19.09); dečki, I. 1981: Samo Sambol 3. mesto (1:15.99), Matej Brili 7. mesto (1:20.27). Drugi dan - 100 m prosto, deklice, I. 1980: Tina Cerle 23. mesto (1:12.91), 1.1979: Barbara Bizjak 7. mesto (1:05.76), I. 1978: Anja Repec 2. mesto (1:03.18), I. 1976 in starejše: Natalija Repec 6. mesto (0:59.93); dečki, I. 1981: Samo Furst 2. mesto (1.04.88), I. 1979: Mitja Kerin 9. mesto (1:01.15), 1.1978: Gregor Povhe 1. mesto (0:54.54), Damjan Herakovič 10. mesto (1:00.69); 100 m prsno -deklice, 1.1983: Kristina Herakovič 4. mesto (1:35.61), I. 1982: Nika Pribošič 1. mesto (1:26.02); dečki, I. 1981: Miha Cerle 1. mesto (1:22.32), Samo Sambol 2. mesto (1:26.71), I. 1980: Rok Bizjak 12. mesto (1.23.35). Omenimo, da brez pomoči Zavarovalnice Triglav krška odprava ne bi mogla sodelovati na tako močnem mednarodnem mitingu. (Pilip) Jure Rovan SOO cm v skoku s palico Budimpešta - Januarja so se v Budimpešti zbirali evropski ati»ti na "zimskih pripravah v dvoranah ob stadionu Nep in so imeli ob koncu tedna dvoranske atletske mitinge. Na pripravah so bili tudi nekateri slovenski atleti in med njimi tudi nekaj brežiških. Na mednarodnem dvoranskem mitingu, ki je bil 20. januarja, je med 30 skakalci iz vse Evrope nastopi! tudi brežiški atlet Jure Rovan. V skoku s palico je dosegel rezultat 500 cm in s tem izenačil absolutni slovenski dvoranski rekord ter hkrati dosegel normo za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo od 20. do 24. junija v Lizboni na Portugalskem, normo pa mora potrditi še na prostem. Rovanov rezultat je res lep dosežek in kaže na zelo kvalitetno delo v brežiški atletiki. Enak rezultat kot Brežičan Rovan je dosegel še en slovenski mladinec. Tine Lorenci (TAM Maribor). (Stane Grame) Vladka Lopatic - nov slovenski rekord v dvoranskem peteroboju Budimpešta, 28. januarja - Na dvoranskem peteroboju v Budimpešti je nastopila tudi slovenska državna prvakinja in rekorderka v sedmeroboju, Breži-čanka Vladka Lopatic, in zasedla 2. mesto med 16 mnogoboj-kami. Z rezultatom 4.056 točk je postavila nov slovenski rekord. Rezultati v posameznih disciplinah: 60 m z ovirami 8.89, skok v višino 171 cm, suvanje krogle 11,94 m, skok v daljino 593 cm. tek na S00 m 2:23,95. Lopatičeva, ki so ji poškodbe v lanski sezoni preprečile nastop na Univerziadi in Sredozemskih igrah, se intenzivno pripravlja za nastop na evropskem atletskem prvenstvu. V sklop priprav sodi tudi veliki mednarodni dvoranski miting, ki bo 5. 3. na Dunaju. (Stane Grame) KK Interier Krško - KK Jezica 75 : 70 (43 : 16) Približuje se končnica prvenstva v I. slovenski ligi Leskovec, 5. februarja - Pred približno 250 gledalci so košarkarji Interierja zasluženo in težje, kot so pričakovali, ugnali ekipo KK Jezica in z drugo zaporedno zmago utrdili četrto mesto na razpredelnici. Začelo se je s trojkami na obeh straneh in po izenačenem začetku je domača ekipa zaigrala zelo dobro in si do polčasa priborila veliko prednost 43 : 26. V drugi polčas so šli domači košarkarji nekako sproščeno, kar. so Ježičani izkoristili. Z natančnimi meti so počasi zmanjševali prednost domačinov in v končnici se je obetala prava drama. Tri minute pred koncem so imeli domačini le še dve točki prednosti (65 : 63). V tem trenutku je mirna roka Predraga Popoviča odločila tekmo. Z natančnimi zadetki iz prostih metov je pomiril domačo publiko, ki je bila lahko z igro Interierja v prvem polčasu zadovoljna. Strelci za Interier so bili: Bor-delius 15, Popovič 14, Lučev 10, Krajcar 17, Leskovar 6, Rusič 1. Krošelj 12. V naslednjem, 9. kolu prvenstva v I. slovenski ligi - rdeča skupina so košarkarji iz Podboč-ja prosti, v soboto, 12. februarja, gostujejo pri KM Ilirija, v sredo, 16. februarja, pa gostijo ekipo Idrije. Po trenutni situaciji na razpredelnici so Podbočjani še vedno v igri za drugo mesto, kar bi jim prineslo lažjega nasprotnika v nadaljevanju tekmovanja. Prve štiri uvrščene ekipe bodo naTnreč igrale s štirimi zad-njeuvrščenimi iz zelene skupine za dokončno oblikovanje prve lige. Sistem kvalificiranja je takšen, da prva ekipa iz rdeče skupine igra z zadnjo iz zelene, druga iz rdeče s predzadnjo iz zelene in tako naprej. Igra se na tri dobljene tekme. (Pilip) Odločilni trenutki tekme Interier - Jezica. Trener domačih Nikola Plečaš daje napotke svojim igralcem. Prvi z leve je Avsenak, drugi Popovič (najboljši igralec tekme), s številko 11 Rusič in na desni Lučev. (Foto: Pilip) SmeBt Olimpija ml. - Interier Krško 66 : 71 (10 : 28) Ljubljana, 29. januarja - V 8. kolu I. slovenske lige - rdeča skupina (ali razširjene ljubljanske lige!) je ekipi Interierja uspelo prinesti dve točki z gostovanja v Ljubljani in tako so se revanširali mladi ekipi Smelta Olimpije za poraz na startu prvega dela prvenstva v leskovški dvorani. S to zmago so Podbočjani naredili skok na razpredelnici in trenutno so na 4. mestu. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, gostitelji so ta del igre dobili s 30 : 28. V drugem delu so gostje zahvaljujoč odličnemu Popoviču prevzeli pobudo in v 37 minuti dosegli 11 točk prednosti, kar je zadostovalo za končno zmago. Zanimivo je, da je trener Plečaš dal v igro samo 6 igralcev. Strelci za Interier: Bordelius 3, Popovič 16, Lučev 11, Krajcar 14, Leskovar 8, Krošelj 20. (Pilip) RK Zagorje - RK Krško IS ; 3Q (8 ; IS) Krško vodi s 25 točkami pred Dobovo (23) in Sevnico (22). Litija, 5. februarja - V 14. kolu II. slovenske rokometne lige sta se v soboto v Litiji srečali ekipi RK Zagorje m RK Krško. Krčani so zasluženo slavili visoko zmago. Po porazu Krškega s Pomur-ko Bakovci v prejšnjem kolu so domačini pričeli srečanje z upanjem, da bodo morda celo zmagali. 2e sam začetek pa je jasno pokazal, da so prišli Krčani na popravni izpit po porazu z Bakovci dobro pripravljeni in odločeni, da obdržijo prvo mesto na lestvici. Po hitrem vodstvu 0 : 4 so Krčani razliko samo stopnjevali in odšli na odmor s sedmimi goli razlike. Ko so domačini in njihovi navijači pričakovali, da se visoko vodstvo Krčanov ne more več stopnjevati, se razmere na igrišču niso prav nič spremenile, tako da so Krčani ob koncu dosegli rekordno zmago s 15 goli razlike. Zagorje: Šuštar. Libonc. Ule R. 3. Dežman 4. Žibret 1. Ule A. 1. Petek. Frelih 3. Kim 2. Šikovec I. Ule T.. Ramšak. Krško: Božič. Keše 2. Iskra 3. Urbanč M. 2. Šiško 1. Martinčič 8. Urbanč D. 3. Kukavica 2. Bernardič 3. Novak, Vrtovšek 6. Imperl. Vrstni red: 1. Krško 25, 2. AFP Dobova 23. Sevnica 22. 4. Pomurka 20. 5. Ormož 19. 6. Zagorje 16. 7. Radeče Papir 15. 8. Celje 13, 9. Krog 12. 10. Dol TKI Hrastnik 7. II. Polet 6. 12. Radgona 2. (Jože Arh) V SOBOTO POSAVSKI DERBI V sobotnem derbiju (12. 2.) se bosta pomerili ekipi RK Krško in AFP Dobova. Tekma, ki bo odločila o prvaku lige, bo ob 19.30 v športni dvorani v Leskovcu. (Jože Arh) Sevničani premagali Hrastničane Radeče - V 4. kolu spomladanskega dela prvenstva v II. državni ligi so sevniški roko-metaši v Radečah gostili ekipo TKI Hrastnik in jo premagali z rezultatom 26 : 23 (polčas 12 :8). V začetku prvega dela tekme so se izkušeni gostje dobro upirali domačinom, ki so nastopili brez obolelih Vešligaja, Gabriča in Mijoviča. V finišu prvega dela pa so domačini zaigrali odločno in na odmor odšli s štirimi zadetki prednosti. Z odlično igro so v drugem polčasu dosegli razliko 8 zadetkov in z zanesljivo igro tekmo pripeljali do zaslužene zmage. V ekipi Sevnice je bil najboljši igralec in strelec Jernej Rantah z devetimi zadetki. Za Sevnico so nastopili: vratarja Godec in Marcola ter igralci Sedej, Rak 3 zadetke, Šunta 1, Rantah 9. Plazar, Jug 4, Cimper-šek, Lupše 5, Povše in Simončič 4. Na koncu naj omenimo še to, da je v Radečah iz tekme v tekmo več gledalcev in ljubiteljev rokometa iz Sevnice, ki s svojo prisotnostjo in spodbujanjem dajejo dodaten elan domačim igralcem. Na lestvici v II. ligi je ostal vrstni red nespremenjen. Še naprej vodi Krško s 25 točkami pred Dobovo s 23 točkami, tretja pa je Sevnica z 22 točkami. Pokrovitelj tekme s TKI Hrastnik je bil Kmečki turizem - kmetija Klenovšek iz Podvrha. V naslednjem kolu bodo Sevničani gostovali v Murski Soboti pri ekipi Poleta. Tekma bo v soboto, 12. 2. 1994 ob 17. uri. (Š. M.) Novice iz NK Svoboda Brežice, 7. februarja - Preteklo soboto, 5.2.1994, so nogometaši NK Svoboda gostovali v Trbovljah pri tamkajšnjem Rudarju, članu druge lige, in izgubili z 0 : 2 (0 : 0). V prvem polčasu je prenovljena ekipa Brežičanov nadigrala gostitelje, v drugem delu pa so bili domačini boljši in so zasluženo zmagali. Za Breži-čane nista nastopila Pašalič in Pobor. Trener Horvat je bil zadovoljen z igro, če upoštevamo, da je sedaj še pripravljalno obdobje. Z omenjenima igralcema m povratkom Hodeta in Kežmana iz Kanade (prišla naj bi 19.2.94) bo brežiška ekipa zelo močna m bo po napovedih vodstva Brežičanov konkurirala za visoko uvrstitev v III. slovenski ligi. Domačemu občinstvu se bo NK Svoboda predstavil v četrtek, 10. 2. 1994 ob 15. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem. Za nasprotnika bodo imeli prvoligaša Krko Novoterm iz Novega mesta. Ekipa bo kompletna (brez Kanadčanov) in pričakujemo lahko dobro nogometno tekmo. (Pilip) Pionirjem Leskovca 1. mesto na 1. tekmi za pokal prijateljstva Hrastnik, 6. februarja - Ekipa pionirjev SD SOP Novoline se je v nedeljo udeležila tretje tekme za pokal prijateljstva v Hrastniku in zasedla 3. mesto. Med posamezniki je bil Boštjan Arh drugi z enakim rezultatom kot zmagovalec. Z dobrim rezultatom pa je presenetil tudi Mišo Zorko, ki je sicer nastopil v posamični konkurenci. Nastopiloje26ekip. Rezultati ekipno: 1. Ml Pomurka Murska Sobota, 2. Tabor Jezica Ljubljana, 3. SOP Novoline Leskovec (Arh 181, Zorko 177, Vrščaj 159 krogov). Posamezno: 1. Kastelic (Jezica) 181 krogov, 2. Arh (SOP Novoline) 181, 3. Baloško (Pomurka) 180, 6. Zorko (SOP Novoline) 177,11. Mišo Zorko 167, Uroš Koritnik 163, Silvo Vrščaj 159. (Jože Arh) NAS GLAS 3,11. februarja 1994 § » i »I *Jl»3 —::;: ^ J| 17 Han»ixnl tenis NTK NE Krške - delajo za prihodnost Zahvaljujoč pomoči NEK, kije tudi generalni sponzor, ustanovitelj in pokrovitelj kluba, skupina namiznoteniških entuziastov vzgaja novi, mladi val perspektivnih igralcev namiznega tenisa. Krško, 3. februarja - Cilje kluba, ki so jih na občnem zboru novembra lani sprejeli kot izhodišča za nadaljnje delo, je predstavil predsednik kluba Igor Turk: "Kot vemo, je v ligaških Novotehna iz Novega mesta, ki je Krčanom posodila trenerja in celo člansko ekipo. Poleg tekmovalnega programa NTK NE Krško dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Krško V posavski NT-ligi v jesenskem delu so v 1. jakostni skupini (st. pionirji) in v 2. (ml. pionirji) Krčani brez konkurence prvi (o tem smo že pisali). V posamični konkurenci sta med štirimi najboljšimi igralci lige dva Krča-na, Kozič z rezultatom 7 : 1 in Stopinšek 5 : 1 (dva nastopa manj). V posamični konkurenci za mlajše pionirje sta brez konkurence Krčana Turk (9 : 0) in Rostohar (8 : 1). Na najmočnejšem pionirskem ŠAH Delovna, nevolilna skupščina ŠK TRIGLAV V minulem letu so dobili nove prostore ter tri nove člane: mladinko Ingrid Mihelič, mladinca Grilca ter člana Šitnika. Krško, 21. januarja - V pro- so osvojile kar dve prvi mesti. štorih ŠK Triglav je bila nevo- Ponavadi pa so nagrade v teh lilna skupščina. V prvi točki dnevnega reda smo slišali poročilo za leto 1993. Predsednik kluba je ocenil, da je bilo to leto zelo uspešno, saj so bili zastavljeni cilji doseženi. V minulem letu je šahovski klub pridobil tri nove prostore, kjer lahko trenutno delujejo nemoteno, prej pa so bili prostori kluba problematični že desetletja. Lani pa so pridobili tudi nove člane, in sicer mladinko Ingrid Mihelič, mladinca Andreja Grilca ter člana Igorja Šitnika. Predvsem po zaslugi mentorjev -Zvonka Meštroviča in Marjana Božiča so bile lani poleg uspešnih dečkov na regijskem tekmovanju odlične tudi deklice, ki Tomaž Žnideršič, predsednik ŠK Triglav: "Minulo leto je bilo res plodno, saj smo dobili nove prostore, tri nove člane, izpolnili finančni in delovni plan." (Foto: B.C.) nastopih premor, pol sezone je za nami. Cilji v letu '94 so, da članska ekipa izbori obstanek v II. slovenski NTL, v čim bližji prihodnosti bi radi v člansko ekipo uvrstili vsaj enega doma izšolanega igralca, v perspektivi. pa, da bi bila cela ekipa iz lastne namiznoteniške šole. Cilji niso nerealni, saj naši pionirji uspešno nastopajo v močni ljubljanski namiznoteniški ligi." , Krška ekipa pod vodstvom trenerjev Kočevarja in Goriška trenira vse leto, vsak dan, zelo kvalitetno in resno. Zelo pomembno je sodelovanje z NTK organizira rekreacijo, načrtujejo prvenstvo osnovnih šol s področja krške občine, v marcu pa bodo imeli veteranski turnir, na katerega ste vabljeni vsi stari "ping-pongaši". Rezultati NTK NE Krško v jesenskem delu prvenstva, 2. DNTL - člani: Od 9 ekip NTK NE Krško zaseda 6. mesto (8 nastopov, 4 zmage, 4 porazi, set razlika 33 : 23, št. osvojenih točk 8). Razlika do tretjega mesta je samo dve točki. Po posamičnih rezultatih član Krškega Kočevar s 13 zmagami in samo 3 porazi deli 4. in 5. mesto v ligi. turnirju v Sloveniji, na Jakhlovem mednarodnem memorialu, je 29. januarja letos med 250 mladimi namiznoteniškimi igralci iz Hrvaške, Italije in Slovenije štiričlansko krško zastopstvo kljub temu, da se nobeden ni kvalificiral v finalni del, pustilo ugoden vtis, še posebej mlajša pionirja Rostohar in Turk. Na preglednem turnirju MRNTZ Ljubljana, ki je bil 4. 12. 1993 v Ljubljani, je med učenci 3. in 4. razredov Krčan Rostohar osvojil bronasto kolajno. Na istem turnirju se je Turk uvrstil med 16 najboljših. (Pilip) Sevnici trije pokali. Krškemu eden Ekipno šahovsko prvenstvo osnovnošolcev iz Posavja za leto 1994 Sevnica, 5. februarja - Šahovski klub "Milan Majcen" Sevnica je danes v OŠ organiziral ekipno šahovsko prvenstvo osnovnošolcev regije Posavja za leto 1994. Prvenstva se je udeležilo 12 štiričlanskih ekip iz vseh treh občin. Tekmovali so po Bergerjevem sistemu, s 30 minutami časa za razmišljanje na igralca za eno igro ali 60 minutami za oba nasprotnika oz. obe ekipi skupaj. Veljala so pravila FIDE s pospešenim tempom. Vsi so bili razdeljeni v štiri skupine, in sicer: mlajše deklice do 12 let, mlajši dečki do 12 let, starejša dekleta do 15 let in starejši fantje do 15 let. Rezultati zmagovalnih ekip: mlajše deklice - 1. mesto OŠ Sevnica - enota Loka (Ivanka Medved, Nika Jurgl, Tjaša Plevel, Polona Golob) 4 meč točke in 7,5 točk iz vseh iger; mlajši dečki - 1. mesto ŠK "Triglav" Krško (Gorazd Novak, Boris Golob, Sašo Župevc in Jasmin Di- kategorijah odhajale v Sevnico. Skupni seštevek uspeha na regijskem tekmovanju krških mladih šahistov pa je bil naslednji: 5 prvih, 5 drugih in 5 tretjih mest. Tudi zastavljeni cilji pri mladincih in članih so bili izpolnjeni, in sicer je bil Grilc na državnem prvenstvu sedmi, člani pa so ostali v 1. državni ligi. Tudi za naslednje leto so si zastavili cilje, ti pa so: delo z vsemi selekcijami, obstanek v 1. državni ligi (uvrstitev nekje v sredini lestvice), sodelovanje na vseh tekmovanjih po Sloveniji, kjer bo le mogoče, izobraževanje kadrov (udeleževanje seminarjev, ki bodo organizirani na ravni države) in obdržati prostore, saj bodo v sedanje prostore menda preselili sodišče. Seveda brez finančne podpore ti rezultati sploh ne bi mogli nastati, zato se ŠK zahvaljuje tako glavnemu sponzorju, Zavarovalnici Triglav - Krško, kakor tudi vsem ostalim sponzorjem in organizacijam, ki so klub podprli. (B. C.) nič) 6 (11); starejša dekleta - 1. mesto OŠ "Savo Kladnik" Sevnica (Mojca Grilc, Alenka Radej, Damjana Hočevar in Irena Povh) 4 (6); starejši dečki - 1. mesto OŠ "Savo Kladnik" Sevnica (Igor Glavač, Andrej Zakošek, Matej Imperl in Aleš Povh) 6 (11). Vsi ekipni prvaki Posavja v posameznih skupinah so prejeli pokale v trajno last in so se uvrstili na Državno šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1994, ki bo aprila. Razveseljivo je dejstvo, da so se za visoko uvrstitev borile tudi ekipe iz Leskovca in Bizeljskega. Šahovski klub "Milan Majcen" je odlično organiziral in tudi izvedel tekmovanje. (Janko Blas) Namizni tenis Dober start članov Krško, 5. februarja - Po krajšem premoru so namiznoteniški igralci NTK NE Krško nadaljevali tekmovanje. Začel se je spomladanski del lige s šestimi dvojnimi koli. Članska ekipa Krškega je gostila ekipi iz zgornjega dela razpredelnice, Fužinarja in In-grada, ki sta v prvem delu premagali Krčane (obe s 3 : 4). Krčani so se revanširali v polni meri, saj sta morali obe ekipi priznati njihovo premoč -6:1. Proti Fužinarju so točke prinesli Vertuš 2, Šurbek 2, Kočevar 2, proti Ingradu pa Šurbek in Koče- var po dve ter Vertuš in par Ko-čevar-šurbek po eno. S tema dvema zmagama so Krčani na tretjem mestu in če bi jim ga uspelo obdržati, bi sodelovali na kvalifikacijah za prvo državno ligo. Spomladanski del prvenstva v MRNTZ Ljubljana so začeli tudi pionirji NTK NE Krško. V prvem kolu nadaljevanja so bili prosti, v drugem kolu pa so gostovali pri močni ekipi Ljubljane in izgubili s 3 : 11. Točke so Krčanom prinesli Kožic, Turk in par Krulc-Turk. (Pilip) Kegljanje Krčanke za obstanek v II. državni kegljaški ligi Krško, 5. februarja -15. kolo II. lige je prineslo Krčankam pomembno zmago v boju za obstanek. Potem ko so v prejšnjem kolu v Mariboru izgubile z rezultatom 2 : 6, je Krčankam samo zmaga proti ekipi Kočevja odpirala priložnost za obstanek. In uspele so. Z rezultatom 7 : 1 so prepričljivo premagale gostje iz Kočevja. V ligi, kjer je deset ekip, so Krčanke trenutno sedme. Do konca lige so ostala še tri kola. Dve najslabši ekipi bosta zapustili drugo ligo. (Pilip) Šahovshi turnir ob kulturnem prazniHu Meštrovič prvi, sledita Črepan in prvokategornik Rokvič V gostilni Pohle je nastopilo kar 43 tekmovalcev. Krčani za napredovanje v višji rang Streljanje Župane Je izpolnil normo za EP Muenchen - V okviru kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v Strassbourgu so se slovenski strelci udeležili tridnevnega mednarodnega tekmovanja v Muenchnu, kjer so nastopili strelci iz 30 držav. V slovenski mladinski reprezentanci je nastopil tudi mladinec SD SOP Novoline iz Leskovca Dejan Župane in dosegel na- slednje rezultate: 1. dan 571 krogov (24. mesto), 2. dan 577 krogov (15. mesto) in 3. dan 575 krogov (18. mesto). Dejan Župane je s temi rezultati izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu v streljanju. Z izenačenimi rezultati pa si je utrdil tudi mesto v državni reprezentanci. (Jože Arti) Litija, 5. februarja - Derbi območne lige Posavje-Zagorje v kegljanju (15. kolo, Litija - Krško 6 : 2) so prepričljivo dobili keg-Ijači Litije in s tem zavarovali prvo mesto in plasma v medre-gijsko ligo. Ekipi Krškega ostaja še priložnost za sodelovanje na kvalifikacijah za medregijsko ligo. Z ekipama Brežic in Črnomlja se borijo za drugo mesto, katero pelje v kvalifikacije. V 14. kolu v malem posavskem derbi-ju so Krčani premagali ekipo Sevnice z rezultatom 6:2. (Pilip) Brestanica, 6. februarja - Na hitropoteznem turnirju v počastitev kulturnega praznika se je zbralo kar 43 šahistov, med njimi pa je poleg šahistov iz Posavja nastopil tudi fide mojster Marjan Črepan, eden najboljših slovenskih "cugerašev". Navkljub ugledu Črepana je prvo mesto zasedel Zvonko Meštrovič, odličen tretji pa je bil Vlado Rokvič, ki mu v lanskem letu ni šlo najbolje. Rokvič je premagal tudi favorita Črepana, izgubil pa s četrtouvrščenim Tonijem Kranjcem, prav tako prvokategorni-kom. Turnirje potekal po švicar- skem sistemu, odigrali so 13 kol. Vrstni red: 1. Z. Meštrovič 11.5 točke (ŠK Triglav Krško), 2. M. Črepan 11 (ŠK Kovinar Maribor), 3. V. Rokvič 9.5 (ŠK Triglav Krško), 4. T. Kranjec 9.5 (ŠK Milan Majcen Sevnica), 5. I. Šitnik 9, 6. A. Grilc 7.5,7.-8. J. Volčan-šek 7.5, 7.-8. T. Žnideršič 7.5, 9.-10. M. Šibilja 7.5 in 9.-10. F. Rozman 7.5 Najboljši mladinec je bil Andrej Grilc 7.5, najboljši pionir Domen Kozole 7, mladinka Razija Ahmatovič 6 in pionirka Tjaša Kozole 6 točk. (B.C, J.Blas) Streljanje Župancu 6* in IO. mesto na Slovaškem Veterani Podbočja so organizirali turnir v HošarHi Po kar dveh podaljških - finale Podbočje -Ajdovščina 27 : 25 Nastopile ekipe iz Primorske, Dolenjske, Bele krajine in Ljubljane Rating lista najboljših Štirje Krčani z Elo ratingom Nitra v Slovaški republiki, 5. in 6. februarja - Minulo soboto in nedeljo je Dejan Župane s strelsko reprezentanco Slovenije gostoval v slovaški Nitri. Nastopil je v konkurenci mladincev, kjer se je prvi dan s 576 krogi kot drugouvrščeni uvrstil v finale. V finalu pa ni imel sreče, od desetih strelov je le šestkrat zadel desetico, tako da so ga prehiteli še štirje tekmovalci in je na koncu zasedel še vedno odlično 6. mesto. Drugi dan je streljal nekoliko slabše in v konkurenci 36 tekmovalcev iz 8 držav zasedel 10. mesto. S tema uvrstitvama je dokončno potrdil uvrstitev v ekipo za nastop na evropskem prvenstvu od 4. do 10. marca v Strasburgu. To pa je največji uspeh streljanja v naši občini. (Jože Arh) Podbočje, 22. januarja - Na turnirju v Podbočju je sodelovalo 6 ekip. V 8 tekmah (vsaka dvakrat po 10 minut) so sodelovale naslednje ekipe: Moste, Ajdovščina, Jezica, Črnomelj, Loka in Podbočje. Razdeljene so bile v dve skupini, tu je najprej ekipa Podbočja premagala Loko s 35 : 19, nato še ekipo Črnomlja z 19 : 16. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Črnomlja in Most (13 : 30), za prvo mesto pa Podbočje in Ajdovščina, zmagali so domačini z rezultatom 27 : 25 (5 : 11). V prvem delu finalne tekme so fantje iz Podbočja igrali slabo in ga izgubili s 5 : 11. V sedmi minuti 2. polčasa so gostje vodili že z 20 : 12, vendar so bili v zadnjih minutah nenatančni in so domačini uspeli izenačiti na 20 : 20. Tudi po 1. podaljšku še ni bil znan zmagovalec, saj je bil rezultat spet izenačen na 23 : 23. Pet sekund pred koncem 2. podaljška, ob rezultatu 25 : 25, pa je Strgar za domačine iz hitrega protinapada dosegel zmagoviti koš in povedel domačine k zmagi. (B.C.) T. Kos 2160 Elo, 2090; 4. M. Božič 2065 Elo, 2033 (vsi ŠK Triglav); 5. M. Povše 2154, 6. A. Kranjec 2045 (oba Sevnica); 7. A. Grilc 2011; 8. V. Rokvič 2000; 9. J. Volčanšek 2000; 10. I. Gmajnar 2000 (vsi Krško). (B.C.) Ljubljana, decembra - Šahovska zveza Slovenije je konec leta izdala slovenske ratinge. Posavski šahisti si sledijo v naslednjem vrstnem redu: 1. Z. Meštrovič 2420 Elo (mednarodni rating), 2444 (slovenski rating), 2. Igor Šitnik 2215 Elo, 2054; 3. Nagrade najboljšim v minulem letu Pri dečkih I. Novak, pri deklicah Žnideršičeva Krško, 28. januarja - V prostorih ŠK Triglav so ob roditelj- dečkih so bili: 1. Gorazd Novak skem sestanku, ki jih klub prireja 60 točk, 2. Tomaž Tomažin 59, za vse starše otrok šahistov, naj- 3. Mirsad Mujakič 51, in pri de-boljšim podelili tudi nagrade za klicah: 1. Doroteja Žnideršič 67, največ zbranih točk z vseh tur- 2. Manuela Bojnec 54, 3. Razija nirjev v letu '93. Najboljši trije pri Ahmatovič 51. (B.C.) 18 AI^Y™^* NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 čez mejo z neprijavljenim orožjem Obrežje, 27. januarja - Policisti na MMP Obrežje so ob kontroli na meji odkrili, da je hrvaški državljan Robert Kunštek (1974) iz Zagreba poskušal čez mejo brez prijave prenesti vojaški nož znamke LOCK 81, dolg 15 cm, in policijsko gumijevko. Policistom je Robert povedal, da je orožje dobil od brata, ki je v vojaški policiji, in da to nosi s sabo za obrambo. Orožje mu je bilo zaseženo, podan je tudi predlog sodniku za prekrške zaradi kršitev določil Zakona o orožju. (B.B.) šibrovko so skrili v prtljažniku Prekopa, 27. januarja - Na regionalni cesti v naselju Prekopa so policisti zvečer ustavili voznika osebnega avtomobila D.J. (1969) iz Straže pri Raki. V vozilu sta poleg voznika bila še sopotnika V.B. (1942) iz Gorice in M.J. (1937) iz Straže pri Raki. Pri pregledu vozila so v prtljažniku našli puško repetirko, predelano v šibrovko, z gladko cevjo kal. 12 ali 16. V razgovoru z omenjenimi so policisti ugotovili, daje puška last Vladimirja B., kateri je povedal, da je puško dobil od neznanca in da je neuporabna. Drugih predmetov policisti v vozilu niso našli, orožje so zasegli in kršitelja prijavili pri sodniku za prekrške. (B.B.) Kahšovec -trum* '•# zaslišanj "Samo svojo zemljo smo branili«« Krško, 2. februarja - Preiskovalni sodnik je danes v Krškem zaslišal še ostale iz skupine (dela) udeležencev lanskih dogodkov na Kališovcu. V pogovoru pred sodno dvorano so nam Kališovčani ponovno zatrdili, da se ne počutijo krive, saj so samo branili svojo zemljo pred nevarnimi odpadki, in da so tokrat zadnjič prišli oni v mesto na sodišče. Njihovo prepričanje je nekako takšno: "Če gre lahko sodišče na teren za vsako parcelo in mejo, lahko pride med nas tudi za tako reč!" (Ika) V zahvalo so ga oropali Senovo, 29. januarja - Okoli 22.15 je prišel v gostilno Kegljišče Alojz K. (1958) iz Dobrave. Za točilno mizo se mu je pridružil Maksi K. (1977) s Senovega in sta nekaj časa skupaj pila. Ko je Maks prosil Alojza, da ga odpelje do drugega bifeja, se jima je pridružil Maksov znanenc. Ta se je usedel v avtomobil zraven voznika in so se odpeljali proti Brestanici. V bližini Metalne so se ustavili, ker je neznanec rekel, da mu je slabo. Ko je Alojz K. ustavil vozilo, ga je neznanec močno udaril po glavi, Maks pa mu je iz žepa vzel denarnico, nato pa ga še on večkrat udaril po glavi in telesu. Na koncu sta ga porinila ven iz vozila in zbežala peš proti Senovemu. Alojzu sta odnesla 100 DEM in ok. 8.000 ter osebne dokumente. Oba osumljenca so krški kriminalisti že prijeli. (B.B.) Z očetovim avtomobilom nad lokale in parkirana vozila Sevnica, 28. januarja - 20- letni Iztok Š. iz Sevnice je 28. januarja vozil očetov avto po Glavnem trgu v Sevnici proti Trgu svobode. Zaradi prevelike hitrosti je najprej s spodnjim delom avta trčil v Bife na vogalu, od koder ga je odbilo in je nadaljeval vožnjo po pločniku, kjer je trčil v parkiran avto. Tudi to mu očitno ni bilo dovolj, ker je nadaljeval vožnjo, se zaletel v stavbo SO Sevnica, vozil še naprej po zelenici in se skozi živo mejo zaletel v parkiran tovornjak. Od tovornjaka ga je odbilo v parkiran osebni avto, nato pa je čelno trčil v vhodna vrata frizerskega salona na Glavnem trgu št. 26, kjer je vozilo obstalo. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Zoper voznika, za katerega je alkotest pokazal pozitiven rezultat, bo podan predlog sodniku za prekrške. (B.B.) Pomotoma popil strup Bočje, 1. februarja - Jože L. (1929) in njegova žena Marija (1936) iz Velikega Mraševega sta obrezovala trte v svojem vinogradu na Bočju. Okoli 15. ure je Jože šel v zidanico popit žganje. Kmalu se je vrnil in nadaljeval z delom. Čez približno pol ure je dejal ženi, da mu postaja slabo in da ne ve, kaj je popil. Poklicali so dežurno zdravnico iz Krškega, ki mu je nudila prvo pomoč. Jožeta so z rešilcem odpeljalf v brežiško bolnišnico, vendar je še istega dne umrl zaradi hude zastrupitve. Ugotovljeno je bilo, da je Jože L. pomotoma popil strup THIODANE - 35, ki je bil v originalni litrski steklenici. (B.B.) Iverice so ga stisnile Krško, 28.janurja - Marko T. (1956) iz Ljubljane se je hudo poškodoval v skladišču mizarske delavnice Igorja G. Z lastnikom delavnice je bil dogovorjen, da si izbere manjše kose iverice. Na kupu je bilo naslpnjenih na steno 18 plošč iverice, velikih 200 x 270 x 1 cm, med njimi pa tudi nekaj manjših kosov. Marko si je v strop uprl leseno lato, ker pa je bila prekratka, jo je podložil še z zidakom iz siporeksa in krajšo desko. Na tako navpično postavljeno lato je pričel naslanjati iverice. Ko se mu je zaačela lata spodmikati, jo je hotel zadržati, pri tem pa so iverice zaradi teže padle na njega in ga stisnile čez trebuh in prsi. Hudo poškodovanega Marka so odpeljali v brežiško bolnišnico, še istega dne pa s helikopterjem v klinični center v Ljubljano, kjer se nahaja v kritičnem stanju. (B.B.) Sam predal orožje Brežice - Na podlagi odredbe Temeljnega sodišča Novo mesto so brežiški policisti nameravali 27.1. opraviti hišno preiskavo pri Jurici G. iz Brežic, stanu-jočem na Bizeljski cesti. Obstajal je utemeljen sum, da poseduje strelno orožje brez dovoljenja pristojnega organa. Po prihodu policistov jim je Jurica sam izročil avtomatsko puško CZ M70 AB1, torbico s petimi nabojniki in opremo za čiščenje ter 150 nabojev kal. 7,62. Puško je imel shranjeno v garaži na Maistrovi ulici v Brežicah in jo je prinesel sam. Povedal je, da je puško skupaj z bojnim kompletom dobil pri MUP-u R Hrvaške in jo pripeljal v Slovenijo. Orožje in strelivo so mu policisti zasegli, zoper kršitelja bo podana kazenska ovadba po členu 220 KZ RS. (B.B.) Ko opozorila ne zaležejo Sevnica, Krško - Sevniški policisti so 29. januarja pridržali do iztreznitve 45-letnega Jožeta T. iz Zavrtnice pri Studencu. Tega dne je Jože prišel domov vinjen in začel groziti sestri Mariji ter metati nanjo prižgane vžigalice. Domači so poklicali policijo, ker je Jože začel razmetavati obleke iz omare in razbijati pohištvo. Po prihodu patrulje je Jože še naprej razgrajal, zato so ga policisti odpeljali na PP Sevnica. Zaradi kršenja javnega reda in miru so krški policisti 28.1. dali v prostor za pridržanje 21 -letnega Boštjana L. iz Velikega Trna. Ta je močno vinjen razgrajal v gostilni Komočar v Krškem. Ker je obstajala nevarnost, da s kršitvami ne bo prenehal, so ga policisti odpeljali s sabo in pridržali do iztreznitve, podan je tudi predlog sodniku za prekrške. (B.B.) Ponarejanje listin in poneverba Brežice - Ana P., poslovodki-nja v prodajalni Posavja na Veliki Dolini, je v času od 1.1.1992 do 31.12.1993 ponarejala dobavnice, dnevne knjige o prometu blaga in druge poslovne listine. Dnevno je jemala trgovsko blago, ki ga je beležila v knjigo dolgov. Nastali dolg je poravnala tako, daje pred inventuro za leto '92 na podlagi naročilnice izdala dobavnico zasebnemu podjetju Kovinocrom d.o.o. Brežice v znesku 527.566,00 SIT, čeprav blaga direktor tega podjetja Dušan B. ni prevzel. Blago je bilo zajeto v inventurni popis za leto 1992. V začetku leta '93 je Dušan B. poskušal pokriti dolg Ani P. z izdajo fiktivnih računov Po-savju, katero je račune zavrnilo. Proti obema bo podana kazenska ovadba Temeljnemu javnemu tožilstvu. (B.B.) Motorist seje hudo poškodoval Sevnica, 31. januarja - Na lokalni cesti Sevnica-Orehovo se je hudo poškodoval Pavel K. (1935) iz Ledin, SO Sevnica. Pavel je s kolesom z motorjem zapeljal na bankino, ko je hotel zapeljati nazaj na vozišče, je izgubil oblast nad motorjem in padel po tleh. Po nekaj metrih drsenja po cesti je obležal hudo poškodovan. Zdaj bo moral še k sodniku za prekrške. (B.B.) Golf je bil ukraden Obrežje, 27. januarja - Policisti na MMP Obrežje so pri kontroli osebnega avtomobila VW Golf, s katerim je Petar G. (1966) iz Zagreba, državljan RH, po- skušal vstopiti v R Slovenijo, ugotovili, da je bilo vozilo ukraa-deno. Zadnje številke karoserije so bile ponarejene oz. potolče-ne. Vozilo je bilo zaseženo. (B.B.) Sumijo, da gre za krajo Krško, 27. januarja - Policisti PP Krško so pri kontroli prometa ustavili in kontrolirali voznika yuga 45 Zdravka H. (1961) iz Zagreba, državljana R Hrvaške, zaposlenega v NEK. V prtljažniku vozila so policisti našli UV razvijalec s štirimi rezervnimi žarnicami, posodo za hlajenje in plastično posodo s termometrom in svetilko. Zdravko ni imel računa ali kakega drugega potrdila o izvoru predmetov, zato je obstajal sum, da so bili ukradeni. Vse predmete so mu zasegli, osum- ljencu pa so policisti zadržali tudi potni list zaradi zaslišanja in ugotovitve izvora predmetov. (B.B.) Hudo poškodovana kolesarka Krško - Tomaž M. (1974) iz Velikega Podloga se je 30. januarja ob 5. uri zjutraj vozil iz Malega Podloga proti Veliki vasi. Ko je pripeljal v Gržečo vas, je pred seboj zagledal kolesarko Jožefo P. (1910), ki je vozila v isti smeri. Začel je zavirati, nakar jo je s prednjo stranjo vozila zadel v zadnji del kolesa in jo podrl na vozišče. Jožefa se je hudo poškodovala po glavi, rokah in nogah. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. (B.B.) POŠTNA TORBA Hvala Društvu invalidov Krško Z zamudo, ker sem bila v bolnici, se Vam zopet oglašam. Predno sem šla v bolnico, sem bila prijetno presenečena, ker meje na domu obiskal gospod Tone Pleterski, predsednik Društva invalidov Krško. Po voščilu mi je izročil tudi darilo za novo leto. Povedal je tudi, koliko so obiskali starejših ljudi in jih obdarili. Ker sem bila v bolnici, se šele danes iskreno zahvalim vsem, ki so se spomnili na nas.-in v imenu vseh voščim tudi njim vse lepo in zdravo v tem letu. Elica Colner Sotelsko, KRŠKO Sindikat Rudnika Senovo Je zelo (ne)aktiven?! Rezultati sledijo. Januarja 1993 mi je bilo ponujeno (porinjeno) mesto predsednika sindikata v Rudniku Senovo. Predlagano potem, ko je dotakratni predsednik Ivan Medvešek dal (večkrat) izjavo, da ne bo več opravljal tega dela. Čeprav so kot razlog, da sprejmem, člani izvršnega odbora omenjali moje bivališče v bližini občinskega središča (ta razlog je nepomemben), sem ponujeno sprejel, ker mi ni težko kaj vprašati (kogarkoli) in tudi "dregniti" v problem. Že prvo srečanje s teh. vodjem rudnika, ki je odgovorna oseba DE, ing. Dragom Klanš-čkom, mi je dalo vedeti, da bo težko. Presenetile so me njegove besede, da bom sedaj jaz vez med njim in delavskimi "množicami". Nisem mu nasprotoval, saj sem bil prepričan, da bo v nekih situacijah le prišel med svoje delavce. Tu sem se močno zmotil. Člani IO smo se med svojim delom srečevali z mnogimi problemi. Tri mesece smo "reševali" malico (kvaliteto in kvantiteto), delno rešili razliko med regresirano in dejansko vrednostjo malice. Opazil sem nepravilnosti pri delu sodišča zdužene-ga dela v Brežicah, bili (bil) prisotni pri razpravah disciplinske komisije (zaslišanja delavcev), tu sem opazil stare zakone in staro miselnost, opozarjal sem na "zasebni" odnos Edija Grmška (vodja STG Rudar) do svojih "podrejenih" itd. Neuspešni smo bili pri reševanju problemov kolektivnega zavarovanja (delavci iščejo pravice iz tega naslova preko sodišča), enako neuspešni pri vprašanju sekanja dreves v lastnem gozdu (koliko in kam je bil odpeljan les), brez odgovora ostali pri vprašanju investicije v gobarno itd. Neuspešni smo bili tudi pri dogovarjanju z njim, da pride na seje IO sindikata. Možnost, da mu zastavimo nekaj vprašanj, smo končno le dobili 10.1.1994. Na vprašanja: koliko zaračuna (hčerka) Logis garažiranje našega gasilskega avtomobila v lastni garaži (nekdaj), koliko ista firma zaračuna prevoz malice od kuhinje v Lisci do jedilnice v Ravnah, za koliko so se povečali stroški odvoza jalovine (sedaj jo vozijo zasebniki) od separacije do odlagališča, nismo dobili odgovora. Dejal je: "To vprašajte pri Logisu." Vendar, nekdo je z njimi sklenil "kupčijo" in če je bil ta iz Trbovelj in da on o tem nič ne ve, je nerazumljivo. Sami smo prepričani, da je on s temi ocenami seznanjen. Na neka vprašanja je kar rekel: "To pa vas ne zanima, za to so pristojne druge institucije!" Omenil je celo UJV, na katerega naj se obrnemo. Zelo hrabro ali pa predrzno. Zadnji poizkus, da se sestane-mo in rešimo nov problem, je propadel ta teden. Pojavile so se govorice, da je bilo zapeljano na "stranski tir" 2.000 ton premoga. Kot predsednik sindikata sem dobival od mnogih delavcev vprašanja in kritike. 11.1.1994 me je glede tega vprašal tudi D. Klanšček. Takrat o tem nisem vedel še nič. Ker je bilo kasneje teh vprašanj le preveč, sem ga pismeno obvestil 27.1., da si vzame čas od 31.1. do 4.2.94 in pride med delavce. Tega ni sprejel kot dobronamerno, ni prišel med oz. pred zaposlene povedat, kaj je res in kaj ne. Pustil je, da ulica govori, kar hoče. To ni način, ki bi nas prepričal, da dela v korist kolektiva. Vsak dan bolj se mi zdi, da se okoli rudnika Senovo dogajajo stvari kot nekdaj na divjem zahodu v času zlate mrzlice. Raz- lika je v tem, da so takrat imeli vsi ljudje enake možnosti priti do zlata, bogastva. Danes so pogoji priti do "zlata" neenaki oz. mnogi so že pri njem. Ti mnogi imajo različno število po-magačev, kar bo tudi vzrok, za koliko bo kdo bogatejši od drugega. In kaj preostane nam delavcem? Tudi delavcem vseh Metaln, delavkam Lisce? Kakšni so rezultati protestnih govornikov delavcem Celuloze? Sprašujem vse obrekovalce dela sindikatov (mnogo člankov imam izrezanih), ali so kdaj delali v sindikatih? Ne bom omenjal Semoliča in njegovih rezultatov dela, tudi ne Tomšiča. Nespametno je tudi omenjati Marjana Urbanča in Jožeta Černošo, sekretarja in predsednika ZSSS za občino Krško oz. Posavje. Vsi ti so kot neki spovedniki, h katerim prideš v cerkev, zunaj dežuje in ko prideš iz cerkve, si zopet moker. Od mnogih sodelavcev dobivam podporo, nekateri omenjajo, da se bom sedaj, ko sem zaradi poškodovane noge kurir, spoprijateljil z gospodi. Priznam, veliko tvegam v negotovih časih. 20 let sem se ukvarjal s športom, za druge. Ni priznanj ne denarja za storjeno. Sedaj delam za delavce. Dovoljujem vsem, da mi odgovorijo in ocenijo moje oz. naše delo v sindikatu preko časopisa ali osebno. Želim samo poln naslov, od vodstva Rudnika pa pošten odnos in razpravo na pravem mestu. Če so namere o obstoju Rudnika že "zaključene", se pa bojim posledic; ko se ladja potaplja, pride lahko pri reševanju samega sebe do primera, da nenamerno pahneš v vodo še včeraj prijatelja, sodelavca. Na kakšen način se bo pa kdo rešil ali utopil, pa pred nesrečo ni znano. Še je čas, da potop ali utopitev preprečimo. Glede sodelovanja in umiritve situacije je na potezi dipl. ing. rud. Drago Klanšček. Lojze Šribar Trg borcev 3, Leskovec 0 PRODAJA - RABLJENIH VOZIL - NOVIH VOZIL - AVTOSEJEM (vsako nedeljo) PtUCEOl CEMB centrimi in premontimi stroji RAVAGLIOLI' dvigala BETA HHODO ROVER PRODAJA OPREME ZA AVTOREMONTNO DEJAVNOST LEASINC ZA NOVA VOZILA KREDITI ZA VOZILA DO JLI P.E. KRŠKO 0608/32-021 int. 263 "H' NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 19 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Urad Republike Slovenije za mladino razpisuje NATEČAJ ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV IN DELOVANJA MLADINSKIH ORGANIZACIJ V LETU 1994 I. NAMEN Sredstva za sofinanciranje mladinskih programov se namenjajo za reševanje najpomembnejših problemov mladih, hitrejše vključevanje mladih v družbene procese in vzpodbujanje strpnosti ter zajemajo naslednja področja: • položaj in vloga mladih v družbi • mobilnost in mednarodne izmenjave mladih • izvenšolske oblike vzgojno-izobraževalnih programov in aktivnosti za mladino • druge prostočasne in prostovoljne aktivnosti Urad RS za mladino bo dodeljeval sredstva za: A) programe in delovanje nacionalnih mladinskih organizacij B) programe za otroke in mladino drugih izvajalcev C) programe za neorganizirano mladino D) lokalne programe E) ad hoc programe II. POGOJI IN KRITERIJI ZA DODELITEV SREDSTEV 1. SPLOŠNI Obravnavane bodo samo pravočasno prispele in popolne prijave programov, ki bodo ustrezali razpisanemu namenu in področjem in bodo na posebnem obrazcu. Vsak izvajalec programa mora določen delež sredstev zagotoviti iz neproračunskih sredstev. Pri ocenjevanju posameznih programov bo upoštevano tudi število mladih, ki bodo vključeni v program. 2. POSEBNI Ad A) Na razpis se lahko prijavijo le organizacije, ki so predhodno že pridobile status nacionalne mladinske organizacije po pogojih javnega razpisa za izbiro izvaialcev programov nacionalnih mladinskih organizacij. Za te programe se nameni 60 % razpoložljivih sredstev. Za posamezen program bo odobrenih do 75 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa. Ad Bj Prijavijo se lahko različne nacionalne prostovoljne organizacije, katerih dejavnost je usmerjena k otrokom in mladini in nimajo statusa nacionalne MO. Za te programe se nameni 24 % razpoložljivih sredstev. Za posamezen program bo odobrenih do 50 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa. AdC) Prijavijo se lahko upravičenci pod A in B ter tudi neformalne skupine mladih. Program mora biti izrecno usmerjen k izboljševanju problemov neorganizirane mladine. Za te programe se nameni 3 % razpoložljivih sredstev. Za posamezen program bo odobrenih do 50 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa, izjemoma tudi več. Ad D) Prijavijo se lahko različne lokalne mladinske organizacije ter lokalne prostovoljne organizacije in združenja, katerih dejavnost je usmerjena k mladim. Za te programe je namenjenih 10 % razpoložljivih sredstev. Za posamezen program bo odobrenih do 50 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa, izjemoma tudi več. Ad E) Na razpis se lahko prijavijo izvajalci pod A, B, C s programi, ki nastanejo med letom kot posledica aktualnega problema med mladimi in takšnega programa ni mogoče vnaprej načrtovati. Za te programe se nameni 3 % razpoložljivih sredstev. Za posamezen program se lahko odobri: - upravičencem pod A do 60 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa, izjemoma tudi več; - upravičencem pod B, C in D do 45 % sredstev od vrednosti prijavljenega programa, izjemoma tudi več. Prijave za že izvedene programe ne bodo upoštevane. Prednost pri izbiri bodo imeli: - programi odpravljanja vseh oblik nestrpnosti med mladimi, - programi vključevanja neorganizirane in deprivilegirane mladine v družbene procese. III. IZVEDBA RAZPISA Prispele prijave bo obravnavala Mešana komisija za mladinska vprašanja najpozneje v 21 dneh od poteka razpisnega roka oziroma v 30 dneh od prejema prijave ad hoc programa. Urad RS za mladino bo razdelil sredstva na osnovi pogodb, ki bodo sklenjene z vsakim izbranim izvajalcem programov, s katerimi se bodo uredile medsebojne obveznosti, način zavarovanja izvedbe programa in dinamika realizacije pogodbenih zneskov. IV. ROK PRIJAVE Razpis velja do 15. februarja 1994 razen za ad hoc programe, za katere velja razpis do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma do 1. decembra 1994. Prijave pošljite s priporočeno pošto na naslov: Urad RS za mladino, Mešana komisija za mladinska vprašanja, Šmartinska 134 a, Ljubljana. Vse dodatne informacije ter potrebne obrazce lahko dobite na Uradu RS za mladino vsak delovni dan med 10. in 14. uro, tel.: 061/446-326, h. c. 1401-112; fax.: 061/445-598. Pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! V nedeljo, 13. februarja 1994 bomo imeli v gosteh kurente s Ptujskega polja. Pridite si pogledat njihov ples. Ne bo vam zal! Posavski center za permanentno izobraževanje KRŠKO AKTUALNO Do 25. 2. sprejemamo prijave za vpis v PROGRAM ZA USPOSABLJANJE RAČUNOVODIJ (specializacija po V. stopnji izobrazbe). Priporočamo za vse. ki že delate oz. žel.te delati v računovodstvu oz. financah in imate končano V. stopnjo, zaželjeno ekonomske smeri. Začetek predavanj: marca 1994. Program traja eno leto. predavanja in praktčne vaje bodo praviloma ob vikendih. Po uspešno končanem programu pridobite poklic računovodje in ste usposobljeni za vodenje oddelkov računovodstev v velikih poslovnih sistemih ali samostojno opravljanje računovodskih in finančnih del v manjših in srednjih podjetjih. NAČRTI ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 Sprejemamo evidenčne prijave v programe za pridobitev izobrazbe: - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 5., 6., 7. in 8. razred, - SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA - 1 .letnik, pogoj: končana osnovna šola. - SREDNJA KOMERCIALNA ŠOLA - nad. program, pogoj: končana trgovska šola ali druga triletna poklicna šola, - VIŠJA UPRAVNA ŠOLA - 1. letnik, pogoj: končana V. stopnja, -VIŠJA POSLOVNA ŠOLA- 1. letnik, pogoj: končana V. stopnja, - VIŠJA POSLOVNA ŠOLA - 2. letnik. Tekoče izobraževanje: KADARKOLI SE LAHKO ODLOČITE ZA OBISKOVANJE TEČAJEV (izvajamo vse leto, prilagajamo kraj in čas predavanj, pogoj je le ustrezno število kandidatov): - TUJIH JEZIKOV: angleščina, nemščina, italijanščina (začetni in nadaljevalni), - SLOVENSKEGA JEZIKA (izdaja verificiranega potrdila), - RAČUNALNIŠTVA - zčetni in izpopolnjevalni: VVORDSTAR, LOTUS, D'BASE, OUATRO PRO, VVORD PERFECT..., - KLETARJENJA IN STEKLENIČENJA VIN, - KROJENJA IN ŠIVANJA, - ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV, - VARSTVA PRI DELU - osnovni in obnovitveni, - HIGIENSKEGA MINIMUMA - obnovitveni, - ZA VILIČARISTE, - ZA STROJNIKE CENTRALNEGA OGREVANJA - priprava na obdobni preizkus znanja. - ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG. Gostišče ob Ribniku vabi cenjene goste na VESELO PUSTOVANJE v soboto, 12. februarja, in na pustni torek. Zavrteli se boste lahko ob prijetni domači glasbi, maske bodo nagrajene. Hkrati obveščamo, da je obvoz mogoč čez Impoljco, Studenec in Zavratec. Vljudno vabljeni! Mercator - Hotel Sremič Krško VAS VABI NA TRADICIONALNO ZABAVO U< V SOBOTO, ^-----yf/ 12.2.1994 OB 20 URI $ REVIJA MASK $ BOGATE NAGRADE $ ZABAVNE IGRE $ BOGATA GOSTINSKA PONUDBA Igra ansambel SLAPO^ (JOŽE SKUBIC) VABLJENI!!! REZERVACIJE PO TELEFONU 0608/31-005 94,6 Mhz RADI mu Valantičevo 17, Novo mesto Tel.: 068/323-300, 23-174 Fax: 24-094 KOCCHIN visoka kakovost Nerjaveča posoda s 15-milimetrskim dnom, ki omogoča kuhanje brez olja. vode in maščob. Izjemne cene. možnost plačila v 5 obrokih. Garnitura: • 10 kosov - 39.900 SIT • 16 kosov - 59.900 SIT . 29 kosov - 94.900 SIT Zastopa in prodaja: AVIA trade d.o.o. v trgovini v I. nadstropju Avtobusne postaje Brežice, tel. 61 -150. 62-428, int. 214. KOCCH\N zavs FILMSKI SPORED Od 9. do 24. februarja BREŽICE 9.. 10.. 11.. 12. in 13. M. ob 20. uri: NEČISTI POLICAJ, am. tnler. 12. in 13. II. ob 18. uri: NAJBOLJ NORI BOŽlC. am. komedija. 16. in 17. II, ob 20. uri: MESTO RADOSTI, am. drama. 18., 19. in 20. II. ob 18. in 20. uri: TRIJE MUŠKETIRJI, am. komedija. 23. II. ob 20. uri: NESKONČEN DAN. am. komedija. 24. II. ob 18. uri: PRI ADDAMSOVIH 2, am. komediia. 24. II. ob 20, uri: NESKONČEN DAN. am. komedi|a. KRŠKO 11., 12. in 13. II. ob 18, uri: DAVE, am. komedija, 15., 16. in 17. II. ob 18. uri: ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH, am. komedija. 18. II. ob 20. uri in 20. II, ob 18. uri: MORANA, am. komedija. 22., 23. in 24, II. ob 18. uri: TRIJE MUŠKETIRJI, zgodovinski pustolovski. SEVNICA 11. II. ob 19. uri in 12. II. ob 18. uri: ORLANDO, angl. melodrama. 19. II ob 16. m 19. uri in 20. II. ob 17. uri: ROBIN HOOD, am. komedija. MALI OGLASI STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111. PRODAM omaro. Tel.: 68-290. NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali okolici. Kličite po 15. uri na tel. 061 51-035. V BREŽICAH prodam stanovanje, 45 m2. Nakup |e mogoč s kreditom banke. Tel.: 62-324. NA ZDOLAH prodam brunarico, njivo in travnik, skupai 35 arov. Tel. 81-458. zvečer. METAL DETEKTOR za globinsko is-kanie do 1.5 metra z diskrimmatorjem (loči kovine1) prodam. Tel.: 63-111. UGODNO prodam 10 arov vinograda in 8 arov travnika na Kremenu. Voda in elektrika na parceli. Kliči'e 32-790. PRODAM videorekorder Panasonic, telefon: 32-920 PC-AT RAČUNALNIKE 386 in 486 vseh konfiguracij prodajamo. Organiziramo tečaje računalništva. Informacije po tel.: 64-541 ali vsak delovnik od 14. do 16. ure na naslovu: PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13. SEVNICA Naselje h. Maroka 14 68290 Sevnica Tel.: 0608 frekvenca: 41.315 96,7 MHz Fax: 0608 105,2 MHz 41 -004 ^e oc^aie lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. IV' ,%t /"'i »c Skupščinske delegatske informacije 3I/\J ^jrlu/VJ uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................ (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon: .................................................. Kraj, datum:........................................... (podpis naročnika in žig) NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! 20 HBHBHB^a^va SSHHI NAŠ GLAS 3, 11. februarja 1994 'I^MKMMMUMMMm&kk, Podelitev priznanj HršHInt HulturnIHem « Enajst bronastih in dve srebrni PreSernovi priznanji Srebrno plaket&sta dobila Dušan Vodlan in Oktet Svoboda Senovo. Proslave in prireditve so bile ali pa še bodo tudi na Senovem, v Brestanici, Leskovcu in na Raki. Krško, 4. februarja - Ob Prešernovem prazniku so v Kulturnem domu Krško podelili priznanja najbolj prizadevnim ter vestnim kulturnikom. Kulturni program sta z izborom iz Prešernovih Balad in romanc povezovala Vida Kuselj in Drago Pirman. V nastopu Glasbene šole Krško so se na klavirju predstavili Nevena Sember, Estera Cetin, Mateja Žarn ter prof. Ivana Novak. Med odmorom so si lahko obiskovalci ogledali razstavo likovnikov iz Posavja, nato pa so nastopili še gostje z Gorenjske, in sicer MPZ Kranj pod vodstvom Vladimirja Breka. Med drugim so izvedli tudi japonsko pesem Starodavni grad in obiskovalci v Krškem so bili prvo občinstvo, ki je slišalo to skladbo. V svojih vrstah so imeli Gorenjci tudi citrarja Aleksandra Primca, ki je njihov nastop dopolnil s tremi skladbami. Slavnostni govornik, predsednik SO Krško Danilo Siter, je v svojem govoru opomnil na Prešernovo preroštvo: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan...", svoj govor pa je končal nekako takole: "Prihodnost je v naših rokah in sami smo njeni soustvarjalci!" Ves večer je dvorano krasil velik cvetlični aranžma. Res ne vemo, ali je bil za to namenjen, a sam namen je bil dober, ko ga je Danilo Siter izročil Janku Av-senaku, predsedniku ZKO, in mu čestital za rojstni dan, ki ga je praznoval tisti večer. Nekateri nagrajenci ZKO so prejeli priznanja že na tej proslavi, ostali pa jih bodo dobili na njihovih krajevnih, prireditvah. Dobitniki bronastih Prešerno- vih plaket so: Helena Bizjak (Društvo za plesno dejavnost). Marko Breznikar m Robert Ce-glar (DKD Svoboda Senovo), Petra Kavčič, Stanko Resnik in Franci Bromše (DKD Svoboda Brestanica), Jože Zorenč in Jože Gabrič (Pihalni orkester Videm). Bojan Kaplan, Andrej-ka Slapšak in Klemen Vodeb (MePZ Viktor Parma). Srebrno Prešernovo plaketo sta prejela Dušan Vodlan iz Društva za plesno dejavnost Krško in Oktet Svoboda Senovo, ki deluje v senovskem DKD Svoboda. Ob dnevu kulture v občini Brežice Pet priznanj ZKO Brežice in Gallusova listina Danijel Božič: "Ljudem, ki se ukvarjajo s kulturo, je treba pomagali. Tudi finančno." Brežice, 3. februarja - Osrednja slovesnost v občini Brežice ob letošnjem kulturnem prazniku je bila v prostorih Posavskega muzeja v Brežicah. Slavnostni govornik je bil državni svetnik Danijel Božič", podpredsednik Zveze kulturnih organizac ij Slovenije. Kulturni program je izvedla gledališka igralka lerc a Mrzel / recitalom "Prešernove pesmi" ob glasbeni spremljavi z naslovom Pevca pesem sladka. Ob tej priložnosti so tudi otvorili razstavo akademskega slikarja laneza Kovačiča, njegovo delo pa je predstavil Pavle Gregorc. Danijel Božič je v slavnostnem govoru med drugim povedal: "Prešernov dan je dan slovenstva. Zato bi rad poudaril, da je ljudem, ki radi pojejo, plešejo in se n^ mnogo načinov radi ukvarjajo s kulturo, potrebno pomagati. Predvsem strokovno, vendar pa tudi finančno. Mladim moramo dopustiti, da bruhajo svojo ustvarjalnost, pri tem pa so investicije v te ljudi več kot potrebne. Kajti če bomo več plesali in peli, bomo predvse/n zdrav narod." ()b tej priložnosti je Zveza kulturnih organizacij Brežice podelila priznanja za delo v kulturi Vla-du Deržiču, Ivanu Volčanjšku, Jožetu Verstovšku, Vinku Žerjavu Kulturni praznili In SO-letniea zgodovinskega dogodita Na Senovem so podelili bronaste Prešernove plakete Zbranim je spregovoril general Miha Butara - Aleks Senovo, 7. februarja - V Domu XIV. divizije so na skupni prireditvi ob kulturnem prazniku ter prazniku krajevne skupnosti podelili bronasti Prešernovi plaketi domačima kulturnima delavcema Marku Breznikarju in Robertu Ce-glarju. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Senovo, folklorna skupina, osnovnošolci s predstavo Čas in letošnji dobitniki srebrne Prešernove plakete - Oktet Svoboda Senovo. Častni gost na prireditvi je bil general Miha Butara - Aleks, doma iz Cerkelj, borec XIV. divizije, ki je sodeloval v napadu te enote NOV na separacijo senov-skega rudnika pred 50 leti. Leta 1977 je general Aleks položil temeljni kamen za sklop objektov, v katerih je bila današnja prireditev, ki pa se je nobeden od ob- činskih mož kljub vabilu ni udeležil. Prihoda XIV. divizije na Senovo- na ta dan krajevna skupnost praznuje svoj praznik - se takole spominja gostilničar Miha Seni-ca: "Star sem bil devet let. Moja mati je bila vdova. Že takrat smo imeli gostilno in tisti večer, z 9. na 10. februar, smo ružili fižol, ko je na vrata potrkalo: 'Druga-rice, otvori.' Partizani so točno vedeli, kam prihajajo. Nato so zasedli hišo in iz nje streljali do zore. Popolnoma so uničili ro-žensko separacijo in jo zažgali. Sij od talečega se železa je bil zelo močan in najbrž se je videl zelo daleč. Zjutraj so partizani odšli in v hiši je ostalo za dve trugi ostankov od nabojev. Ob 11. uri dopoldan je začelo snežiti, prej pa je bilo pravo pomladno vreme... Bila je prava epopeja." (B.C.) in Marjanu Cregoriču. Vlado Deržič opravlja vse od 1980. leta vodilne funkcije v Godbi n,\ pihala Loče, kjer si je ves čas z vztrajnim delom prizadeval /a pomlajevanje orkestra. Ivan Volčanjsek je bil pobudnik i^ ustanovitev moškega pevskega zbora r\,\ Sromljah, v katerem prepeva že 1(>. leto. Ves ta čas vsestransko deluje v organih društva in skrbi za povezavo z drugimi, predvsem kozjanskimi moškimi pevskimi zbori. |ože Verstovšek se / ljubiteljsko kulturo v svojem domačem kraju ukvarja že K! let. trenutno je član Lovskega pevskega zbora in opravlja vodilne lunki ije v Kulturnem društvu Globoko. Vinko Žerjav je kot zborovodja začel |>ri Lovskem pevskem /boru Pišece, zdaj pa vodi kar tri pevske zbore in en oktet, pri katerem tudi poje Prof. Marjan Gregork je v preteklem olxlobju kot ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah z veliko naklonjenostjo sodeloval in pomagal pri uresničitvi vseh kulturnih projektov in je Zvezi kulturnih organizacij z odprtimi vrati Posavskega muzeja omogočil kvalitetno predstavitev ljubiteljske kulture v Brežicah. Franc Kene, zborovodja in organizator kulturnega življenja, pa je prejel Gallusovo listino, ocllič je Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevske zveze. Za dodelitev tega priznanja ga je predlagala ZKO Brežice zaradi njegovega uspešnega in dolgoletnega dela, ki je odločilno vplivalo na razmah ljubiteljske glasbe- ne delavnosti. Listino mu je i\i\ brežiški slovesnosti izročil skladatelj in zborov odja lanez Močnik, član Odbora i.\ odrasle pevske zbore1 ZKOS. (G.ilex> Franc Kene Gospod Kene se je po končanem učiteljišču v C el|u in kra|ših zaposlitvah \ Novem mestu in Brežicah vrnil v rodno Globoko. najprej kot učitelj glasbe in tehnične v/goje. potem pa je bil vse do leta innj ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. Na njej je ves čas vodil tudi otroški m mladinski pevski /bor in lako skrbel /a te-meljite|šo glasbeno V/gojn v svojem okolju. Pred več kol dvajsetimi leti je bil med ustanovitelji lovskega pevskega /bora Globoko, ki ga je kot /borovii(l|,i prev/el leta l')8() in ga vodi še danes. Vodil pa je tudi več drugih /borov. Bil je tudi med pobudniki srečanj lovskih pevskih /borov Slovenije, katerih JO. manifesta« ija je bila junija lani prav v Globokem. Od 1')7j. leta sodeluje v Učiteljskem pevskem /boru Slovenije "Emil Adamič", kjer je v zadnjem času tudi finančnik. Omeniti kaže še zavzeto delovanje v organih in delovnih telesih ZKO Brežice in Posavskega |)evskega /druženja. Nedvomno je torej kot zborovodja in organizator znatno prispeval k razmahu zborovstva v svojem okolju, id kar je podelitev Gallusove listine nedvomno zasluženo priznanje. (Gale<) Od leve: Jože Zorenč, Jože Gabrič, Dušan Vodlan, Helena Bizjak, Andrej-ka Slapšak, Danilo Siter in Jože Kos. (Foto: B.C.) Prireditve ob kulturnem prazniku organizirajo tudi nekatera krajevna kulturna društva. Na Senovem je btla proslava 7. 2., združena s krajevnim praznikom. V Brestanici so 5. 2. v počastitev praznika imeli šahovski turnir, osrednja prireditev, ki jo bodo organizirali člani DKD Brestanica, pa bo 11. 2. na brestaniškem gradu, kjer bodo tudi odprli Posavsko likovno razstavo. V Leskovcu pri Krškem je bila prireditev 8. 2., na Raki je bila šolska prireditev 7. 2., osrednja krajevna proslava pa Drago Kolar, ustanovni član se-novskega okteta (Foto: B.C.) bo v organizaciji Kulturnega društva Raka 13. februarja ob 15. uri v tamkajšnji OŠ. (B.C.) Volite sledi na Gorjancih, napadi okrog Kostanjevice Klanje povsem v nasprotju z dosedanjim znanjem o volkovih Trop se stalno zadržuje na območju LD Kostanjevica in napada čisto blizu naselij, kar je za poznavalce povsem novo odkritje. Gradec, 2. februarja - Glas o volčjih sledeh na pobočjih Gorjancev so nam prinesli inšpektorji, iskanje pa nas je pripeljalo do Jožeta Kodriča z Gradca 4 in do kostanjeviških lovcev. Njihov tajnik je Jože Pincolič: "Sinoči smo imeli sestanek izvršilnega odbora, kjer smo nekako strnili vse zbrane informacije. Dokazi kažejo, da se na našem območju stalno zadržuje trop volkov, občasno pa se jim pridruži še kateri. ca i Oktet Svoboda Senovo na senovski prireditvi (Foto: B.C.) Zavod za zaposlovanje - Sevnica OBVESTILO AGRAR1A BREŽICE potrebuje več delavcev za poljedelska dela na hmeljiščih. Pogodbena dela bodo trajala predvidoma od 15. 3. 1994 dO 1. 5. 1994. Vse zainteresirane vabimo, da se najkasneje do 16. 2. 1994 zglasijo na Uradu za delo v Brežicah, Cesta prvih borcev 15, kjer bodo dobili podrobnejše informacije v zvezi s predvidenimi deli. V. d. direktorja: Toni Koren, dipl. psih "Pred desetimi dnevi so se gozdarji ustavili v hosti, izstopili iz kombija in videli, kako povsem brezbrižno teče po poti proti njim volkulja v spremstvu dveh lanskih mladičev. To seveda nikakor ni v skladu z dosedanjim prepričanjem poznavalcev, da se volk človeka tako temeljito ogiba, da ga skoraj ni mogoče videti. V bližini Črešnjic so volkovi pojedli vaškega psa, v bližini Oštrca pa srno. Naš član Jože Gobec je zvečer streljal, in ker je bila sled obilno krvava, sklenil, da po mraku ne bo sledil. Zjutraj je našel le še kup dlake. Celo v bližini Kostanjevice smo letos našli zaklanega jelena, ki mu je bil gojeden dobršen del plečeta. Bil je strokovno podrt, s krepkim ugrizom v vrat, česar klateški psi ne znajo narediti," je povedal Jože Pincolič. Tudi sicer bi moralo letos, po Pincvvličevih besedah, biti v revirju veliko več srnjadi, kot je je bilo. Pogoji so bili ugodni, a v snegu ni bilo kaj prida sledi. Naš sogovornik se zaveda, da so volkovi zaščitena vrsta in da se proti njim ne bo dalo ukrepati. Tudi od novega lovskega zakona si kaj dosti ne obetajo, saj |e okrog njega vse pretiho in bojijo se, da bo kar "zdrknil skozi", mimo prave obravnave. Ostaja pa zavest, da je cenitev staleža divjadi odvisna od tega, kdo |o dela. Gozdarjem, ki jim gre srnjad v škodo, volčje niso napoti, medtem ko se lovcem zdi, da jim volkovi preveč redči|o strelno divjad. Kmetje bodo verjetno jezni na srne, merjasce, jazbece in vse ostalo, kar jim pustoši po poljih, ter na lisice, volkove, medvede in še kaj, kar jim napada črede in jate ter plaši njih in njihove otroke, (tka) Jože Kodrič z Gradca pravi, da je lovec od leta 1960 in da je volčjo sled zagledal sredi januarja v sveže zapadlem snegu. Nekako tristo metrov nad smučiščem na Planini je prečkala slovensko ozemlje, iz Hrvaške v Hrvaško: "Le enkrat sem opazil sled in verjetno to še ne pomeni nevarnosti, a stopinje so bile taaake! Kar malo so mi šli lasje pokonci. Bili sta sledi dveh parov enako velikih nog, korak je bil enakomeren in dolg." Za volka je takle nočni izlet prava malenkost, pravijo v Kostanjevici. Običajno se vrne na izhodišče. Do struge potoka Sušica so gozdovi strnjeni, proti Brežicam pa je več naselij. Zato se tako medved kot volkovi zadržujejo okrog Kostanjevice, Šentjerneja, Brusnic in Ore-hovca. (Foto: I. G.)