AKADEMIJIN SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Jakob Rigler
PREMENE TONEMOV V OBLIKOSLOVNIH VZORCIH SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
v slovenskem knjižnem jeziku se dopuščata dva tipa naglasa: dinamični in tonemski. Pri tonemskem naglaševanju ločimo na naglašenih vokalih dve intonaciji, ki ju tradicionalno imenujemo rastoča in padajoča. Ker pa značilnost njunega melodičnega poteka ni samo v tem, da raste ali pada, ampak je večinoma pri prvi padajoče rastoč in pri drugi rastoče padajoč ali pa se nasprotje med njima kaže samo v relativni višini, ju je bolje imenovati kar po znakih, s katerima ju označujemo: akutirana namesto rastoča in cirkumflektirana namesto padajoča.' Cirkumflektirana intonacija je fonološko neoznačen tonem, akutirana pa označen (markiran): zato hitro opazimo, če kdo uporabi akutirano intonacijo na nepravem mestu, medtem ko cirkumflektirana namesto akutirane ne moti preveč. Tonemsko naglašujejo večinoma pripadniki slovenskih centralnih narečij s središčem Slovenije, Ljubljano. Ker je tonemsko naglaševanje v slovenskem knjižnem jeziku samo fakultativno, se mu navadno ne posveča dosti pozornosti. Prvi je ugotovil tonemsko naglaševanje Vodnik, na podlagi Škrabčevih in Valjavčevih razprav pa ga je Suman 1884 uvedel v slovnico. Tonemsko naglaševanje imamo zapisano tudi v Pleteršnikovem slovarju; v vseh izdajah svoje slovnice ga je vzdrževal Breznik, a poznejše domače slovnice so ga opustile.^ Vendar dejstva, da dobra polovica Slovencev pozna tonemsko naglaševanje, ni mogoče povsem prezreti, poleg tega pa so intonacije pomembne tudi za znanstveno proučevanje slovenščine. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika, ki
' Akutirana (rastoča) je označena z ' (na dolgih vokalih in r) in ¦ (na polglasniku), cirkumflektirana (padajoča) pa z ¦ (na dolgih vokalih in r) in " (na kratkih vokalih in polglasniku). Ozkost e-ja in o-ja se pri tonemskem naglaševanju označuje s piko pod črko, široka e in o pa sta brez oznake. Iz tipografskih razlogov se za cirkumfleks uporabljata polkrožec in strešica.
Dobimo pa ga še v slovnicah tujih avtorjev (De Bray, Svane) in v Toporišičevi knjigi: Slovenski jezik. Izgovor i intonacija s recitacijama na pločama.
24
ga pripravlja Inštitut za slov. jezik SAZU, bo imel zato zapisane tudi intonacije. V slovar bodo sprejete intonacije, ki jih v knjižnem jeziku govorijo ljudje, doma z osrednjih področij s tonemskim naglaševanjem, zlasti v Ljubljani.
Dosedanje tonemske premene v oblikoslovju so v slovnicah in razpravah določene večinoma na osnovi osebnega govora njihovih piscev (oziroma piscev razprav po katerih so intonacije povzete). Ker pa je knjižni jezik tudi pri tonem-skem naglaševanju šel pogostokrat svojo pot in uveljavil oziroma uveljavlja drugačne intonacije, kot so v narečjih, na katera so se doslej opirali, je bilo treba med pripravami za slovar ugotoviti tudi tonemske premene v oblikoslovju knjižnega jezika.
Ta predlog tonemskih premen v oblikoslovju sem sestavil na podlagi širšega anketiranja uporabnikov knjižnega jezika, delno pa je upoštevana tudi tradicija. Obravnavan in sprejet je bil na sejah pravorečne komisije za slovar slovenskega knjižnega jezika.^
Splošne pripombe k tipom
Po katerem tipu* se kakšna beseda naglašuje, nam kaže zapis naglasa osnovnih oblik, ki jih navajajo slovarji.-'^ Kje so naglašene posamezne oblike besed, ali je naglašeni samoglasnik dolg ali kratek, e ali o pa ozek ali širok, se vidi iz netonemskega naglaševanja.* V tem članku navedene intonacijske spremembe veljajo ne glede na naglasno mesto in samoglasnik, če ni to dvoje posebej omenjeno. Zadnji ali edini kratki zlogi niso upoštevani, ker so samo cir-kumflektirani.
Kadar ima v predložni zvezi beseda ozki e ali o namesto sicer širokega (goro — na goro) ali naglas na drugem mestu kot sicer (primer ¦— na primer), je intonacija cirkumflektirana.
Cirkumflektirane so tudi besede v zvalniški vlogi.
Intonacija dv. rod. in mest. ni posebej navedena, ker je enaka množinski; isto velja za intonacijo dvojinskih oblik pri glagolu.
Samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki (dežurni -ega, zlo zlega), imajo intonacijo po pridevniški sklanjatvi.
Pri navajanju intonacijskih dvojnic pomeni »ali« med obema variantama približno enakovrednost, »ali tudi« pa pomeni, da je druga varianta redkejša.
SAMOSTALNIK I (NEPREMIČNI NAGLASNI TIP)
a) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. in rod. (1. služba -e, 2. pošast -i, 3. podražitev -tve, 4. korak -a, 5. sonce -a, kolo -esa) ne spreminja intonacije. Izjema so primeri, kadar se spremeni vokalna kvaliteta (dom domu).
' Sestavljajo jo: A. Bajec, T. Logar, J. Rigler, S. Suhadolnik, F. Tomšič, J. Toporišič.
' Osnovna razdeUtev je prilagojena netonemskim naglasnira shemam, ki bodo v slovarju.
' Za zdaj lahko dobimo intonacijski zapis osnovnih oblik v Pleteršnlkovem slovarju. V novem slovarju se bodo intonacije deloma razlikovale od Pleteršnlkovih. Pri Pleteršniku je treba zlasti upoštevati tudi to, da ima zapisan naglas kratkega nedoločnika (npr. nositi namesto nositi ipd.) in da uporablja ' za '^.
• Za zdaj lahko dobimo te podatke v Slovenskem pravopisu, slovnicah in raznih razpravah. Tudi pri tem bo v novem slovarju nekaj novosti.
25
Samostalniki s premaknjenim naglasnim mestom samo v mn, gredo v teh oblikah po mešanem naglasnem tipu (IV).
b) Tip z akutom v ed. im. in rod.
1. Samostalniki ženskega spola na -a (lipa -e, košnja -e). V ed. or. in mn. rod. so cirkumflektirani (lipo, lip), le primeri s širokim e ali o so v ed. or. lahko cirkumflektirani ali tudi akutirani (košnjo ~ košnjo). Kadar je v mn. rod. naglašen vrinjeni a, je lahko cirkumflektiran ali akutiran (ovac ~ ovdc). Prislovno rabljen ed. tož. in or. je cirkumflektiran (za mizo, na zimo, pod vodo), od tistih primerov, pri katerih je še običajna dvojnica po mešanem naglasnem tipu (IV b 1), pa tudi mn. tož. (na noge).
2. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (starost -i, luč -i). V ed. or. so akutirani ali tudi cirkumflektirani (starostjo ~ starostjo), le kadar je naglašen predzadnji zlog, so samo cirkumflektirani (lučjo). V mn. rod., mest. in or. ter v dv. daj. in or. so, kadar je naglašen predzadnji zlog, akutirani ali cirkumflektirani (luči ~ luči, lučih ~ lučih, lučmi ~ lučmi, lučma ~ lučma).
3. Samostalniki ženskega spola na -ev (cerkev -kve) so v ed. or. in mn. rod. cirkumflektirani (cerkvijo, cerkev). Po tem tipu gre tudi samostalnik mati.
, 4. Samostalniki moškega spola (kovač -a, narod -a, steber -bra, sluga -a). V mn. rod., mest. in or. so akutirani ali tudi cirkumflektirani.' Primeri s širokim e ali o (lonec) gredo po tipu I d 2.
Kadar se samostalniki moškega spola na -a sklanjajo kot samostalniki ženskega spola, so v ed. or. akutirani ali cirkumflektirani (slugo ~ slugo) in v mn. rod. cirkumflektirani (slug).
5. Samostalniki srednjega spola (kopito -a, okno -a, vime -ena). V mn. so cirkumflektirani; izjema so le primeri s širokim e ali o v ed. im., samo množinski samostalniki in samostalnik jajca. Ti primeri so v mn. im. in tož., če so dvozložni, akutirani [okna, vrata; izjema je stegna), če so več kot dvozložni, akutirani ali tudi cirkumflektirani [rešeta rešeta, rešeta ~ rešeta). Tudi dvozložni samostalniki so akutirani ali tudi cirkumflektirani, če obdržijo v mn. široki e ali o (vesla ~ vesla, okna ~ okna). V mn. im. in tož. akutirani primeri so v mn. rod., mest. in or. akutirani ali cirkumflektirani [jajc ~ jajc, jajcih ~ jajcih, jajci ~ jajci) razen naslednjih posebnosti: primeri s širokim e ali o so v mn. rod. cirkumflektirani (vesel, rešit) in v mn. mest. in or. akutirani ali tudi cirkumflektirani (veslih ~ veslih, vesli ~ vesli); tisti primeri, ki imajo pred množinsko končnico č (pljuča) ali soglasniško skupino z r (rebra), so v mn. rod., mest. in or. cirkumflektirani; primeri kola, okna, vrata so v vsej mn. akutirani, primera nebesa in usta pa prav tako akutirana, le v mn. rod. akutirana ali cirkumflektirana.
Dvojinske oblike imajo množinsko ali edninsko intonacijo. Izjema je samostalnik leto, ki je v dv. im. in tož. samo akutiran.
c) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. in akutom v ed. rod.
1. Samostalniki moškega spola (prst prsta). V ed. mest. (in predložnem daj.) so akutirani ali tudi cirkumflektirani (prstu ~ prstu). V mn. rod., mest. in or. so cirkumflektirani ali akutirani (prstov ~ prstov, prstih ~ prstih, prsti ~ prsti). Druge oblike so akutirane.'
' stalne prislovne zveze iz mn. tož. in mest. s premaknjenim pomenom so cirkumflektirane (na kmete, »na detelo«, na kmelih, v hribe, na prste).
26
2. Samostalniki srednjega spola (uho ušesa) imajo -es- v vseh sklonih aku- ' tiran, le v mn. rod. je akutiran ali cirkumflektiran (ušes ~ ušes).
č) Tip s kračino v ed. im. in cirkumfleksom v ed. rod. j
1. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (rut niti) ne spreminjajo into- I nacije. ]
2. Samostalniki moškega spola (blagoslov -Sva) ne spreminjajo intonacije. ;
d) Tip s kračino v ed. im. in akutom v ed. rod.
1. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (m'iš miši). V ed. or. so cirkumflektiran! (mišjo). V mn. rod. so akutirani ali cirkumflektirani (miši ~ miši), v mn. mest. in or. ter dv. daj. in or. na predzadnjem zlogu cirkumflektirani ali -akutirani (miših ~ miših, mišmi ~ mišmi, mišma ~ mišma). ]
2. Samostalniki moškega spola (br'ät bräta, fante -eta). V ed. mest. (in predložnem daj.) so akutirani ali tudi cirkumflektirani (bratu ~ bratu) ter v mn. rod., j mest. in or. akutirani ali cirkumflektirani (bratov ~ bratov, bratih ~ bratihj.i brati ~ brati),'' le primeri, v katerih se premenjuje široki e ali o z ozkim, so po- i sebnost. Ti primeri so, kadar imajo ozki samoglasnik, v ed. mest. (in predložnem \ daj.) cirkumflektirani (konju), v mn. rod. in or. akutirani (konj, konji), v mn. \ mest. pa so, če imajo brezkončniški mn. rod., akutirani ali cirkumflektirani i (konjih ~ konjih), sicer pa cirkumflektirani (zastarelo stolih).
Samostalniki, ki imajo v mn. premaknjen naglas proti koncu besede (gro- '. bovi, stoleh), imajo v teh oblikah intonacijo po tipu IV a 3. i
3. Samostalniki srednjega spola (dekle -eta). V ed. mest. (in predložnem ! daj.) so akutirani ali cirkumflektirani (dekletu ~ dekletu). V mn. so cirkumflek- : tirani (dekleta itd.). Dvojinske oblike imajo množinsko ali tudi edninsko intona- I cijo. i
II (PREMIČNI NAGLASNI TIP) ]
a) Tip s cirkumfleksom v ed. rod. (senožet senožeti. Cicero Cicerona) ne spre- ; minja intonacije. |
b)Tip z akutom v ed. rod.
1. Samostalniki moškega spola (jezik jezika) gredo po tipu I d 2. :
2. Samostalniki srednjega spola (tele teleta, rame ramena) gredo po tipu : I d 3. . ' ¦ i
III (KONCNISKI NAGLASNI TIP) j
a) Tip z akutom na dolžini v ed. im. (gospa -e) ne spreminja intonacije. j
''i
b) Tip s kračino v ed. im. ]
1. Samostalniki ženskega spola na -a (steza) gredo, če je naglašeni samo- ] glasnik dolg, po tipu IV b 1, le brezkončniški mn. rod. je cirkumflektiran (gub). ]
2. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (deber) gredo, če je naglašeni ' samoglasnik končnice dolg, po tipu IV a 2, v sklonih z naglasom na osnovi pa ] po tipu Idi. i
3. Samostalniki moškega spola (pes psa, steber -brä) gredo, če je naglašeni ] samoglasnik končnice dolg, po tipu IV a 3, v sklonih z naglasom na osnovi pa po i tipu I b 4. Kratki naglašeni samoglasniki v končnici so cirkumflektirani (psoma). ]
27
4. Samostalniki srednjega spola (dnb dna, sence -a) so, če je naglašeni samoglasnik dolg, akutirani (täl, tleh ipd.), le v mn. or. cirkumflektirani ali tudi akutirani (tlemi ~ tlemi), v dv. daj. in or. pa cirkumflektirani (dnbma, dnomaj.
IV (MEŠANI NAGLASNI TIP)
a) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im.
1. Samostalniki ženskega spola na samoglasnik, ki imajo po mešanem naglasnem tipu lahko samo posamezne oblike (besedi, hčera), se v teh oblikah naglašujejo po tipu IV a 2 ali IV b 1, glede na to, iz katere sklanjatve so končnice.
2. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (stvar -i). Od oblik, naglašenih na osnovi, je ed. daj. in mest. akutiran (stvari). Končnice ed. or. ter mn. mest. in or. so akutirane (stvarjo, stvareh, stvarmi), mn. rod. in daj. ter dv. daj. in or. pa akutirane ali cirkumflektirane (stvari ~ stvari, stvarem ~ stvarem, stvarema ~ stvarema).
3. Samostalniki moškega spola (dar -u, ljudje) so akutirani le v mn. rod., mest. in or., če je naglašen končni zlog (darov, ljudi, las, laseh, lasmi), ter v ed. daj. in mest., kadar je v tem sklonu široki e ali o (gnoju), medtem ko so dvojnice z ozkim e ali o od istih samostalnikov cirkumflektirane (gnoju).   '
4. Samostalniki srednjega spola (meso -ä) so akutirani ali tudi cirkumflektirani le na širokem e ali o (srebru ~ srebru), sicer cirkumflektirani.
Samostalniki, ki imajo premaknjen naglas samo v mn. in izgubijo v mn. -es- (črevo črevesa čreva), so v mn. im. in tož. akutirani (čreva), izjema je oka; v drugih sklonih mn. gredo po tipu I b 5.
b) Tip z akutom na dolžini v ed. im.
1. Samostalniki ženskega spola na -a (voda -e ~ e). Naglašene končnice so cirkumflektirane, le v ed. or. je akutirana (vodo), v ed. in mn. rod. pa akutirana ali cirkumflektirana (vode ~ vode, voda ~ voda). Brezkončniški mn. rod. je akutiran (nog), le če je naglašen vrinjeni a, je cirkumflektiran ali akutiran (ovac ~ ovac).
2. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (luč luči). Oblike z naglasom na osnovi gredo po tipu I b 2, oblike z naglasom na končnici pa po tipu IV a 2.
3. Samostalniki ženskega spola na -ev, ki imajo po mešanem naglasnem tipu lahko samo posamezne oblike (cerkev, mn. cerkve), gredo v teh oblikah po tipu IV b 1, le brezkončniški mn. rod. je cirkumflektiran (cerkev).
4. Samostalniki moškega spola, ki imajo po mešanem naglasnem tipu samo posamezne oblike (konec konceh ipd.), gredo v sklonih z naglašeno končnico po tipu IV a 3, sicer pa po tipu I b 4 (primeri s širokim e ali o pa po tipu I d 2).
c) Tip s kračino v ed. im.
1. Samostalniki ženskega spola na soglasnik (käd kadi) gredo po tipu IV a 2.
' Cirkumflektirane ali tudi akutirane so še prislovno rabljene oblike v ed. mest. od tistih samostalnikov, ki v istem pomenu nimajo množine, kot so snovna imena in abstrakta (v lesu ~ v lesu, v strahu ~ v strahu), ali imajo v mn. mest. lahko naglašeno končnico -eh (bregeh: na bregu - na bregu), vendar to ne velja za tiste samostalnike, ki imajo v ed. mest. lahko dvojnico s širokim e ali o.
' Omeniti je treba še posebnost pri samostalnikih z brezkončniškim mn. rod. (lds). Ce imajo ti samostalniki v mn. dvojnice z naglasom na osnovi — ki v knjižnem jeziku sicer niso dovoljene, vendar jih uporabljajo med drugim tudi v poeziji - so akutirane (läse ipd.). Dovoljene oblike v prislovni rabi s predlogom so cirkunaflektirane (za läse).
28
2. Samostalniki moškega spola, ki imajo po mešanem naglasnem tipu samo posamezne oblike (sfdl stolov stoleh),' gredo v sklonih z naglašeno končnico po tipu IV a 3, sicer pa po tipu I d 2.
PRIDEVNIK OSNOVNIK I {NEPREMIČNI NAGLASNI TIP)
a) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. m. in ž. sp. (vesel -a) ne spreminja intonacije.
b) Tip z akutom v ed. im. m. in ž. sp. (lisast -a, tenek -nka) ne spreminja intonacije.
c) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. m. sp. in akutom v ed. im. ž. sp.
(ljubeziv -iva) ima vse druge oblike akutirane.
č) Tip z akutom v ed. im. m. sp. in cirkumfleksom v ed. im. ž. sp. (priden pridna) je akutiran; samo ž. spol ed. je v im. cirkumflektiran, v drugih sklonih pa akutiran ali tudi cirkumflektiran (pridne ~ pridne itd.)
Pri pridevnikih tega tipa, ki imajo v ed. im. ž. sp. intonacijsko dvojnico (blazen blazna in blazna), je v povedni rabi pogostejša cirkumflektirana varianta, v prilastkovi pa akutirana.
d) Tip s kračino v ed. im. m. sp. in cirkumfleksom v ed. im. ž. sp. (sit sita) gre po tipu I č. Izjema je surbv -dva, ki gre po tipu I a.
e) Tip s kračino v ed. im. m. sp. in akutom v ed. im. ž. sp. (zelen -ena, tešč tešča) ima vse druge oblike akutirane.
II (PREMIČNI NAGLASNI TIP)
a) Tip s cirkumfleksom v ed. im. ž. sp. (bogat -äta) gre po tipu I č.
b) Tip z akutom v ed. im. ž. sp. (debel -ela) ne spreminja intonacije. Izjema je določna oblika veliki -a.
III (KONCNIŠKI NAGLASNI TIP)
Ce je naglašeni samoglasnik končnice dolg (zlega, temni ipd.) je cirkumflektiran, le v ed. rod. in or. ž. sp. akutiran ali cirkumflektiran (temne ~ temne, temno ~ temno). Oblike, ki so naglašene na osnovi so akutirane (temnega).
IV (MEŠANI NAGLASNI TIP)
a) Tip z akutom v ed. im. m. in ž. sp. (bel -a) ima vse druge oblike akutirane, le kadar je naglašena končnica, je cirkumflektirana (belo). Primeri, ki imajo v ed. im. m. sp. akut na nezadnjem zlogu (lahek -a -6) gredo po tipu IV b.
b) Tip s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. m. sp. in akutom v ed. im. ž. sp. (suh suha, težak težka) ima naglašene končnice cirkumflektirane (suhi ipd.), le
29
v ed. rod. in or. ž. sp." je akutirana ali cirkumflektirana (blede ~ blede, bledo ~ bledo); oblike z naglasom na osnovi pa so razen nedol. oblike ed. im. m. sp. (suh) akutirane. Posebnosti so; mlad v pomenu »mladič«, sam v pomenu kot »samo« ali »prav on« in dolg v določni obliki, ki so cirkumflektirani.
c) Tip s kračino v ed. im. m, sp. in akutom v ed. im. ž. sp. (star stara, nov nova) gre po tipu IV b. Izjema je določna oblika od star, ki je cirkumflektirana,, kadar je rabljena samostalniško (stari) in v stalnih zvezah (stara mati, staro leto. Stari trg).
PRIMERNIK
Tip s pripono -ji, -ši je cirkumflektiran (nižji, lepši). Izjema je akutirana intonacija v zastareli obliki starji ter cirkumflektirana ali tudi akutirana v pri-slovnih oblikah laž(j)e, laglje, kašnje.
Tip s pripono -ejši in naglasom na podstavi je akutiran (ljubeznivejši), le primerniki od pridevniškega tipa I a (tj. s cirkumfleksom na dolžini v ed. im. m. in ž. sp.) so cirkumflektirani (srčne j ši).
Tip s pripono -ejši in naglasom na njej je cirkumflektiran (starejši). Pri sklanjanju primernik ne spreminja intonacije.
PRIDEVNIKI V NAGOVORU fdrdgi [prijatelj], zlata, ljubezniva) in po izvoru nagovorni (dragi »ljubljeni«, zlata) so cirkumflektirani. Cirkumflektirani so tudi, kadar so rabljeni kot samostojna imena (Crna).
PRIDEVNIŠKE OBLIKE V ZVEZI S »TA« so cirkumflektirane, le na širokem e ali o cirkumflektirane ali akutirane ter od pridevnikov mlad in nov akutirane.
, PRISLOVNI IZRAZI IZ PRIDEVNIKA
Prislovni izrazi iz pridevnika imajo intonacijo podstave, le od pridevnikov, ki so v ed. im. določne oblike m. sp. dvozložni in naglašeni na prvem zlogu (lepi, lahki, dobri) so v samostojno prislovno rabljenih stalnih zvezah s predlogom cirkumflektirani (na lepem, od mladega, do živega, na gosto, na tanko, na novo, potihem, narahlo).
ZAIMEK
Osebni zaimki. V ed. so akutirani; cirkumflektirani so le: ed. im. za 2. osebo (ti), končniško naglašene variante ed. im. in tož. s. sp. za 3. osebo (ono) in v ed. or. variante z a v osnovi (mano, tabo). V ed. daj., tož. in mest. ž. sp. za 3. osebo so akutirani ali cirkumtlektirani (njej ~ njej, njo ~ njo). V dv. in mn. so cirkumflektirani, le na širokem o akutirani.
Svojilni zaimki se ravnajo po ustreznem tipu pridevniške sklanjatve. Vprašalni, kazalni in oziralni zaimki pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije.
" oblike s tem naglasnim mestom so znane samo še v poeziji.
30
Nedoločni zaimki, ki so tvorjeni iz vprašalnih ali oziralnih zaimkov, pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije, v oblikah s premaknjenim naglasom pa se ravnajo po ustreznih vprašalnih ali oziralnih zaimkih (nekdo z nekom). Drugi nedoločni zaimki gredo po ustreznem tipu pridevniške sklanjatve.
ŠTEVNIK
ßden (en) ena gre po ustreznem tipu pridevniške sklanjatve. Razen v im. in tož. sta dva dve in oba obe akutirana ali tudi cirkumflektirana, trije tri in štirje štiri cirkumflektirana, pet, šest, devet, deset in sto pa so akutirani.Vsi drugi štev-niki (tudi vrstilni, ločilni in množilni) pri sklanjanju ne spreminjajo intonacije.
GLAGOL
I A (NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NED. IN SED., VENDAR NE NEPOSREDNO
PRED -TI IN -M)
a) Tip s cirkumfleksom v ned. in sed. (okopavati -am, risati rišem) ne spreminja intonacije.
b) Tip z akutom v ned. in sed. (tiskati -am, pestovati -ujem) ne spreminja intonacije.
c) Tip z akutom v ned. in cirkumfleksom v sed. (delati, delam, misliti mislim). Velelnik je akutiran (misli -te itd.), le glej je v vseh oblikah akutiran ali cirkumflektiran (glej ~ glej, glejmo ~ glejmo itd.)'^ Deležnik na -1 je akutiran, le v ed. ž. sp. je akutiran ali cirkumflektiran (mislil mislila ~ mislila mislili itd.)'' Deležnik na -n je cirkumflektiran (zamišljen). Namenilnik je akutiran (delat).
I B (NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NED. IN SED., IN SICER V NED. NEPOSREDNO PRED -TI, V SED. NE NEPOSREDNO PRED -M)
a) Tip s cirkumfleksom v sed. (krasti krädem, biti bijem, šteti štejem). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (bijo). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (krddi), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran, le na e samo cirkumflektiran (obuj ~ obuj, štej); v mn. je na predzadnjem zlogu cirkumflektiran (obüjte, štejte), sicer akutiran (krddite). Deležnik na -1: 1) če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino fobui ipd.) je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v ed. ž. sp. akutiran, v drugih oblikah pa cirkumflektiran ali akutiran (obül obüla obüli ~ obüli itd.) i 2) če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno ali ne-naglašeno kračino (bil, kradel), je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran (b'il bila itd., kradel kradla -i itd.). Deležnik na -n je cirkumflektiran (ukraden -a). Deležnik na -t je cirkumflektiran (ubit -a). Namenilnik je cirkumflektiran (krast, štet).
" Glagoli, ki v velelniku ali deležniku na -I naglas lahko premaknejo na naslednji zlog (bliskajte, bliskalo, čakajte ipd.) Imajo v teh oblikah Intonacijo po tipu ni b.
" Pridevniške izpeljanke iz glagolov tipa otrpel < otrpniti so samo akutirane.
31
b) Tip z akutom v sed. (gristi grizem, piti pijem, brati berem). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (bero). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (grizi, beri), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (pij ~ pij); v mn. na predzadnjem cirkumflektiran (berite, pijte), sicer pa akutiran (grizite). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino (pil), je cirkumflektiran, le v ed. ž. sp. akutiran (pil pila pili itd.]; 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno kračino (mlel), je akutiran (mlel mlela itd.), le na a je v ed. ž. sp. cirkumflektiran (klala); 3. če ima zadnji zlog v ed. m. sp. nenaglašen (grizel), je v ed. m. sp. — razen nekaj izjem — cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran (grizel grizla itd.). Izjeme so primeri s širokim e ali o, s polglas-nikom in tisti, ki imajo razen v ed. ra. sp. široki e ali o. Ti so akutirani (nesel, sopel — söpel), če imajo obenem soglasniško skupino tl/dl, pa so akutirani ali cirkumflektirani (bredel ~ bredel — bredel ~ bredel).^^ Deležnik na -n je cirkumflektiran (ogrizen -aj/^ le če je naglašen -an ali -en, je akutiran (prebran -a, prenesen -ena). Deležnik na -t je cirkumflektiran (zapit -a). Namenilnik je cirkumflektiran (pit).
I C (NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NED. IN SED., IN SICER V NED. NE NEPOSREDNO PRED -TI, V SED. PA NEPOSREDNO PRED -M)
Tip z akutom (vedeti vem, povedati povem). Končniško naglašena oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (vedo). Velelnik je v zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (povej, povejte), sicer akutiran (vedi -te). Deležnik na -1 je akutiran, le v ed. ž. sp. akutiran ali cirkumflektiran (vedel vedela ~ vedela vedeli itd.) Deležnik na -n je cirkumflektiran (zapovMan -a). Namenilnik je akutiran (povedat).
II (NAGLAS NA ISTEM ZLOGU NED. IN SED., IN SICER NEPOSREDNO PRED -TI IN -M)
a) Tip s cirkumfleksom na dolžini v sed. (ravnati -dm, imeti imam, smeti smem). Velelnik je na zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (imej, imejte, ravnajte), sicer akutiran (pelji). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino (smel), je v ed. m. sp. cirkumflektiran, v drugih oblikah pa akutiran ali cirkumflektiran (smel smela ~ smela smeli ~ smeli itd.); 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno ali nenaglašeno kračino (smel, peljal), je akutiran, le v ed. ž. sp. s pripono a cirkumflektiran (peljal peljala peljali itd.), s pripono e pa akutiran ali cirkumflektiran (smel smela ~ smela smeli itd.). Deležnik na -n je akutiran (poravnan -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran ('imel), na nezadnjem akutiran (peljat).
b) Tip z akutom na dolžini v sed. (kričati -im, dušiti ~ dušiti -im, vrteti -im). Kratka oblika 3. os. mn. sed. je akutirana (kriče). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (vrti), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (stoj ~ stoj); v mn. je cirkumflektiran (vrtite, stojte); tisti primeri, ki so v deležniku na -n cirkumflektirani (zakrivljen), so v velelniku na istem zlogu lahko akutirani ali cirkumflektirani (zakrivi ~ zakrivi). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu
" Oblike glagola iti s predpono so cirkumflektirane ali akutirane (našel ~ našel itd. najden -a ~ najden -a ipd.).
32 :i
ed. m. sp. naglašeno dolžino, je na vokalu a ali f cirkumflektiran, le v ed. ž. sp. akutiran {spal spala spali itd., dušil dušila dušili itd.), bati se in stati pa sta v vseh oblikah akutirana, na vokalu e je v ed. m. sp. cirkumflektiran (zelenel), v drugih oblikah pa akutiran ali cirkumflektiran [zelenela -i ~ zelenela -i itd.); 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno ali nenaglašeno kračino (zelenel, klečal ipd.), je z intonacijo tako: glagoli s pripono a so akutirani, le v ed. ž. sp. cirkumflektirani (klečal klečala klečali itd.), s pripono e so akutirani, le v ed. ž. sp. akutirani ali cirkumflektirani {želel želela ~ želela želeli itd.),'* s pripono i so cirkumflektirani, le v ed. ž. sp. akutirani {pomnožil pomnožila pomnožili itd.), če je pred 1 polglasnik, so v ed. m. sp. cirkumflektirani (jedel), v drugih oblikah pa akutirani {jedla, jedli itd.). Deležnik na -n je akutiran, če je naglašen -an ali -en (zaspan -a, zadušen -ena), sicer pa cirkumflektiran (zakrivljen -a). Izjeme so: rojen, ogrožen ~ ogrožen, slavljen ~ slavljen. Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (kosit), od stati in bati se cirkumflektir&n ali akutiran (stat ~ stat), na nezadnjem zlogu pa akutiran (klečat).
c) Tip s kračino v ed. sed. (streti strem, žgati žgem). Sedanjik je v mn. akutiran (žgemo, žgo). Velelnik je akutiran (teri), le na predzadnjem zlogu mn. cirkumflektiran (žgite). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino (stfl, žgal), je cirkumflektiran, le v ed. ž. sp. akutiran (žgal žgala žgali itd.j, od glagola -četi pa tudi v ed. ž. sp. cirkumflektiran ali akutiran (začela ~ začela); 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno kračino (dospel), je akutiran, le v ed. ž. sp. cirkumflektiran, toda na e cirkumflektiran ali tudi akutiran (tkal tkala tkali itd., dospel dospela dospela dospeli itd.). Deležnik na -n je akutiran Cžgdn -a). Deležnik na -t je cirkumflektiran (strt -a). Namenilnik je cirkumflektiran (žgat).
III (NAGLAS V NED. SAMEM ALI V NED. IN SED. NA RAZLIČNIH ZLOGIH)
a) Tip s cirkumfleksom v sed. (sejati sejem, kupovati -ujem, skočiti ~ skočiti skočim, razumeti -urnem). Velelnik je na zadnjem zlogu ed. in predzadnjem mn. cirkumflektiran (kupuj -te), sicer akutiran (skoči), le od umreti lahko povsod cirkumflektiran {razumi ~ razumi itd.). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino (sejal), je cirkumflektiran, le v ed. ž. sp. cirkumflektiran ali akutiran (sejal sejala ~ sejala sejali itd.); 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno ali nenaglašeno kračino (kupoval, skočil), je akutiran, le v ed. m. in ž. sp. glagolov s pripono e akutiran ali cirkumflektiran ter v ed. ž. sp. glagolov s pripono i ali a (oz. ova) cirkumflektiran (razumel ~ razumel razumela ~ razumela razumeli itd., skočil skočila skočili itd., kupoval -äla -ali itd.). Deležnik na -n je cirkumflektiran, kadar je naglašen na istem zlogu kot sed. (zaskočen -a), sicer pa akutiran, le če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. deležnika na -1 naglašeno dolžino, lahko tudi cirkumflektiran kupovan -a, posejan -a ~ posejan -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (sejat), na nezadnjem akutiran (skočit).
b) Tip z akutom v sed. (zidati ~ zidati zidam, kovati kujem, nositi ~ nositi nosim, hoteti hočem). Velelnik je v ed. na nezadnjem zlogu akutiran (zidaj,
" Predponskl glagoli tipa -živeti, ki so v ed. m. sp. naglašeni na nezadnjem zlogu in imajo vzporedne tvorbe s pripono i (-živiti), so v ed. m. sp. lahko cirkumflektirani ali akutirani (razživel ~ razHvel).
33
nosi), na zadnjem pa cirkumflektiran ali tudi akutiran (kuj ~ kuj); v mn. na predzadnjem cirkumflektiran (zidajte, kujte), sicer akutiran (pišite). Deležnik na -1: 1. če ima v zadnjem zlogu ed. m. sp. naglašeno dolžino (koval), je cirkumflektiran, le v ed. ž. sp. akutiran (koval kovala kovali itd.jj 2. če ima v zadnjem zlogu ed. m. spola naglašeno ali nenaglašeno kračino (iskBi, zidal), je akutiran, le v ed. ž. sp. z naglasom na priponi e akutiran ali cirkumflektiran (hotel hotela ~ hotela hoteli itd.) ter v ed. ž. sp. z naglasom na priponi i ali a cirkumflektiran (nosil nosila -ili itd., zfdai zidala -ali itd.). Deležnik na -n je akutiran (zidan -a, podkovan -a). Deležnik na -t je cirkumflektiran (prijet -a). Namenilnik je na zadnjem zlogu cirkumflektiran (kovat), na nezadnjem akutiran (zidat).
Deležniki na -e, -č, -(v)ši
DELEŽNIK NA -E je cirkumflektiran (vede, igraje), le grede je cirkumflektiran ali akutiran (grede ~ grede).
DELEŽNIK NA -Ć je akutiran, le v ed. im. m. sp. nedol. oblike akutiran ali tudi cirkumflektiran (prebirajoč ~ prebirajoč prebirajoči -a itd., klečeč ~ klečeč klečeči -a itd.).
DELEŽNIK NA -(V)ŠI je na predzadnjem zlogu cirkumflektiran (pozabivši, začenši), sicer pa ima enako intonacijo kot deležnik na -1 m. sp. (videvši).
DODATEK
Po gornjih pravilih je večinoma mogoče zelo enostavno določiti intonacijo posameznim oblikam kake besede.'^ Le nekateri primeri so bolj komplicirani. Za take bi v ponazoritev navedel nekaj zgledov.
SAMOSTALNIK. Sin. Ce vzamemo sklanjatev sin sinu (v rod. je naglas na u), je to mešani naglasni tip in gre torej po IV. Ker ima cirkumfleks na dolžini (če ga ne govorimo sami, ga lahko poiščemo v Pleteršniku), gre po IV a, in ker je m. sp., po IV a 3. Kdaj se intonacija spremeni, je navedeno v pravilih pod tem tipom, v drugih oblikah je ohranjena intonacija osnovne oblike. Za dv. rod. in mest. je treba upoštevati splošne pripombe k tipom (na začetku). Po vsem tem dobimo naslednje oblike: sin sinu sinu -alü -u -om, sinovi sinov sinovom -e pri -ih s -i, sinova/sina sinov sinovoma sinova/sina sinovih -oma. Ce vzamemo sklanjatev sin -a, je to nepremični naglasni tip (vsaj v ed.) in gre po I. Ker ima cirkumfleks na dolžini, gre po I a. V tem primeru je sin v vsej sklanjatvi cirkumflektiran, tudi v mn., če ga sklanjamo po nepremičnem tipu: sini -ov -om -e itd.; če pa v mn. premakne naglas (sinovi), nas opomba pri tipu I a napoti na tip IV. V tem primeru pa ima v mn. enake oblike in intonacije, kot prej navedene ob sklanjatvi sin sinu.
Otrok. Ker naglasnega mesta ne spreminja, spada pod I. Ker ima v ed. im. kračino in akut v ed. rod., spada pod I d, in ker je m. sp., spada pod I d 2. Kdaj je o ozek ali širok, ugotovimo po SP. Dobimo naslednje oblike: otrbk otroka otroku — k otroku ~ k otroku otroka pri otroku ~ pri otroku j pri otroku z otrokom, otroci otrok otrokom otroke pri otrocih ~ pri otrocih z otroki, otroka otrok otrokoma otroka pri otrocih ~ pri otrocih z otrokoma.
" Po gornjih pravilih o tonemskih premenah v oblikoslovju knjižnega jezika pa je mogoče določiti intonacijo tudi govorjenim oblikam, ki niso knjižne.
Gora. Ce sklanjamo gora -e (obakrat z naglasom na prvem zlogu), je to nepremični naglasni tip in gre po I. Ker ima akut v ed. im. in rod. in je ž. sp., gre torej pol b 1. Dobimo naslednje oblike: gora -e -i -o ¦— prislovno na goro I z ozkim o po pravilu v splošnih prip. k tipom na goro na gori pod goro ~ pod goro — prislovno pod goro, göre gor goram gore ¦— prislovno na göre (ker je pri tem samostalniku vsaj v mri. še pogosten mešani naglasni tip) na gorati -ami, gori gor gorama -i -ali -ama. Ce sklanjamo gora gore pa je to mešani naglasni tip in gre po IV. Ker ima akut na dolžini v ed. im. in je ž. sp., gre po IV b 1: gora gore ~ gore gori goro j s premaknjenim naglasnim mestom (po pravilu v splošnih pripombah k tipom) na goro na gori pod goro, gore gora ~ gora (brezkončniški mn. rod. se od mešanega naglasnega tipa pri tej besedi več ne uporablja, bil bi gor) gorhm gore / na gore (po istem pravilu kot v ed.) gorhh gorami, gori I gore gora ~ gora gorama gori I gore gorah gorama.
PRIDEVNIK. Droben. Ce vzamemo droben drobna drobno, je to nepremični naglasni tip in gre po I. Ker ima akut v ed. im. m. in ž. sp., gre po I b in torej v sklanjatvi ne spreminja intonacije, ampak je vseskozi akutiran. Za prislovne izraze iz pridevnika je posebno pravilo in po njem dobimo še: na drobno I na drobno. Varianta droben drobna drobno gre sicer po IV a (ker ima v sr. sp. premaknjen naglas, gre po mešanem naglasnem tipu — pri pridevniku je nameč treba za ugotovitev osnovnega naglasnega tipa upoštevati tudi srednji spol), toda ker ima v ed. im. m. sp. akut na nezadnjem zlogu, gre v nadaljnih oblikah po IV b in ima torej enake oblike kot varianta droban drobna. Varianta drob&n drobna spada pod mešani naglasni tip in ker ima cirkumfleks na dolžini v ed. im. m. sp. in akut v ed. im. ž. sp., gre po IV b. Posameznih oblik nima smisla navajati, ker jih je zelo enostavno izvesti po pravilih. Prislovne zveze so enake, kot pri že prej omenjeni varianti droben -bna -bno. Tudi pri varianti droben -bnä, ki gre po končniškem naglasnem tipu (III), je enostavno izvesti posamezne oblike. Primer-nik 2a vse variante je drobnejši.
GLAGOL. Leči ležem. Ker ima naglas v ned. in sed. na istem zlogu ter v ned. neposredno pred -ti (či), v sed. pa ne neposredno pred -m, gre po 1 B. Ker ima v sedanjiku cirkumfleks, gre po I Ba. Kdaj je e ozek ali širok, ugotovimo po SP. Oblike so torej: leči, ležem -eš itd., lezi -imo -ite, legel legla -o -i itd. (po točki 2); poležen -a, if č.
Ležati ležim. Ker ima naglas v ned. in sed. na istem zlogu ter neposredno pred -ti in -m, gre po II. Ker ima akut na dolžini v sed., gre po II b. Oblike so: ležati, ležim itd. leže, leži ležimo -te -va, ležal ležala ležalo -i itd. (po točki 2); poležan -a, ležat. In še drugi deležniki: leže, ležeč ~ leždč ležeča -e itd. (kot pridevnik).
351