ii Irana
s**
r !r ,1 II.	ŠTEV. 12
Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje
Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir
List izhaja vsako soboto
*
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 16. MARCA 1957
Okrajna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva
Analiza dela Socialistične zveze
Dne 11. in 12. marca je bila v Kočevju okrajna konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi. Na konferenci je prisostvovalo nad 90 delgatov ter gostje, med njimi tudi org. sekretar Republiškega odbora SZDL tov. Franc Kimovec-žiga.
Konferenco je otvoril predsednik OO SZDL tov. Jože Klarič. Pozdravil je navzoče delegate in goste. Naito so bile volitve za delovno preidsed. konference. Za predsednika je bil izvoljen itov. Janko Velikonja. Nato so bile volitve sekretarja konference. Izvolili so verifikacijsko kandidacijsko in volilno
Jože Klarič
Komosijo, nato pa še: komisijo za politična in organizacijska vprašanja, ^ za kmetijska in zadružna vprašanja ter komisijo za vprašanja V družbenem upravljanju in gospodarstvu. Po izvolitvi komisij je predsednik OO SZDL tov. Jože Klarič podal obširno poročilo o delu in življenju ter nalogah SZDL. Konferenca je osvetlila de-
r9tas komat tat
Kmečki davki
V družbenem planu okraja Kočevje za leto 1957 beremo, da bo podlaga za obdavčenje kmečkih 'gospodarstev v letu 1957 na novo izračunani katastrski dohodek. S tem bodo odpadle kritike in morebitne nepravilnosti pri plačevanju davkov posameznih kmetovalcev. Seveda, tudi tedaj se bo našel nergač, ki bo kritiziral, da je preveč obdavčen. Da davčne dajatve našega kmeta niso previsoke, nam nazorno pokaže tole: če primerjamo narodni dohodek iz kmetijstva s kmetijskim davčnim obveznostmi, vidimo ,da bo znašal po družbenem planu narodni dohodek iz kmetijstva 622 mili j. din, davčne obveznosti pa bodo znašale 73,000.000 din, to je 11 odst. davka od dohodka. Razmerje med narodnim dohodkom iz kmetijstva in davčnimi obveznostmi bo isto kot je bilo v letu 1956.
Ko smo že pri številkah, naj najvedemo, koliko denarja se bo v letu 1957 od vseh teh davčnih obveznosti vrnilo v sklade za pospeševanje kmetijstva republike, okraja ali občine: dohodnina 9,200.000 din ali 21 odst., občinske obvezne doklade 4,000.000 din ali 55 odst. ter takse 13,400.000 din ali 100 odst. Skupaj se torej za pospeševanje kmetijstva vrne 26,600.000 din. Že iz teh su-" hih številk lahko razberemo, da se velik del davkov, ki jih plačajo kmetovalci, porabi za pospeševanje kmetijstva.
Važno je sedaj to, da bodo ofo-6tne ali okraji sklade za pospeševanje kmetijstva pravilno trošili in jih uporabili tam, kjer se bodo najprej in najbolj rentabi-rali. Brez dvoma bo potrebno tu tesno sodelovanje med ljudskimi odbori, zadrugami in volivci na vasi.
S pravilno uporabo teh skladov bodo tudi tisti neverneži, ki so do sedaj godrnjali, ob času plačevanja davkov videli, da ta sredstva — davčne dajatve — posredno koristijo njim samim.
lo na vseh področjih dejavnosti Socialistične zveze in dala napotke za bodoče delo.
V razpravi po komisijah so sodelovali številni delegati. Kakor rdeča nit se je vleklo skozi razpravo vprašanje Vključevanja mladine in žena v organizacije SZ. Velik del mladih ljudi in žena pa tudi drugih, je še izven naše množične organizacije. Kje je vzrok? Predvsem v nedelavnosti nekaterih odborov osnovnih organizacij, nadalje okostenele oblike dela, čakanje na direktive itd.
Zelo plodna je bila razprava o oblikah in načinu dela v družbenem in delavskem samoupravljanju. Delavski sveti so pri svojem delu precej napredovali, posebno pohvalo zasluži delavski svet KGP Kočevje. Vendar so nekateri DS še vedno preveč zaprti vase. Bolj bi se morali zanimati za dogajanja izven podjetja, zlasti o komunalnih dejavnostih, gradnji stanovanj itd. Delu .raznih svetov pri ObLO in šolskim odborom je bila posvečena še posebna pozornost. Tudi o raznih vprašanjih zadružništva, razvoju kmetijstva in o vlogi, ki naj jo pri tem odigra Socialistična odigrale tisto vlogo, ki jo morajo
26. APRILA BO V LJUBLJANI III. KONGRES ZB SLOVENIJE
12. marca je bil v Ljubljani plenum GO Zveze borcev Slovenije. Zasedanja plenuma, ki ga je vodil tov. Ivan Mačdk-Matija, se je udeležilo več predstavnikov našega političnega in javnega življenja, med njimi tovariši Miha Marinko, Boris Kraigher, Viktor Avbelj, Janko Rudolf in drugi. Na. plenumu so obravnavali vsa področja dejavnosti organizacije ZB. V razpravi je bilo poročano, da je treba posvetiti večjo skrb bivšim borcem, ki so zdravstevno ali socialno ogroženi in niso socialno zavarovani. Nadalje, so razpravljali o spomeniški dejavnosti, kjer naj bi usmerili delo predvsem v urejevanje partizanskih grobišč, 3d pogosto niso urejena itd. Razpravljali so tudi o drugih vprašanjih, s katerimi se srečuje organizacija ZB. Plenum je sprejel sklep, da bo III. kongres Zveze borcev NOV Slovenije 26. aprila v Ljubljani.
sprotnikov. Glede na to je pravilno, da sodimo ljudi po njihovih dejanjih in ne zgolj po besedah. Odbore SZDL moramo osvežiti, ta osvežitev pa naj bi izhajala iz vrst mladine ter drugih poštenih in delovnih ljudi. SZDL naj posega tudi v delo ostalih organizacij, toda ne da bi ukazovala, temveč naj delo pravilno usmerja in pomaga pri delu.
Tov. Kimovec je govoril tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti o napadu na Egipt, o razvoju dogodkov na Madžarskem in Poljskem ter o odnosih Sovjetske zveze do vzhodnoevropskih držav in še posebej do Jugoslavije.
V svojem govoru se je tov. Kimovec dotaknil tudi pomena lokalnih časopisov za pravilno razlago politke Socialistične zveze. Dotaknil se je tako konkretno naloge Novic. Dejal je, da je treba listu pomagati, svetovati, vanj dopisovati, Skratka, list, ki je glasilo So- Letošnja tradicionalna štafeta s Pred kratkim je bilo v Ljubija- trenutno najvažnejšo politično cialistične zveze in javna politic- pozdravi predsedniku Titu, »štafe- ni posvetovanje predsednikov ko- nalogo.
na tribuna, naj prikazuje delo or- ta mladosti«, bo krenila 5. maja misij za družbeno upravljanje pri Tov. Stane Kavčič je v razpravi ganizacij SZDL.
Na kraju je tov. Kimovec dejal, da mora biti med osnovnimi organizacijami, občinskimi odbori in okrajnim odborom SZDL dobra povezava, če hočemo, da bo delo uspešno in bodo organizacije SZDL
LETOŠNJA TITOVA ŠTAFETA
Letošnja tradicionalna štafeta s
Stavba Okrajnega ljudskega odbora Kočevje
Pred kongresom delavskih svetov
iz Kumrovca, rojstnega kraja to- okrajnih odborih SZDL. Posveto- opozoril na nekaj nerazčiščenih vse-variSa Tita. štafeta je enotna in bo šla skozi vse republike, steza pa je dolga 3500 km. Glede na to, da hod nosili šafeto samo podnevi, bodo morali udeleženci štafete dnevno preteči 180 do 210 km dolgo pot.
zveza, so delegati veliko razpravljali ter sprejeli ustrezne zaključke za delo v bodoče.
odigrati.
S SEJE OKRAJNE SKUPŠČINE OLO KOČEVJE
V letu 1957 so po
družbenem go-
RAZPRAVA FRANCETA KIMOVCA-ŽIGE
V razpravi o nalogah in delu Socialistične zveze je sodeloval tudi tovariš Franc Kimovec-žiga, organizacijski sekretar Republiškega odbora SZDL.
Tov. Kimovec je dejal, da je SZDL tista politična organizacija, ki naj vodi politično delo in spremlja vsa- dogajanja v svojem okolišu. Pomen Socialistične zveze kot
politične, organizacije je zelo velik planu predvidene investicije v tudi v'stikih s socialističnimi strankami po svetu. To se je odražalo tudi na zasedanju OZN, ker je ravno po zaslugi dobrih stikov med Socialistično zvezo Jugoslavije in socialističnimi strankami v drugih državah prišlo v marsikaterem kočljivem vprašanju do enotnih stališč.
Nadalje je govoril o povečanju članstva Socialistične zveze. Več moramo storiti za pritegnitev mladine v SZDL. Tu ne smemo delati razlike med tistimi, katerih starši so bili med zadnjo vojno naši nasprotniki. Ravno SZDL lahko odigra zelo pomembno vlogo tudi pri mili j. 400.000 din. pravilni vzgoji naših bivših na-	Vrednost gradbenih
Investicije okrajnega družbenega plana
V zadnji številki Novic smo na kratko poročali o sprejetju okrajnega družbenega plana za leto 1957 in o razpravi, ki je bila na zasedanju. Danes pa so bomo na kratko seznanili z vesticijami v gozdarstvu, gradbeništvu, obrti itd.
vanju, M ga je vodil predsednik komisije za družbeno upravljanje pri Predsedstvu SZDL Slovenije Vladimir Krivic, je pfrisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS Stane Kavčič. Iz razprave, ki je bdia na posvetovanju, razberemo, da so delavski sveti v glavnem šele začeli s pripravami za. kongres, predvsem pa, da so vse politične organizacije SZDL, ZK in 'sindikati vzeli priprave za kongres delavskih svetov za svojo
binskih vprašanj, ki se čutijo iz poročil o pripravah. Ta vprašanja pa nam morajo biti jasna, če hočemo, da bodo priprave v osnovnih političnih vprašanjih tekle enoitno po vseh okrajih. Glede ustanovitve šole za kadre, ki delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, so se vsi na posvetovanju strinjali, da je taka ustanova nujno potrebna za nadaljnji razvoj delavskega in družbenega upravljanja.
in-
PO SVETU
Dogodki zadnjih dni so posebno pomembni glede jačanja naših mednarodnih vezi in to državnih in
zdarstvu okraja Kočevje takole:
Za gradnjo ceste Ribnica,—Velika gora je predvidenih 20 milijonov din, za gradnjo ceste v Kostelu ob Kolpi 21 milijonov din, za gradnjo ritve za ca. 15 odst., pa tudi druz-
1956 je v primerjavi z letom 1955 padla za ca. 20 odst. Vzrokov za to je bilo več. Ustavljena so bila dela na več objektih, ker ni bilo na razpolago finančnih sredstev, Britaniji ima še prav poseben po-dalje so se pocenile gradbene sto- men, ker je do tega obiska prišlo
Podoben obisk je izvedla delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je obiskala Belgijo.
ceste Predgrad—Miklarji pa 4 mi-lij. din. V gozdovih, s katerimi gospodari KGP Kočevje, bodo gradili naslednje ceste: kamionsko cesto Rog—Podstene v dolžini 7 kilometrov, za katero je predvidenih 22,400.000 din, nadalje cesto Rimsko—Laze v dolžini 1 kilometra,
beni plan za leto 1956 je bil pozno sprejet in se zato niso izkoristili skladi za gradnjo stanovanjskih liiš. Za letos je predvideno, da se
bo vrednost gradbenih del poveča- odnosi niso poslabšali, kar pa ni la za 19,6 odst. od lani. Zgradili bil primer z našimi odnosi s Fran-bodo več stanovanj, bolje bodo cijo. Lep sprejem naše delegacije organizirali delo in skrbeli za večjo kaže na to, da Velika Britanija
političnih. Obisk jugoslovanske Socialistična zveza je v zadnjih le-parlamentame delegacije v Veliki tih navezala mnogo stikov s socialističnimi gibanji in drugimi naprednimi gibanji številnih tujih dežel. Med najbolj prisrčne stike štejemo stike s socialističnima strankama Belgije in Norveške. Stik je bil po izjavah obeh delegacij prisrčen in za oibe strani zelo koristen.
neposredno po angleškem napadu na Suez. Vsi vemo, da se je ob tej priliki Jugoslavija postavila ostro proti napadalcem. Kljub temu pa se jugoslovansko-anglešiki
in vozno pot v Treh lipah v dolžini 2 km, za kar je predvidenih 7
V jjAvtu11 so
Pred kratkim je zasedal delavski svet podjetja »Avto« Kočevje. Tehnično poročilo je imel direktor podjetja, Lojze Drofenik, poročilo o zaključnem računu za leto 1956 pa Karl Rigler.
Iz poročila direktorja je bilo razvidno, da se je podjetje v letu 1956 borilo s precejšnjimi težavami. Te so se odražale predvsem v pomanjkanju gum, ki so najbolj važne za dosego plana v podjetju. Kljub temu je podjetje doseglo plan prevozov in ga celo prekoračilo, kar znese skupaj 152 odst. Podjetje je odprlo nove poslovalnice za tovorni promet v Mariboru in Celju.
kar je predvidenih 4,200.000 din storilnost. Tudi vložene investicije ceni našo zunanjo politiko, pa če-
za mehanizacijo bodo vplivale na prav se z njo morda velikokrat ne povečanje proizvodnje.	strinja. Naša delegacija je pod
V zadnjih dveh letih se čutimo- vodstvom tovariša Moše Pijada del v letu can razvoj obrti državnega in za- ostala do 15. marca v Britaniji, družnega sektorja. Družbeni proiz- kjer je imela tudi številne politič-vod se bo v letu 1957 dvignil v obr- ne razgovore in nastope pred jav-Nadaljevanje na 2. strani nostjo.
presegli plan
Poleg servisnih in generalnih popravil motornih vozil se je kolektiv trudil, da bi proizvajali nove proizvode, kakor so aluminijasti odlitki »felg«, 'kolesni obroči in drugo. Začeli bodo tudi z izdelaivo 10 tonskih 'avtomobilskih prikolic.
V poročilih je bilo navedeno, da je bil tudi finančni plan presežen, čeprav je podjetje iz svojih lastnih
lačLijovnt
Tov. Ožbolt Ivan-Očka iz vasi bilo 22. julija 1942. Italijani so za-Belice je znan kot eden najstarej- čeli z znano roško ofenzivo. Jaz in ših partizanov. 4. marca je slavil sin Jože sva pravočasno pobegni-Očka 70-letnico rojstva. Obiskali la v gozd k partizanom, mama in smo ga in obudili z njim spomine trije otroci pa so ostali v hiši. Ita-na Slavne dni NOV. Tov. Očka je lijani so jih postavili ob zid in jih skladov v letu 1956 dalo za osnov- dejal: »za partizane sem začel de- hoteli postreliti. Takrat so iz bliž-~~	-- fltr ~M lati že leta 1941. Bilo je v jeseni njih gozdov začeli partizani stre-
1941, ko so prišli v našo hišo prvi Ijati na Italijane. Ti so pobegnili, partizani. Takrat sem začel orga- kasneje pa so se spet vrnili. Ma-nizirano delati za OF. Najhuje je ter so s petimi otroci kasneje od-
na sredstva in vzdrževanje 65 mil. 400,000 din, kar je za podjetje, ki je še v razvoju, zelo veliko.
Podjetje »Avto« Kočevje je lani dobro gospodarilo, kar je zasluga celotnega kolektiva in organov delavskega samoupravljanja.
Sprejem no dan žena
Dan borbenih žena — 8. marec žena, na kateri je vladalo veselo so v Kočevju lepo proslavili. Na razpoloženje. Hotelska soba, v ka-predvečer praznika žena, 7. IH. je teri je bil sprejem in pogostitev bila v šeškovem domu slavnostna žena, je bila še posebno lepo pri-akademija, posvečena vsem delov- pravljena. Pri sprejemu so bili tu-nim ženam. 8. marca pa je predsednik OLO tov. Janez Pirnat priredil v hotelu »Pugled« sprejem, katerega se je udeležilo večje število žena — zaslužnih javnih delavk iz vseh predelov našega okraja. Tov. Pirnat je najprej čestital ženam k njihovemu prazniku in jim zaželel še veliko uspehov pri njihovem delu na vseh področjih njihovega delovanja. Nato je pet cicibanov iz otroškega vrtca Kočevje s prisrčno recitacijo čestitalo zbranim ženam k njihovemu
prazniku. Nato je bila pogostitev ji nalogi.
di nekateri predstavniki oblasti in političnih organizacij.
IZ SUŠJA
Organizacija ZB je imela v Suš-jah svoj letni občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo. Pomenili so se o pomanjkljivostih ter tudi o tem, kako bodo poživili delo. Zastopnika občin. In okrajnega odbora ZB sta poudarila, naj novoizvoljeni odbor posveča več skrbi svojemu članstvu. Upamo, da bo novi odbor -kos avo-
Ivan Ožbolt-Očka
peljali v internacijo, jaz in dva sinova pa smo bili v partizanih. Večkrat je bilo hudo. Bil sem pri posebni skupini, ki je delala barake za tiskamo »Triglav«, za bolnišnice itd. Nekaj časa sem bil tudi ekonom; nabavljal sem namreč hrano za našo edinico. Med nemško ofenzivo jeseni leta 1943 je bilo spet pošteno vroče. 80 partizanov se nas je prebijalo skozi vse mogoče nevarnosti. Jaz sem jih vodil. Ofenzivo smo srečno prestali, potem pa smo se ponovno borili proti okupatorju in domačim izdajalcem. Končino smo le zmagali. V partizanih sem bil do konca vojne 1945. leta-.«
Naš Očka je še vedno čil in zdrav. Ponosen je, da je vzgojil si-na-heroja. Ponosen je, da je tudi on kljub letom sodeloval v težki narodnoosvobodilni vojni in z njim vsa družina.
Očku želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let in mu kličemo: Zdravo!
TOREJ LE UMIK
Po dolgem cerikanju in lepem številu resolucij, s katerimi je Generalna skupščina ZN zahtevala od Izraelcev, da 'se umaknejo iz Egipta, je pod pritiskom svetovne javnosti in ko Izraelu tudi Amerikan-ci niso hoteli dati javne podpore, ta vendarle umaknil svoje čete. iz zadnjih predelov Sinajskega polotoka in iz Gaze ob Sredozemskem morju, čete ZN se bodo verjetno razvrstile med obema strankama, da bi tako preprečile nadaljnje spopade, dokler ne bodo rešena na-daljnja sporna vprašanja, ki jih je tu veliko.
V	kratkem bo tudi v celoti ploven Sueški prekop za ladje s to-nažo do 10.000 ton. Sedaj teče spor okrog tega, komu naj plačujejo takso za prevoz skozi ta prekop. Egipt je dal izjavo, da bo dovolil angleškim in francoskim ladjam prevoz proti normalnemu plačilu. Vrsta dežel, med njimi tudi Amerika pa zahtevajo, da bi plačevale le pol takse Egiptu, drugo polovico pa Mednarodni banki. Temu se Egipt upira, ker bi s tem dejansko bile kršene suverene pravice neodvisne države. Spor bo zelo verjetno končan tako, da bodo ladje plačevale, vso takso Egiptu, ta pa bo polovico nalagal v Mednarodni banki. Tako bi bili v glavnem zadovoljni obe strani.
V	zahodnih državah so v zadnjem času razgovori zelo živahni, ker pač skušajo zopet na nek način vzpostaviti zahodno solidarnost. Zahodno nemški minister Von Brentamo je obiskal v Ameriki Dul-lesa, kjer sta se vglavnem pomenila o združitvi Nemčije in o skupnem zahodno evropskem trgu.
Obisk predsednika francoske vlade Guy Molleta v Združenih državah Amerike ni Francozom prinesel tako žaljenih rezultatov. Amerikanci namreč niso pokazali nobene volje, da bi Franciji pomagali, da se izvleče iz težav, v katerih se je znašla.
Po domovini
*	Kakor vse kaže, bomo morali letos uvoziti iz tujine za več kot 8 milijonov dolarjev raznih uvoznih artiklov, če računamo porast potrošnje, bi se 1961. leta uvoz povečal na približno 18 milijonov dolarjev. Stremeti bo treba za tem, da bomo pridelali doma več sladkorne pese in izdelali več sladkorja.
*	V Zveznem izvršnem svetu pripravljajo nove zakone, s katerimi bo izpopolnjen naš pravni sistem. Organi Zveznega izvršnega sveta in zvezne uprave bodo dali prednost kakim 50 zakonom. Program je po pomenu in številu zakonov takšen, da ni moč pričakovati, da bi ga uresničili še letos.
*	Podjetje »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda je podpisalo z indijskimi železnicami pogodbo za izgradnjo velikega železniškega mostu na reki Gandang v Severni Indiji. Most bo dolg 650 m in bo tehtal 2800 ton. Most bo dograjen do leta 1958.
*	Na mednarodnem velesejmu
v	New Yorku, ki bo od 14. do 27. aprila, bodo sodelovala tudi jugoslovanska podjetja. Imela bodo na razpolago 200 m2 sejm-skega prostora, razstavila pa bodo v glavnem vzorce tistih proizvodov, ki jih je moč prodajati na ameriškem trgu.
*	Na področju atomskih raziskav smo pri nas že lepo napredovali, medtem ko naši industrijski inštituti, tovarniški laboratoriji in industrija pri praktični uporabi teh dognanj še niso dosegli večjih uspehov. Da bi ustvarili tehnične in materialne pogoje za širšo uporabo tehnične energije, so na pristojnem mestu pripravili osnutek načrta za uporabo izotopov v industriji za letošnje leto. Prihodnje leto bo začel obratovati tudi naš prvi poskusni reaktor v Vinči.
*	V tovarni avtomobilov v Mariboru so pred kratkim izdelali desettisoči kamion znamke »Pionir«. Ob tej priložnosti je bila v tovarni primerna slovesnost. Udeležili so se je član Zveznega Izvršnega sveta Franc Leskovšek, podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, general Levičnih in predstavniki krajevnih oblasti.
*	Mednarodni kongres folklornih delavcev bo letos v Jugoslav
vi	ji. Prvotno je bilo določeno, da bo kongres na Madžarskem, zaradi znanih dogodkov na Mar džarskem pa so ponudili organizacijo kongresa naši državi. Prireditelji so sklenili, da bo kongres avgusta v Ptuju in Varaždinu. Pričakujejo okrog 300 gostov iz vsega sveta.
*	V Beogradu bodo kmalu odprli novo humoristično gledališče, ki bo imelo dokaj nenavadno ime — »Bela vrana«. Pravijo, da so ga tako krstili zaradi tega, ker bo gledališče res prava bela vrana med našimi gledališči, saj bodo v njem uprizarjali predvsem dela domačih piscev in le izjemoma tuje dramatike.
ZADRUŽNIKI PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV
Na bližnji kongres delavskih svetov se pripravljajo tudi naše zadruge. Na tem kongresu bodo obravnavali celotno problematiko družbenega in delavskega samoupravljanja. Razumljivo je, da bodo razpravljali tudi o zadružništvu oz. organih upravljanja; v zadrugah. V upravnih, nadzornih in strokovnih odborih zadrug, ki so upravni organi, sodeluje veliko število ljudi. V zadnjem času beležimo tudi velik napredek odborov žena-zadružnic.
Družbeno upravljanje v zadružništvu
Vloga kmetijskih zadrug pri napredku vasi
Kmetijske zadruge v našem okraju so s svojim dosedanjim delom v večini primerov dokazale, da se zavedajo važne vloge, ki jo imajo pri pospeševanju kmetijstva in pri razvijanju socialističnih odnosov na vasi. Vendar so se nekatere od njih preveč usmerile na srnino trgovino. Tu pa ne mislimo na odkup kmetijskih pridelkov, ki so ga ponekod celo preveč zanemarjali. Kmetijske zadruge se morajo zavedati, da je pospeševanje kmetijstva njihova osnovna naloga in dolžnost. Zadruge so dolžne, da poskrbe za svoje elane razna kvalitetna semena pod ugodnimi pogoji. Zadruge bodo tudi najlažje zainteresirale svoje člane za lastno proizvodnjo kvalitetnih semen s pogodbami itd.
Delo zadrug se mora razširiti in poglobiti pri uvajanju zadružne mehanizacije. Strojne parke naj bi zadruge izpopolnile z raznimi novimi stroji in priključki, ki ustrezajo posebnim pogojem, ki jih imajo po edine zadruge. Uvajati bi morali motorne kosilnice za krmo, žito itd.
Zelo važno vlogo imajo KZ tudi pri obnovi našega sadjarstva.
Kmetijske zadruge lahko mnogo pripomorejo k nadaljnjemu dvigu in napredku živinoreje z ukrepi za izboljšanje krmske baze, z gnojenjem in urejevanjem travnikov in pašnikov. Zadruge bodo seveda še nadalje sodelovale tudi pri selekciji živine, molzni kontroli, rodovniškem knjigovodstvu in skušale to svojo dejavnost razširiti še na tista gospodarstva, ki doslej niso opravljala teh del. Zadruge naj bi organizirale tudi pitanje mlade ži-
nizirati odkupne postaje. Tudi pri tem bo lahko Poslovna zveza mnogo pomagala. Naj omenimo, da je v načrtu gradnja skladišča s hladilnimi napravami v Kočevju za kmetijske pridelke. Za omenjeno skladišče bi bilo potrebno 40 mili j. din. Pereče je vprašanje, kako vnovčiti vse -tržne viške mleka in tudi mesa izven sezone. Ta problem se bo moral rešiti z gradnjo mlekarne v Kočevju, ki bo predelovala mleko v razne mlečne izdel-
ke, po katerih je na trgu veliko povpraševanje. Potrebno bi bilo zgraditi tudi obrat za predelavo mesa vmesne izdelke. Ta obrat bi lahko obratoval le v času, ko je promet s svežim mesom manjši.
Važna je tudi povezava pri delu med zadrugami. Izkušnje v eni zadrugi lahko koristijo tudi drugi zadrugi. Pri našem delu moramo
OBČNI ZBOR OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE
Obrtništvu doti pravo mesto
Pred kratkim je bil v Kočevju redni občni zbor Obrtne zbornice okraja Kočevje. Poleg delegatov so se zbora udeležili tudi gostje. Med njimi član Izvršnega sveta LRS tov. Beltram, predsednik Republiške obrtne zbornice tov. Potočnik in drugi. Na zboru so obravnavali pereča vprašanja obrtništva in sprejeli ustrezne sklepe.
ne z avtomehaničnimi deli. Avtomehaniki in lastniki motornih vozil morajo nabavljati nadomestne dele za svoja vozila v Ljubljani, kjer teh v Kočevju ni dobiti. Nujno bi bilo, da se taka trgovina v
Iz poročil in iz razprave je bilo razvidno, da je bilo premalo sodelovanja med občinskimi ljudskimi odbori in Obrtno zbornico. Ustanovljeni so bili pododbori, ki pa niso dosegli zadovoljivih uspehov,
vedno stremeti za tem, -da ponna- ,ker bi ge marall tesneje povezati s Kočevju odpre. Obrtniki želijo, da
gamo drug drugemu in da delamo vsi za iste cilje.
Zbor živinorejcev v Laščah
Zbora živinorejcev se je udeležilo nad 150 gospodarjev. Ta zbor je bil prvi take vrste ter je pokazal, da je bil potreben.
Pokazal je tudi na lepe uspehe živinorejskega odseka pri KZ Velike Lašče. Skupni promet za prodano živino je znašal v letu 1956 nad 71 -milijonov din. Leip napredek je živinorejski odsek dosegel tudi v tem, da je v rodovniku sedaj 71 odst. vse živine na območju zadrug v Velikih Laščah, Turjaku in Robu. 51 odst. krav je vpisanih v rodovnik z redno molzno kontrolo. Povprečna starost živine je 6 let in 8 mesecev, molznost krav nad 4700 kg mleka letno s 3,80 odst. maščobe, živinski odsek je v preteklem letu organiziral več živinskih razstav z nagrajevanjem,
kar je kmete še bolj zainteresiralo za izrejo živine. Razpravljali so tudi o predvideni premestitvi sejmišča. živinorejci se boje, da bi se sejmišče ne preselilo drugam.
sveti pri ObLO. Tudi predstavniki ObLO se niso udeleževali sej pododborov. V skupni povezavi bi imeli občina in obrtniki večje koristi. Poročali so tudi, da v nekaterih ObLO nimajo pravilnega odnosa do obrtnikov in da niso pra- ”ih delovnih urah je vajenec pre-v-iino seznanjeni z uredbami posa- puščen cesti in se za njega nihče meznih obrti oz. da v nekaterih ne briga. Vprašamo se, kje je
bi imeli obratne kredite za nemoteno poslovanje svoje obrti. Obravnavali so tudi vprašanje vajencev. Vajencem, pa tudi pomočnikom, bo treba v bodoče posvetiti več ideološke vzgoje. Po opravlje-
primerih ne upoštevajo uredb. Zelo pereče je vprašanje trgovi-
SEMENSKI KROMPIR
Na zadnji seji upravnega odbora OZZ so med drugim razpravljali o tem, da bodo letos zadruž-vine za izvoz. Zadrugam bo pri niki preko kmetijskih zadrug na-pospeševanju kmetijstva v veliko bavili okrog 80 ton semenskega pomoč Poslovna zveza.	krompirja, predvsem sorte »Mer-
Odkup kmetijskih pridelkov še kur« in »Voram«. Krompir bodo vedno ni zadovoljiv in ga bodo nabavili zaradi semenskega raz-
Razstava živine v Laščah
morale zadruge v tem letu izboljr šaiti. Zajeti je treba vse tržne viške kmetijskih pridelkov in orga-
množevanja in zaradi povečanja hektar, donosov krompirja. Krompir dobijo z Gorenjske in Ljubljane.
V sodraški „Destilaciji olja"
Investicije družbenega plana
Nadaljevanje s 1. strani ti za 10,5 odst. v primerjavi z letom 1955. V državnem sektorju se bo družbeni proizvod dvignil kar za 13,8 odst. v primerjavi z letom 1955. Na povečanje bo vplivala predvsem povečana storilnost dela in smotrno izrabljanje obstoječih kapacitet. Ključavničarstvo in Kleparstvo sta se v preteklih letih močno razvila. Močan napredek je v zadnjem času pokazala tudi Gar lanterija Sodražica. Prav tako sta podjetji Smreka in Jelka v občini DragEu-Loški potok v preteklem letu zabeležili lep napredek. Privatni obrtniki, ki skušajo včasih razširiti svojo mrežo, mnogokrat naletijo na težave. Zakonski predpisa, preveliko obdavčenje, posebno V prvem letu obstoja novih delavnic, skoraj popolnoma onemogočajo njihov obstoj. Občine bi morale v tem letu natančno preverjati možnosti plačevanja obveznosti posameznih obrtnikov. V našem okraju nam največ primanjkuje obrtne dejavnosti, kakor na primer urarstva, fine mehanike, mehanike koles, radiomehanike, elektro delavnice in še nekatere druge.
Za leto 1957 se predvideva, da bo porastel promet za 3,5 odst. Plan temelji na ustanovitvi novih ekspozitur in na razširitvi prevoznih storitev izven meja FLRJ, predvsem v Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Težave, ki spremljajo podjetje »Avto«, obstojajo predvsem v nabavi gum in kreditira-
go-
pod-
ored-
izkoriščena, kar predstavlja spodarsko škodo, ki bremeni jetje in skupnost.
Za trgovino se v tem letu videva, da se bo družbeni proizvod glede na zvišanje plač v gospodarstvu, kakor tudi glede na boljše pogoje v trgovini zvišal za 14 odst. v primerjavi z lanskim le-
Takoj ko prideš v Sodražico, opaziš poleg glavne ceste na obširnem dvorišču veliko smrečja. Ta reč je zanimala tudi mene, pa sem vstopil v poslopje, kjer izdelujejo oz. destilirajo dragocena olja iz smrekovega, jeOkinega in borovega smrečja. Vodja tega obrata tov. Cigule, mi je najprej pojasnil,
lep uspeh. »Destilacija olja« ima sedaj svoje prostore v tuji zgradbi. Da bi modernizirali obrat, nameravajo nabaviti še en kotel. V načrtu imajo gradnjo novih prostorov, da bo obrat tako lahko dosegal še večje uspehe, kot doslej.
Proizvodi »Destilacije olja« v Sodražici so zelo iskano blago.
da je tu obrat KZ Sodražica »De- Precej olja izvažajo, da dobijo de-
stilacija olja«. Obrat deduje že nekaj let in to zelo uspešno. Ima dva parna kotla in parno lokomobilo.
tom. Za gostinstvo pa se predvide- Ogledala sva si delovanje teh na-
va porast družbenega proizvoda za 1 odst. To zvišanje glede na povečano kupno moč ni veliko, je pa realno glede na stabilizacijo cen in prenosom kupne moči prebivalstva na artikle, ki jih gostinstvo ne potrebuje.
Naj na kratko omenimo še investicije. Lani je bilo iz sredstev okrajnega investicijskega sklada uporabljenih 41,680.000 din, od tega največ za industrijo in sicer 67,1 odst. Iz proračuna OLO je bilo lani investirano 11,684.000 dinarjev, in sicer za šole OLO je bilo lani investirano 11 milij. 684.000 din in sicer za šole v Travi, Sodražici in Ved.. Osolniku, za Elektrifikacijo ter nekatera druga dela. Sredstva investicijskega sklada bodo v letu 1957 znašala 73,551.000 din. Dohodki gozdnega sklada v letu 1957, ki se bodo uporabili za investicije, bodo znašali 119,817.000 din. Ta sredstva se bodo uporabila za gradnjo novih cest itd. Občinski lju-dski odbori bodo prejeli iz okrajnega proračuna dotacije v višini 43,805.000 din, ki jih bodo uporabili za grad-
nju Narodne banke. Zaradi nave- njo šol in drugih gospodarskih obdanega velikokrat stojijo vozila ne- jektov na svojem območju.
prav, 'ki je v bistvu preprosta. Parna lokomobila poganja po ceveh paro v kotle, ki so napolnjeni s smrečjtem in dobro pokriti z velikimi kapami. Para v kotlih smrečje »prekuha« in iztisne iz njega olje, ki po cevkah kaplja v posodo. Vsak kotel ima po dve cevki. Po ■ eni od njih se voda izloča od olja in tako ostane v posodi čisto olje. Tu moramo omeniti še posebno napravo — hladilnik, ki dovaja čisto vodo v procesu : destiliranja.
Procedura za kuhanje enega kotla traja 8 ur. Kotel ima okrog 2000 litrov prostornine, če kuhajo smrečje, smreke, dobe pri enkratnem kuhanju 0,80 kg olja, jelkino smrečje da 2 kg olja, borovo pa 1,50 kg olja. Tu .so vzete povprečne teže. Iz tega vidimo, da daje največ olja jelka. Lani so na tem obratu prekuhali skupno 877.303 kg smrečja in pridelali 1652 kg olja. Ta obrat si je pridobil pri kmetih že velik ugled in sedaj vozijo smrečje iz vseh predelov Ribniške doline, Slemen in Notranjske. Kljub temu, da je smrečje sorazmerno 'drago, je imel obrat lani nad 3,000.000 din dobička. Za 7-članski kolektiv je to vsekakor
vize. Ta obrat v Sodražici pa nam kaže, da se da zaslužiti lepe denarce tudi s smrečjem. Od tega imajo koristi kmet, kraj in skupnost.
tu mladinska organizacija? V Kočevju je internat za vajence. Dom je prenapolnjen, saj je v njem namesto 45, kolikršna je kapaciteta, kar 65 vajencev. Prej ali slej bo treba misliti na povečanje vajeniškega doma. V domu je vajence lažje kontrolirati in vzgajati. Pri vključevanju vajencev-vojnih sirot je Obrtna zbornica sodelovala z Zvezo borcev. Uvedli so tudi psihološko preizkušanje vajencev za določene poklice v Kočevju in Ribnici.
Na zboru je bilo rečeno, da se nudi mladim mojstrom premalo možnosti za napredovanje in opravljanje izpitov. Tajnik zbornice tov. Uhan pa je poudaril, da nudi Obrtna zbornica mojstrskim kandidatom vso pomoč.
Precej so govorili o visokem obdavčenju, kar je vzrok, da je že marsikateri obrtnik opustil obrt in se vključil v državni obrtniški sektor. Nekateri od teh pa potem še doma šušmarijo. To je nepravilno. Obrtniki naj bi bili primemo obdavčeni, pa bomo imeli manj šuš-marjev. Nadzor nad šušmarji naj bi imele prvenstveno občine in pododbori Obrtne zbornice..
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Republiške obrt. zbornice, M je dal zbranim obrtnikom koristne nasvete za bodoče delo. Glede davkov je pripomnil, da bodo občine pravilno odmerjale obveznosti šele takrat, ko bodo na jasnem, kako je z obrtniki na njihovem področju.
Po razrešnici staremu odboru je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor, Štirje delegati za Republiško Obrtno zbornico in častno razsodišče. Sprejeli so tudi pro-vsa račun za leto 1957 in sklepe, ki bodo napotilo za bodoče delo.
Knjigovodski tečaj
nje še pred posebno komisijo, ko bodo polagali zaključni izpit.
Udeleženci tečaja se bodo po opravljenem izpitu lahko vpisali v višji knjigovodski tečaj, dalje tudi v višji dopisni tečaj, vsi udeleženci pa so se na tečaju naučili osnovnih pojmov knjigovodstva.
Znano je, da je v našem okraju veliko pomanjkanje knjigovodskega kaidra ter je želeti, da bi Ljudska univerza v Kočevju začeto delo nadaljevala. Organizacije ostalih naših krajev pa naj bi jo posnemale.
GASILCI NA GORI Gasilsko društvo na Gori je imelo letni občni zbor. Društveni poveljnik je v svojem poročilu med drugim grajal tudi nekatere člane
_____	zaradi nedelavnosti. Gasilci so v
tečaj bil v času, ko so'po ~podjet- preteklem letu vložili za gradnjo jih sestavljali zaključni račun za zadružnega doma, kjer bodo tudi leto 1956.	oni imeli svoje prostore, mnogo
Dne 15. in 16. marca 1957 bodo truda. Zahvala gre tudi KZ Sodra-tečajniki pokazali pridobljeno zna- žica za denarno pomoč.
Ljudska univerza v Kočevju se je lotila hvalevredne naloge, da je organizirala knjigovodski tečaj za začetnike.
Tečaj se je pričel v začetku decembra 1956, končal pa se je kancem februarja 1957. Tečaj je bil po dve uri dvakrat tedensko.
Na tečaj se je prijavilo kakih 70 uslužbencev iz podjetij, uradov in ustanov.
Nekaj se jih je ustrašilo bilance z aktivnimi in pasivnimi postavkami ter z bilanc, spremembami in so obupali, še predno je bilo treba knjižiti »v breme« in »v dobro«. So pa namesto njih prišli novi.
Z doseženim rezultatom smo lahko zadovoljni, saj je bila udeležba razmeroma dobra, čeprav je
1 je moji za zato
Marjan Lukežič
potrebno?
Danes ni več mogoče osebnega življenja izključiti iz družbenega dogajanja in zanikati pomembnosti dobrih družinskih razmer za uspešno delo posameznika v poklicu in drugih oblikah sodelovanja r družbeni stvarnosti, ker to ni v skladu s prizadevanji naše socialistične družbe za resnično človeške, socialistične odnose. Nasprotno naziranje je samo ovira za naš družbeni napredek.
Za večino ljudi predstavlja življenje v družini osnovno obliko in način življenja. Duševne in materialne razmere družine dajejo njenim članom osnovne pogoje za njihovo sposobnost in pripravljenost, da se kot aktivni člani družbe morejo v polni meri udejstvovati bodisi vsvojem poklicnem delu, bodisi na vseh onih področjih družbenega življenja, ki jih posamezniku nudi današnja družba. Zato prav gotovo ni vseeno, kakšno je življenje posameznika’ zato tudi ne more biti vseeno, kako se posameznik na to življenje pripravlja. Po-
polnoma razumljivo je, da se danes ukvarja s tem problemom tudi družba, ker je to za našo družbo eno osnovnih vprašanj.
Ce bi hoteli upoštevati resnično vse, kar je potrebno, bi morali zajeti’ celotno vzgojo. Ta je v dobršni meri naložena vzgojiteljem, ki so se na to nalogo poklicno pripravljali. Vendar leži glavna teža vzgoje na starših, ki pa se za to odgovorno in zahtevno nalogo zavestno nikjer ne pripravljajo. V tem je protislovje dosedanje prakse učenja in pripravljanja na življenje: da zna nekdo obdelati kos lesa ali železa, se mora za to primemo izučiti in izvežbati, da pa bi kot bodoči oče ali bodoča mati vedel in znal, kako naj vzgaja svoje otroke, kako naj oblikuje živ material, na to se ne pripravlja,, čeprav vemo vsi, da so tu zahteve in težave neprimerno večje. Napačne vzgoje ne moremo zavreči tako, kakor lahko zavržemo kos lesa, Id se nam je pri obdelovanju skazil in ga še vedno lahko uporabi-
mo, če drugače ne, vsaj za kurjavo. To dejstvo nujno terja, da se bodoči zakonci, torej bodoči starši, na svoje naloge pri vzgoji prav tako pripravljajo, kot se mora sleherni, ki hoče delati v poklicu. Mladi ljudje, Id sklepajo zakon, na to vse premalo mislijo.
Dosedanja praksa kaže, da se z vzgojo otrok v družini ukvarjajo večinoma le matere. Le redki so primeri, kjer pomaga materi pri vzgoji otrok tudi oče. Res je moški vedno poklicno in tudi drugače zaposlen, kar mu jemlje čas, da bi se bolj posvetil svojim otrokom. Res je pa tudi, da je temu veliko krivo nepravilno mnenje, da je vzgoja otrok le ženska stvar. Se danes moremo najti skrajne primere takega naziranja, ko oče spregovori resno besedo z otrokom šele, ko ta odraste in je postal polnoleten.
Izkušnje in novejša raziskovanja psihologov so pokazala, da je otroku enako potrebna tako materina kot očetova vzgoja. Mati ima že po svoji naravi bolj ženski, oče moški prijem. In potrebna sta oba), da se more otrok izoblikovati v skladno, uravnovešeno osebnost. Danes, ko je tudi večina mater poklicno zaposlenih, so se razmere v družini v marsičem spremenile, žena, ki je zaposlena, dela v službi, po delu pa opravi tako rekoč še en »šiht« domačih opravkov.
In končno mora — po starem nazoru —■ še sama vzgajati otroke. Ali to trojno delo še opravičuje staro oznako ženske, češ, da je »šibki« spol! ?
Ce imamo danes v naši ustavi zajamčeno enakopravnost žene s pravnega stališča, moramo to enakopravnost razširiti na odnose med Ispolama, na družinske odnose, šele poltem bomo lahko rekli, da upošteva enakopravnost tako naš nazor kot našo življenjsko prakso. Samo itaka enakopravnost je resnično socialistična, vsako drugo gledanje nima nobene zveze s socializmom!
Imamo seveda tudi izjeme, ki jih je vsak dan več, ko si mož in žena primemo delita svoje družinske naloge; to so že primeri odnosov, ki so socialistični v polnem pomenu besede. Toda ti primeri so več ali manj le slučajni. Naš družbeni razvoj pa ni slučajen, zato moramo vsi dobre tendence v našem razvoju zavestno podpirati in ustvarjati možnosti za čimbolj pospešeno bližan j e našemu cilju — resničnim socialističnim odnosom med ljudmi.
V gledanju na zakon in družino imamo še mnogo nazorov, ki so pravo nasprotje tega, za kar si prizadevamo. V interesu vse naše družbe je, da te odnose, ki so zastareli in temelje na dvojni morali, ki je moškemu dovoljevala vse,
žensko pa zaklepala za družinska vrata, nadomestimo z novimi, ki cenijo tako v enem kot drugem spolu človeka in ustvarjajo s tem tiste pogoje v mladih ljudeh, ki so (poleg materialnih) zagotovilo, da bo njihovo bodoče življenje lepo in srečno. V tem našem prizadevanju moramo novo predvsem vzgajati, kajti s tem foo staro samo stopilo ob stran.
Prišli smo do nespornega zaključka, da je vzgoja za zakon in družino potrebna. Ob tem pa je potrebno poudariti še eno: da se ta vzgoja začenja že pri otroku v družini, ker otrok svoj bodoči življenjski nazor gradi predvsem na opazovanju odnosov med očetom in materjo. Kakor bo vrednotil nasprotni spol, tako bo tudi njegovo življenje pred zakonom. Ni naš namen, da bi morda sedaj razpravljali o tem, če smo za predzakonsko spolno izživljanje ali ne. Brez dvoma lahko najdemo skoraj enako število dokazov za in proti. Odločitev za to ne bi bila lahka;. Zato pomislimo samo na to, kar smo ugotovili že v začetku: večina ljudi preživi svoje življenje v družinski skupnosti. Družina, potomci — to je naravni cilj slehernega človeka. Zato postavimo mladim ljudem, ki (čestokrat podprti od odraslih!) zagovarjajo tako izživljanje, samo eno vprašanje: ali bi ti hotel vsakega, s katerim bi nave-
zal spalne odnose, vzeti za svojega življenjskega tovariša — svojo ženo, svojega moža — s katerim bi delil dobro in slabo, kar koli bi prišlo v življenju pred vaju? že slišimo odgovor — ne! To pomeni, da pričakuješ od svojega zakonskega druga nekaj več kot samo spolnost, da postavljaš še razne druge zahteve, da boš mogel z njim skladno živeti. V trenutnem spolnem razmerju pa želiš samo zadostiti Svojemu spolnemu nagonu. Toda ti si človek! Samo žival se slepo prepušča svojim nagonom. S takim trenutnim odnosom znižuješ ne samo ceno človeka v bitju, s katerim se izživljaš, ampak ponižuješ tudi svoje lastno človeško dostojanstvo.
Ce bosta fant in dekle tako pre* mislila, če bodo mladi ljudje postavili svoje medsebojne odnose na tako osnovo vrednotenja, ki je edina vredna človeka, ne bo vprašanje predzakonskih odnosov tako problematično. Vzdržnost ne bo tako težavna. In če se bo zgodilo, da se morata dva, ki sta se spoznala kot dve ljubeči se bitji, iz kakšnih tehtnih razlogov raziti, ju zato ne bomo mogli grajati.
Da bomo pa vse to dosegli, je vzgoja za zakon potrebna; našo vzgojo otrok in mladine moramo razširiti in jo s tem dopolniti, le tako bo naša vzgoja res prava in s tem tudi socialistična.
V vsakodnevnem delu uveljavljamo socialistična načela naše družbe
Objavljamo poročilo predsednika Okrajnega odbora SZDL, tov. Jožeta Klariča, ki ga je podal na okrajni konferenci 11. marca t. 1.
Življenje in delo ljudi, združenih mokracija, v kateri more sleherni v svoji organizacij — Socialistični drža-vlj-an neposredno sodelovati, zvezi delovnega ljudstva, je tako To se pri nas v obliki delavskega pestro, tako bogato po dogodkih in družbenega upravljanja že kon-vseh vrst, da ga ni mogoče zajeti, kretno sprovaja v življenje in peniti oceniti v tem poročilu.	meni začetek postopnega odmira-
Ta doba je zelo pomembna za nja države, naš notranje-politični razvoj, pred- Centralistično, birokratsko vode-vsem za razvoj delavskega indruž- nje gospodarstva, nezaupanje vod-benega upravljanja. Zaradi notra- stva v ljudi — množice proizvajal-njih uspehov moramo torej v ena- cev, vse to povzroči splošen zastoj, ki meri ugotoviti izredno velike nezainteresiranost do dela in po-uspehe Jugoslavije v zunanji poli- manjkanje iniciative. Tak odnos do tiki, njen vedno večji ugled in nje- ljudi pa povzroči tudi nezaupanje no utrditev v mednarodnih odno- množic do vodstva in sproži borbo sih.	proti vodstvu in vsemu tistemu,
V vseh odločilnih razdobjih naše kar zavira napredek in razvoj. To zgodovine, ter od 1941. leta dalje, zlasti vidimo v dogodkih na Ma-smo vedno znova ugotavljali, da džarskem. brez podpore množic ne bi zmogli Na splošno lahko
tivno in bolj napredno množično šolski odbori volijo prav zdaj. sodelovanje ljudi v upravljanju go- Prav pa bi bilo, da se po izvolitvi spodarstva. To se pravi tisto, kar sestanejo in pogovorijo o delu. je Marx imenoval postopno odmi- Pripravlja se seminar o delu teh ranje države. Tisto, čemur mi pra- odborov, kar jim -bo vsekakor v viroo socialistična demokracija, de- pomoč pri izvrševanju njihovih nalog.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE TRGOVINE JE TREBA UVELJAVITI
Razvoj družbenega upravljanja na področju trgovine se v našem okraju zelo počasi razvija. Do sedaj je bilo le malo storjenega, da bi ti organi zaživeli. Problematika
trgovine je vsekakor kočljiva stvar, saj državljani ravno tu najbolj konkretno občutijo vse težave v zvezi z življenjskim standardom. Krivda za počasen razvoj te oblike sodelovanja državljanov je v premajhni gospodarski zainteresiranosti in skromni ekonomski podlagi, s katero razpolagajo. Del krivde pa je tudi v tem, da so se-
Uslužnostna obrt - premalo razvita
občine maramo podpirati, ker jih je povsod premalo, ne pa jih dušiti s prevelikim obdavčenjem. Stremeti moramo tudi za tem, da obdavčimo šušmarje in jih s tem spremenimo v legalne obrtnike, šuš-mar naj bi bil celo bolj obdavčen
Delavski rxizred naj ima odločilen vpliv na delo komune
težkih nalog — isto ugotavljamo tudi danes.
Danes priznava ves napredni svet, da je naša dosledna predanost principom socializma — zaupanje v napredne socialistične sile v svetu, spoštovanje neodvisnosti
vedno večje prebujanje naprednih sil v svetu. Mali narodi, kolonialne in odvisne dežele, postajajo iz leta v leto aktivnejša sila v mednarodnem življenju. To je eden najpo-mebnejših pojavov današnjega časa. Azija, ki je bila še pred nekaj
že v anketi po podjetjih, kjer je nad 500 zaposlenih ljudi in v ugotovimo podjetjih, -kjer je nad 200 zaposle-
Gespo-darska podlaga Draga-Loški potok se je občutno povečala z dograditvijo lesno-pre-delovalnega obrata, ki bo letno dajal okrog 8—10 milijonov dinarjev v občinski investicijski sklad.
Tudi zaposlenost prebivalstva ne
Stanke za družbeno upravljanje tr- sme toti poseben problem, saj go- kot pa registriran mali obrtnik. Z govin sklicevali ponekod poslovod- zdovi in obrati za predelavo lesa dosedanjim preganjanjem šušmarje trgovin, namesto odbori SZDiL. nudijo dovolj dela. Prebivalci teh jev smo samo podpirali monopolni
krajev se marajo zavedati, da je položaj nekaterih obrtnikov in na gozd važen vir zaslužka z delom, ta način dvigali cene obrtnim stone pa le z izkoriščanjem gozdov, oziroma prodajo nepredelanega lesa. Sedaj, ko imamo namenske sklade pri občinah, se bo tista občina hitreje razvijala, ki ima močneje razvito družbeno obrt in daje 50 ods-t. dobička tem skladom. Gotovo bodo občine bolj kot do sedaj tovarišev, kar ni slabo; žena razvijale obrtništvo, skrbeti pa bo
Tudi Trgovska zbornica za naš okraj bi morala biti tukaj bolj aktivna.
ritvam.
11.500 LITROV MLEKA OSTANE
je 50
nih ljudi, smo ugotovili pomanjkljiv vpliv delavskega razreda na
odst., kar je treba, da pri tem ne bomo zapostavili razvoja uslužnostne obrti,
Občni zbori kmetijskih zadrug so opozorili na to, da kmetje za sedaj težko prodajo tržne viške svojih pridelkov. To se zaenkrat čuti predvsem pri prodaji klavne živine, mleka in mlečnih izdelkov.
narodov, nevmešavanje v notranje leti pojem kolonializma in zaosta-
zadeve drugih držav ter zvestoba principom politike koeksistence — postavila Jugoslavijo na čelo številnih -držav v svetu, ki iskreno želijo tako sožitje.
V zadnjem času pa se iznova -čuti, da taka vloga in ugled Jugoslavije ne ugaja tistim, ki si takih odnosov med narodi ne želijo, ki se bojijo razvoja prave socialistične demokracije, zlasti pa odmiranja države.
Tovariš Kardelj pravi, da tudi ruska vojaška intervencija na Ma-
lostii je danes središče svetovnega meni. dogajanja. Po drugi strani-- pa vidimo obupno borbo velikih izkoriščevalskih -držav, da bi obdržale privilegiran položaj, ki so ga imele, -oziroma ga- še imajo v nekaterih zaostalih deželah. Zaradi tega je na svetu še vedno napeto in zapleteno stanje, ,ki nas v marsičem spominja na hladno vojno preteklih let. Dogodki v Egiptu, severni Afriki, v arabskem svetu, Cipru in drugod, pa tudi na Poljskem in Madžarskem, nam to jas-
pa samo 11 ali 10 vsekakor premalo.
Z-animiv je tudi sestav Okrajnega zbora proizvajalcev. V temzbo-
delo in življenje v komuni. Če pa ru je 7 delavcev, 13 kmetov in 15 za sindikate, ena pogledamo socialni sestav ljudskih uslužbencev, ki sicer vsi delajo nalog, saj vpliva dobro razvita odborov in njihovih organov, nas v proizvodnji, vendar je neposred- uslužnostna obrt občutno na živ-to stanje -ponovno opozarja, da se nih proizvajalcev v tem forumu lje-njske pogoje ljudi. V tej zvezi moramo potruditi, da se sestav teh premalo. Verjetno je to tudi eden bomo morali tudi spremeniti po-
odborov pri bodočih volitvah spre- izmed vzrokov premajhne poveza-	litiko do -privatnih	obrtnikov, zla-	benega	plana za to leto na seji
ve zbora proizvajalcev z delavski-	sti onih, ki delajo	usluge. Davčna	OLO je	tudi pokazala, da v našem
mi sveti. Posvetovanja predsedni-	politika bo -morala	biti taka, da bi	okraju	že sedaj pridelamo toliko
kov delavskih svetov so se poka-	bolj obremenjevali	večje obrtnike,	mleka,	da nam ga dnevno ostaja
ki ni toliko dobičkanosna. Tu je za Za dvig kmetijske proizvodnje bodalo Socialistične zveze, zlasti pa mo storili največ, če bomo pravo-izredno važnih časno znali odkupiti vse tržne viške. Dosedanja -praksa pa kaže, da se kmetijske zadruge ukvarjajo najraje z lesno trgovino.
Razprava ob sprejemanju druž-
V SVETIH OBČIN JE ŠE VEDNO PREMALO DELAVCEV
V raznih svetih po občinah je samo 74 delavcev od 438 članov svetov, medtem ko je 187 ali nad 40 odst. uslužbencev, 136 ali 30 odst. kmetov, samo 61 žena in le 48 mladincev in mladink do 30 let starosti.
džarskem ni imela glavne vloge, no potrjujejo. Velesile, zlasti Ame-reševati socializma, temveč raz- rika na eni in Rusija na drugi merje sil v sedanjih mednarodnih strani, pa ne prispevata dosti k odnosih. Dalje pravi tovariš Kar- rešitvi spornih vprašanj, pač pa delj: »...kako je sploh moglo po jih nasprotno zapletata, kar dosti-enajstih letih obl-aisti, ki je prise- krat povzroča težave pri delu Or-gala na socializem, v relativno ganizacije združenih narodov, razviti državi, z močno gospodar- Vse dogodke po svetu, zlasti pa sko podlago in močnim delavskim dogodke v Egiptu in na Madžar-razredom, priti do oborožene borbe skern so naši ljudje spremljali z tega razreda in kako je mogel iz- velikim zanimanjem. Odbori SZDL zvati proti sebi intervencijo druge zaradi tega niso imeli posebnih te-
V svetih OLO sodeluje 101 državljan. Od tega samo 6 delavcev, 7 kmetov, 67 uslužbencev In I obrtnik. Do 30 let starosti sodalu-
zala kot zelo potrebna in -koristna oblika povezovanja organov družbenega upravljanja v občini. Na posvetovanju v Kočevju se je pokazalo, da je potrebno posvetiti več skrbi delavskemu upravljanju v malih usilužnostnih in obrtniških podjetjih. V nekaterih izmed teh podjetij delavskega upravljanja
ker jih v večjih krajih lahko na- 11.500 litrov. To mleko bi morali domestimo s socialistično obrtjo, nujno prodati ali predelati v mleč-Male obrtnike, zlasti začetnike pa ne izdelke.
V poljedelstvu in živinoreji napredek
V severnem delu okraja se razvija in lepo uspeva predvsem kme-
praktično sploh ni- Samovolja tijstvo, Tu so odlični pogoji za upravnikov in nekaterih uslužben- razvoj kmetijskega zadružništva.
cev je tudi resna ovira pri razvoju delavskega upravljanja.
Večja proizvodnja " višji standard
V občinah Velike Lašče, Dobrepolje, pa tudi v Ribnici so bili doseženi pri dvigu kmetijske proizvodnje, zlasti pa pri živinoreji, prav lepi uSpehi. V letu 1955 je bito od 3948 kmečkih gospodarstev lago so tudi dolgoročni krediti "za 2504 včlanjenih v kmetijskih za- obnovo sadovnjakov in podobno, dru-gah. V letu 1956 pa je števil- Mnenja smo, da- o teh ugodno-ka kmečkih gospodarstev, ki so stih kmetje vse -premalo vedo in včlanjena "
Z dobrim semenskim krompirjem in s pravilnim gnojenjem je bil pridelek krompirja ponekod trikrat tolikšen kot običajno.
Letos bodo imeli kmetje velike ugodnosti pri najemanju kratkoročnih kreditov za izboljšanje proizvodnje krompirja, žita, jagodičevja in pitanja živine. Na razpo-
predsedniki teh "sve- premalo obravnava življenje izven	V*mCtijske zadmge' se P™10 s okoriščajo.
X.	XI___	Mn.toir-io	„ x.-„ porasla na 2664.	Boljši obisk na letošnjih občnih
V letu 1955 smo imeli vpisanih zborih kmetijskih zadrug je tudi
V nekaterih svetih pri občinah ovire za hitrejši razvoj delavske-je preveč direktorjev in vodilnih ga upravljanja, uslužbencev iz raznih podjetij, ki Na sejah delavskih svetov se so navadno
tov. Direktorji in ostali uslužben- podjetja. Ma-lokje govorijo o živ-
^Ke^NaT^ta^	ci so sicer lahko v teh svetih, ven-	članov kolektiva v	SSil'“S Svfčje Z
ces imenuje kakor -koli hoče, revo- dogodkov. Več težav so imela vod- daf je treba paziti -da njihova pn- v pr?s*	„	1	motenostjo 2629 kg mleka letno na nimanje za zadružno rospodarie-
luoija aU kontrarevolucija, dejstvo stva SZDL ri pojasnjevanju g«,, sotnost ne bi dušila aktivnega de-	svet da^ pobudo 1 kravo. v ]etu °1956	3	zaaruzno gospodarne
la ostalih elanov sveta. So primeri, predlog občinskemu ljudskemu od- vp]ssnjh v rodovnik' 2450 ali 41 da delavci, člani teh svetov, ne. boru za rešitev družbenih proble- odst vseh ^ povprečna molz_ govorijo tako sproščeno v navzoč- mov, kot_ so na primer ureditev nost	2779 P mleka na
nosti vodilnih ljudi iz uprav raz- šole, boljša organizacija trgovine kravo	6
nih podjetij. V nekaterih podjetjih in .gostinstva — predvsem v zvezi dobivajo predsedniki delavskih z družbeno prehrano, ureditev ko-svetov dnevni red za sejo šele dan munalnih naprav, ustanavljanje Pred zasedanjem, tako da praktič- uslužnostnih obrti ’in podobno. De-"" "" napravijo drugega, kot da lovni kolektiv ustvarjajo sredstva,
Irt oomn (Jn/vinAi	J	•	i_ i .	v V
je, da se je proti oblasti, ki se je proglašala za socialistično, dvignil delavski razred in sicer z vso svojo večino, zakaj, ako ne tol bilo tako, potem tudi z vstajo ne bi bilo ničesar ...«
Enotnost socialističnih množic v posamezni deželi ali v celotnem naprednem gibanju, je -lahko do-
stva SZDL pri pojasnjevanju gospodarskih vprašanj, posebno onih, ki zadevajo življenjski standard.
Poudariti moramo, da politično delo danes ni v-eč samo v pojasnjevanju posameznih ukrepov in v upravičevanju storjenih napak. Dobro ali slabo politično stanje v nekem kraju ne smemo ocenjevati samo po tem, kako ljudje krttizi-
nimanje za zadružno gospodarjenje, kot so ga imeli do sedaj. Na nekaterih občnih zborih so zahtevali tajne volitve, ko so volili nove upravne odbore, česar na prejšnjih občnih zborih ni bilo.
seči samo -ob strogem spoštovanju rajo, kako se udeležujejo sej in se- Preberejo samo dnevni red. Taki zato bi morali skrbeti da se ta
. .	i. 1.1.   ... " .	T»T*1 VVi-ar»i 0/1 oi/l/ivi nrtln	,
samostojnosti slehernega delavske- Stankov, plačujejo članarino itd. ga gibanja, ne pa z blokovsko Odbori Socialistične zveze delovne-»emotnostjo«. Praksa: pa je poka- ga ljudstva, zlasti pa komunisti v zala, da politiki reakcionarnih sil njih, se morajo dnevno truditi, da v svetu, zlasti na zahodu, mnogo .množično sodelujejo z državljani v več koristi tako imenovana stara, direktnem delavskem in družbenem
primeri so sicer zelo -redki, vendar se še pojavljajo. Priprave za sejo morajo biti drugačne. Predsednik delavskega sveta naj bo v stalnem stiku z upravo p^djetia. r!a bo poznal vso važnejšo proble-
sredstva pametno trošijo.
in koristno po-
Občinske konference SZDL niso bile povsod dobro izvedene
»stalinska enotnost« in »monolit- upravljanju. S konkretnim delom maUko podjetja; on naj sestavi nost«, kot pa samostojnost in ena- v socialistično-demokratičnem me- dnevni uprava pa naj pravo-kopravnost delavskih gibanj,	hanizmu bomo dvigali socialistično časno PriPravi gradivo za sejo. Z
Jugoslovanski in še mnogi dru- zavest. V tem pogledu smo po re- U^vom, ki se bo obravnavalo na
ZA ENOTNO GOSPODARSKO POLITIKO NA VASI
Podobni primeri so tudi pri delu kmetijskih zadrug. V občinah, kjer je več kmetijskih zadrug, so te premalo medsebojno povezane, ....	.	..
j=	=	enota
Delo občinskih konferenc, kakor osnovnih organizacij SZDL, saj še. tudi celotno delo Socialistične zve- do danes nekateri vaški odbori nize kaže, da je našemu osnovne- so imeli svojih občnih zborov. Vse mu aktivu v glavnem poznana vlo- to meče slabo luč na celotno or-ga Socialistične zveze, kakor jo je ganizacijo Socialistične zveze v nakazal IV. kongres Socialistične tem kraju, zveze delovnih ljudi Jugoslavije.
V nove občinske odbore SZDL
gi komunisti menijo, da je sociali- organizaciji okraja in občin oziro- s®^> naJ bodo seznanjeni vsi člani gospodarske politike. Zeto dobro bi f’a	bib že do sedaj v teh
zem izpostavljen veliki nevarnosti ma od nastanka komun -pa do da-	*---------------- os — i* «	— —
birokratizma, stagnaciji in zmali- nes, dosegli velike uspehe, napra-čenju, če se ne zagotovi bolj ak- vili pa tudi -dosti napak.
Delavsko in družbeno upravljanje v širokem razmahu
Medtem, ko proizvajalci v de- Z razvojem delavskega in druž-lavskem upravljanju že nekaj let benega upravljanja so se stvari uspešno gospodarijo, se je družbe- bistveno spremenile. Tudi novo nano upravljanje šele v zadnjih dveh stali krajevni odbori imajo v tem letih začelo uspešno uveljavljati, sistemu drugačne naloge kot so jih
imeli stari krajevni ljudski odbori.
volitvah v vaške odbore SZDL in občin, vodstva le pritegnili mnogo novih ljudi, kar bo živeto delo SZDL.
Isšim ”=1=1
takega, -da bi uprava, podjetja pla- voja občine. V okviru takega per-nirala za 7 odst. nižji narodni do- spektivnega plana bi se potem hodek na delavca in s tem tud: vsaka organizacija po svoje borila povzročila nižji življenjski stan- Za dosego tega plana, čim -več državljanov bi pri tem sodelovalo, tem več jamstva bi imeli, da bi se načrti uresničili. Na primer: V občini Draga-Loški potok bi lahko vse tri kmetijske zadruge skupno zgradile zbiralnico mleka, oziroma
O ČLANSTVU SOCIALISTIČNE ZVEZE
Ob volitvah v nove odbore SZDL smo med drugim tudi ugotovili, da se je v letu 1956 število članov SZDL v primerjavi z letom 1955 v nekaterih občinah znižalo. Tako vsekakor po- smo imeli ob zadnji konferenci SZDL 34.372 prebivalcev, 21.540
dard, kakor se je to zgodilo v nekaterih podjetjih v preteklem letu.
KONGRES DELAVSKIH SVETOV
Po udeležbi delegatov je najbolj- volilnih upravičencev, od tega
še uspela konferenca SZDL v Vel. Laščah. Najslabša udeležba, pa je bila -na občinski konferenci v Sodražici, Dosti boljše ni bilo tudi v Predgradu. Vprašanje zase je se-
12.348 ali 57,8 odst. članov SZDL, konec leta 1956 smo imeli 36.254 prebivalcev, 22.257 volilnih upravičencev, 11.591 članov SZDL, to je 52 odst. od števila volivcev, kar
veda občina Draga-Loški potok, pomeni, da imamo 5,8 odst. članov
Ob splošni decentralizaciji in demokratizaciji državne uprave, zlasti z uvedbo novega komunalnega sistema v letu 1955 pia so prešle važne gospodarske naloge na državljane v občinskih skupnostih. Ta sproščenost in pobuda od spo-_daj lepo -povezuje skupne koristi vseh delovnih ljudi pri upravljanju za
to za r_____________________________
okraju. N-aloge komune-občine, kot združenja proizvajalcev, ki so hkrati tudi potrošniki, so zato zelo široke.
Na območju- našega okraja sodeluje v delavskem upravljanju 423 državljanov, v -družbenem upravljanju 1318, v zadružništvu 869, skupno torej 2610 ljudi.
ki bo
svetov
čeprav je krajevni odbor vklju- spevek k nadaljnjemu razvoju de-čen v sistem družbenega upravlja- lavskega upravljanja. Na ta kon-nja, ki deloma že prevzema funk- -greš naj se delavski sveti dobro cije državne uprave, bo krajevni pripravijo, da bodo na njem lahko
povedali o dosedanjih dobrih in slabih izkušnjah svojega dela, po-
Pred nami je kongres delavskih ndekatno, ki bi blia v korist pre- ltj,er so imeli občinsko konferenco Socialistične zveze manj v primer-
_	a	1 či A T m llo to rn l.o fr onfnnnTi. 4 ^ — -i_ /
odbor izvrševal naloge, ki imajo pomen samo za posamezno vas. Krajevni odbor ima predvsem tele
družbeno lastnino Tretktev naloge: Predlaga občinskemu ljud-proizvodnjo v občinah in f^mu odboru v reševanje zadeve,
ki se tičejo posameznega kraja; seznanja vaščane na zborih volivcev o sklepih občinskega ljudskega odbora in skrbi za izvršitev teh sklepov; dalje skrbi za vzdrževanje vodovoda, vodnjaka,
vsekakor velik pri- bivaleem te občine. Isto velja morda za zadruge v občini Lašče. Seveda bi morali skrbeti, da ne bi ena izmed teh zadrug — morda tista, Iti. je na sedežu občine, — igrala neko nadrejeno vlogo do ostalih zadrug in jih v nekem sebno pa, kje so bile morebitne smislu izkoriščala.
šele 3. t. m. Da je bila konferenca v Loškem potoku zadnja, je krivo slabo delo starih odborov
Občine btdo razpolagale z več kot 400 milijoni
Kočevje
Ribnica
Sodražica
Draga-Loški p.
Vel. Lašče
Dobrepolje
Predgrad
7484 volivcev 4178 volivcev 1609 volivcev 1840 volivcev 3180 volivcev 2677 volivcev 1089 volivcev
javi s številom volivcev, kot smo jih imeli ob zadnji konferenci. Pregled po občinah izgleda tako:
5318 članov SZDL 69 odst. 2250 članov SZDL 51,5 odst. 678 članov SZDL 42,1 odst 918 članov SZDL 49,9 odst 1490 članov SZDL 46,8 odst 628 članov SZDL 23,4 odst 309 članov SZDL 28,3 odst
KRAJEVNEMU ODBORU ____
PRAVO MESTO
Krajevni odbori so imeli do se-
daj 319 sej s 85 odst. povprečno	samo nekaj nalog iz pod-
hdeležbo, v Dobrepolju celo s 100 r0°ia dela krajevnih odborov. °dst, udeležbo. Premalo pa sode- Vsaka vas pa ima svoje specifične tojejo v krajevnih odborih žene in težave, ki so jih ljudje skupno re-toladina. V vseh odborih dela sa- Sevali že od nekdaj. To se pravi, too 20 žena in ravno tolike mla- da nam ni treba iskati oblik dela ^mcev, kar je vsekakor premalo, krajevnih odborov, kajti naloge so ce upoštevamo, da imamo 597 čla- tu in	"	"■
nov v vseh krajevnih odborih stična
Po novem družbenem planu bo-a, vodnjaka, napajal:- d-0 občine razpolagale z dosti več-
vzdr^Anf^u-r636^6 v l ' iinti finančnimi sredstvi kot do-
slej. Dočim niso imele občine v let.u 1955 v te svrhe nobenih sredstev na razpolago, — v letu 1956 pa v raznih skladih skupaj že 113,934.000 dinarjev, — bodo v letu 1957 znašala sredstva skladov
čistočo vasi. Organizira ukrepe proti požaru, poplavam in drugim elementarnim nezgodam; ukrepa pri preprečevanju nalezljivih bolezni ljudi, rastlin, živali itd. Tu je
AKTIVIZIRATI LASTNA SREDSTVA V PASIVNIH KRAJIH
Napačno bi bilo, če bi iz teh ljamo zlasti na doraščajočo mladi-številk napravili zaključek, da so no, staro nad 18 let. Na področju cialistična zavest pri ljudeh pada. vsake osnovne organizacije ima-Nekateri gospodarski in splošni Znižanje števila članstva Sociali- mo tako mladino, ki je še nismo problemi občin, ki smo jih ob ob- stične zveze gre predvsem na ra- vključili v Socialistično zvezo. V činskih konferencah in občnih zbo- čun slabega dela odborov SZDL. občini Predgrad so od 112 članov rih osnovnih organizacij SZDL po- Tako se na primer ponekod vaški mladinske organizacije vključeni v novno občutili, so naslednji: Ne- odbori niso sestali več mesecev, Socialistično zvezo le trije. Na ne-
občinah 157,842.000 dinarjev, kateri predeli kočevske občine, kot nekateri pa celo po leto dni, a po-
Ijudje jih poznajo. Sociali-zveza pa naj skrbi, da se ti začetki socialističnih oblik dela razvijajo naprej. Dajmo jim materialno podlago, čeprav minimalna sredstva in njihova delavnost bo
Skupni proračuni in skladi po občinah so znašali v letu 1956 —
307.084.000	dinarjev, letos pa so se ta sredstva dvignila na —
401.778.000	dinarjev.
Pametno bi bilo, da OibLO za-
na primer Kolpska dolina, zlasti pa nekod se je na volitvah pokazalo, osilniški konec, zaostajajo za dru- da ljudje sploh ne vedo, kdo je bil gimi kraji v okraju. Ljudje so tu v starem odboru ipd. Nekaj pri-preveč pasivni in čakajo na vzpod- merov je bilo tudi takih, da je ho-budo od zgoraj. Premalo se na- tel novo izvoljeni vaški odbor slanjajo na lastne sile, ki še niso SZDL te pomanjkljivosti takoj od-
gotovijo minimalna sredstva tudi popolnoma izčrpane. Podobno je tu- pravit in pobrati članarino za leto
Nekateri pa ne razumejo pravilne vloge krajevnih odborov, že leta 1955, ko so se formirale komune, so se ponekod -pojavile tožne, da bi se ustanovili krajevni od- zagotovljena, k?’ kl-5b-- 'Zajeli enak0 področje Od leta 1954 do 1957 so ljudje ot prejšnji krajevni ljudski odbo- za razne gradnje na pobudo kra-m ki so večino nalog izvrševali jevnih odborov ob podpori Socia-
nekak organ ljudske oblasti, ..........
«ot podaljšek roke višjih oblastvenih organov.
di v občini Predgrad. Prebivalcem	in več nazaj. Tiste, ki članarine
te občine smo včasih dosti ob-	niso hoteli plačati, enostavno niso
ljublja-li In tako še danes preveč	več prištevali k članom SZDL.
čakajo pomoči od drugod, premalo	(Osilnica, Lašče in tudi drugod),
pa zaupajo v to, da bi tudi sami	Ob tej priliki moramo poudariti, da
lahko dosti storili (primer vodo-	ne smemo ocenjevati dela in zavoda v Predgradu). Res je tudi,	vesti ljudi samo po tem, koliko
obrestovala, ker bi sprožila inicia-	da nimajo drugih možnosti za go-	hodijo na seje in obiskujejo se-
podpori	Socia-	tivo vseh	prebivalcev. Z lastnimi	sp-odarski razvoj razen naravnih	stanke, pač pa po tem, kako akustične zveze, prispevali	81,884.000	prispevki	in delom bi se verjetno	lepot doline Kolpe, ki bi lahko pri-	tivno sodelujejo v neštetih oblikah
din za	ureditev krajev.	Že	s	tem	so	desetkrat	toliko storilo, kot pa bi	vabila številne domače in tuje obi-	družbenega in delavskega uprav-
opravičiili	svoj	obstoj.	bila vrednost danih sredstev.	skovaice v te kraje.	ljanja. Na drugi strani- pa pozab-
krajevnim odborom, mogoče kakšen odstotek občinskih doklad, morda del drugih dohodkov občine ali sredstva, ki so določena za male asanacije vasi na območju posameznega krajevnega odbora. Na ta način bi se ta sredstva bogato
katerih občnih zborih so dosti razpravljali o tej mladini in se dogovorili, da jo bodo v bodoče sprejemali v svoje vrste ha svečan način ob krajevnih -ali državnih praznikih.
ČLANARINO JE TREBA REDNO POBRATI
Tudi neredno pobiranje članarine, kot smo že prej omenili, vpliva’ na znižanje članstva Socialistične zveze. Na področju kočevske občine v letu 1956 niso poravnali članarine štiri organizacije za vse leto in dve za pol leta;
Ribnica 12 za vse leto in 3 za pol leta;
Nadaljevanje na 4. strani
Socialistična zveza je množična javna tribuna napredne misli
Nadaljevanje s 3. strani Sodražica 4 za vse leto.
Loški potok 12 za vse leto;
Vel. Lašče 11 za vse leto; Dobrepolje 3 za vse leto in 2 za pol leta;
Predgrad 4 za vse leto in 1 za pol leta.
Poleg tega dolguje 28 osnovnih organizacij SZDL članarino za vse leto 1955 in 4 organizacije za pol leta 1955.
Ne sestanek zaradi sestanka!
Na zborih in konferencah Socialistične zveze smo tudi dosti govorili o oblikah in koordinaciji dela. V tem pogledu lahko opazimo dvoje skrajnosti. Na eni strani imamo oddaljene hribovske vasi, to so predvsem vasi, kjer so prebivalci zelo aktivno sodelovali v NOB — ki imajo sestankov in zborov volivcev premalo in si želijo, da bi jim prišel kdo kaj povedat. Na drugi strani, zlasti v večjih ikra jih — pa se pritožujejo, da je toliko raznih organizacij, toliko raznih sej, ' konferenc in sestankov, da nimajo skoraj nobene nedelje proste zase in svojo družino. To je zlasti težko vprašanje tam, kjer so eni in isti ljudje v mnogih organizacijah.
KDO NAJ SKLICE SESTANEK
Tam, kjer imajo dosti raznih organizacij, naj bi se te organizacije sestajale na svojih letnih občnih zborih ali ob posebnih prilikah — volitev delegatov in podobno. Drugi sestanki pa naj bi bili za vse ljudi tistega kraja sklicani zato, da se pogovorijo o kakem gospodarskem ali drugem vprašanju, ne pa samo zato, da sestanek ta ali ona organizacija ima. Seveda mora ena izmed organizacij tak sestanek sklicati in dati pobudo za razgovor. Če gre na primer za sestanek, na katerem bi govorili o političnih dogodkih, naj ga skliče SZDL; če gre za razgovor o neki gospodarski nalogi, naj ga skliče zbor volivcev, na katerem naj bodo vsi člani SZDL. če gre za postavitev spomenika ali določitev dneva krajevnega praznika, naj skliče tak sestanek ZB NOV itd.
GLEDE DAVKOV MANJ PRITOŽB
Kot smo omenili, je bilo največ razprav in kritike z gospodarskega področja dela. Nekatera vprašanja smo v tem našem poročilu že obravnavali in nanje več ah manj odgovorili. Plačevanje davkov od zemljiške dohodnine po katastru, so kmetje v glavnem z odobrava-
njem sprejeli. Proti odmeri davka na zemljišče je bilo v letu 1956 vloženih približno 100 pritožb ali 1,5 odst., kar je sorazmerno malo. V prejšnjih letih, ko se je davek računal individualno po dohodku, pa je bilo na izdane odločbe vloženih 55 odst. pritožb. Sedaj se največ pritožujejo le srednji in veliki kmetje. Dalje je bilo precej pritoževanja nad plačevanjem taks na imovino, zlasti pa glede taks na vozove. Zoper plačevanje taks na težke vozove ni bilo posebnih pritožb, pač pa proti plačevanju taks na lahke vozove, ki jih je v našem okraju sorazmerno dosti, tu so najbolj prizadeti mali kmetje v hribovskih vaseh.
NI ENOTNEGA POSTOPKA
Dosti razburjanja je bilo tudi zaradi neenotnega postopka pri popisovanju vozov,- ki je v mnogih pimerih povzročil opravičeno negodovanje. Nepravilno je tudi to, da so občine popisovale vozove brez sodelovanja krajevnih odborov. Letos bodo občinski odbori omenjene napake, odpravili na ta način, da bodo popisovanje vozov in ostale imovine, na katero se plačujejo takse, izvršili izključno s pomočjo krajevnih odborov.
DOBIČEK PRI TRGOVCIH
Skoraj na vseh konferencah so kritizirali preveliko razliko med odkupno in prodajno ceno kmetijskih pridelkov, živina stane 40 do 80 din kg žive teže, meso pa stane celo 270 dinarjev kg. Jabolka so po 23 din kg pri kmetu, 40 do 50 dinarjev kg v mali prodaji. To so kritizirali s stališča, da pridelovalec malo dobi, potrošnik drago plačuje, posredniku pa preveč ostane.
Ljudem na terenu smo premalo pojasnili, da vsa sredstva, ki jih plačajo za takse, ostanejo občini, to se pravi, da jih lahko koristno porabijo za razvoj svojega gospodarstva. Tudi z uvedbo krajevnega samoprispevka so si ponekod (Ribnica) dosti pomagali.
Odborniki in poslanci! več med ljudi
Te drobne stvari navajamo zaradi tega, da bi opozorili, da, je treba na vsa vprašanja, ki jih ljudje na sestankih sprožijo, dati odgovore, oziroma jih rešiti.
Na nekaterih konferencah, zlasti na kočevski, smo zvedeli, da so se ljudje na občnih zborih pritoževali, da nimajo prilike govoriti o svojih problemih z odborniki ljudskih odborov in ljudskimi poslanci. V kočevski občini je bilo teh pritožb največ verjetno zato, ker je ta občina zelo velika, ima 53 osnovnih organizacij in so pogosti stiki s terenom težji kot v drugih občinah.
Konference so nam tudi odkrile težko vprašanje, ki ga že dalj časa, a brez pravega uspeha, rešujemo. To je preobremenjenost nekaterih tovarišev z mnogimi funkci-
jami. Na nekaterih zborih se razvija prava bitka, kdo bo prevzel posamezno mesto v odboru. Eni se branijo sprejeti funkcije zaradi preobremenjenosti, drugi trdijo, da niso sposobni in tako nastanejo mučni prepiri pri tem, kdo naj pride v odbor. Ti pojavi so najbolj pogosti na zborih in sestankih političnih organizacij, dočim je ob volitvah v organe oblasti in gospodarske forume tega manj. To se pravi, da ljudje raje konkretno delajo, zlasti če razpolagajo s primernimi materialnimi sredstvi. To stanje moramo popraviti z odločno borbo proti številnim funkcijam, ki jih imajo posamezniki, z dobro organizacijo in koordinacijo dela. V tem bom najhitreje uspeli, če bomo pogumno iskali nove, sveže moči in jim zaupali.
Delovnemu človeku nuditi
vse možnosti
Nekoliko se moramo pogovoriti tudi o tem, kaj smo storili, da bi našemu delovnemu človeku nudili čimveč vsestranskega znanja, da bi lažje delal na svojem delovnem mestu in v vsem našem javnem življenju. K temu nas sili hiter razvoj proizvajalnih sredstev in uvedba ter razmah družbenega upravljanja. Ker mnogi naši, dobri delovni ljudje težko sledijo našemu hitremu razvoju, moramo nenehno skrbeti tudi za izobraževanje _ in vzgojo odraslih. Zlasti 9 je važna vzgoja delavcev, da se usposobijo za gospodarjenje v tem vsestransko zahtevnem tehničnem procesu.
Socialistična zveza ni bila in tudi ne more biti samo tolmač zu-nanje-političnih dogodkov in notranjega razvoja, pač pa je njena naloga, zlasti tistih članov, ki delajo na strokovnem in splošno-iizohra-ževalnem polju, da iščejo novih poti za vzgojo ljudi. V ta namen so se med seboj povezala kulturno prosvetna društva, kmetijske zadruge, Društvo inženirjev in tehnikov, sveti za prosveto in kulturo v občinah in drugi.
Do nedavnega so se kultumo-prosvetna društva baviia največ s prirejanjem raznih kulturnih prireditev, v zadnjem času, zlasti po izrednem kongresu Svobod, pa so začele delovati v mnogih društvih tudi izobraževalne sekcije. Te sekcije so, poleg ljudskih univerz, dosegle že lepe uspehe. V 22 društvih sodeluje, poleg ostalih sekcij, 12 izobraževalnih. Razveseljivo je, da so predavanja na ljudskih univer-
izobraževanja
zah zelo dobro obiskana tudi v manjših krajih.
KMEČKI MLADINI — STROKOVNO ZNANJE
Tudi Okrajna zadružna zveza je priredila večdnevne tečaje o splošnem kmetijstvu, sadjarstvu, živinoreji, uporabi umetnih gnojil itd. Vsebina teh tečajev ni bila le strokovna, pač pa tudi splošno izobraževalna. Na približno 80 predavanjih, ki so jih imeli strokovnjaki Okrajne zadružne zveze, je bila povprečna udeležba od 30 do 50 ljudi in tudi več. Kmetijske zadruge so prispevale k izobraževanju s približno 40 večdnevnimi tečaji. Sem so všteti tudi tečaji, ki so jih priredile žene zadrožnice. Omenjeni tečaji so razgibali tudi kmečko mladino, ki je že v začetku lanskega leta organizirala 8 aktivov mladih zadružnikov.
USPEH SEMINARJEV
Lani so začela podjetja, zlasti njihove sindikalne podružnice, posvečati večjo skrb splošni in strokovni izobrazbi delavcev. Ta skrb pa se :bo sedaj, ko imamo občinske sindikalne svete, gotovo še povečala, zlasti, če bo dobro sodelovanje med temi sveti in občinskimi odbori SZDL. Razne strokovne tečaje in seminarje so podjetja organizirala tudi letos. Po podatkih nekaj občin je bilo v okiaju 10 takih seminarjev s 528 udeleženci. Vse priznanje zaslužijo člani kolektiva podjetja Rudnik in Splošno
gradbenega podjetja »Zidar« v Kočevju, ki sta že lani organizirala seminarje o vlogi in delu delavskega upravljanja. Ti seminarji so bili koristni, zlasti za one delavce, ki so člani organov delavskega upravljanja.
Strokovnjaki Kmetijsko gozdar-
skega posestva pa so v preteklih dveh letih mnogo storili za kmetijsko strokovno izobrazbo naših ljudi na podeželju. Pri ideološko vzgojnem in splošno izobraževalnem delu je bil v lanski zimski sezoni zelo marljiv tudi ribniški občinski odbor SZDL.
Literatura in časniki prihajajo v sleherno hišo
Velika pomoč pri izobraževanju ljudi je dobra knjiga, V okraju imamo 16 knjižnic s približno 31.500 knjigami. Razveseljivo je, d'a se število bralcev iz leta v leto množi. Največ povpraševanja je po leposlovnih in strokovno tehničnih knjigah, manjše pa po političnih. Centralna okrajna knjižnica v Kočevju ima nad 9500 knjig. Ta knjižnica je samo v devetih mesecih preteklega leta Izposodila 21.029 knjig 9303 bralcem. Veseli
Naslov časopisa	Skupaj
izvodov
Ljudska pravica	475
Ljubljanski dnevnik	152
Naši razgledi	115
Delavska enotnost	273
Tedenska tribuna	1070
Naša sodobnost	10
Naša žena	296
To se pravi, da med naše ljudi prihaja 12.671 časopisov in revij.
nas, da je med temi izposojevalci 3738 mladine in 2213 delavcev. Da se knjižnice še lepše ne razvijajo, je krivo (pomanjkanje ustreznih prostorov, saj ima vseh 16 knjižnic le tri čitalnice.
Tudi število časopisov, ki prihajajo na področje našega okraja, se je od zadnje konference do danes dvignilo m 7600 izvodov'.
Stanje naročnikov na razne časopise in revije izgleda takole;
Naslov časopisa	Skupaj
izvodov
Slovenski poročevalec	984
Kmečki glas	3890
Mladina	125
Novice	3900
Dolenjski list	1140
Nova pota	40
Gospodarski vestnik	70
Torej pride na 2,8 prebivalcev oz. na 1,7 volivcev, 1 časopis.
ORGANIZACIJAM SO »NOVICE« OGROMNO POMAGALE
Posebej moramo omeniti naš okrajni list »Novice«, ki je dosegel že v prvem letu svojega obstoja nad 4000 izvodov naklade. To se pravi, da je povprečno vsak deveti prebivalec našega okraja naročen na Novice. Sorazmerno tako visoke naklade nima verjetno noben lokalni list v Sloveniji. Socialistični zvezi je ta list prav gotovo ogromno pomagal, ne samo s svojimi informacijami in političnim tolmačenjem, pač pa tudi z nasveti in direktivami. Lahko trdimo, da so nas »Novice« zbliževale
in povezovale v našem delu in hotenju, saj se je v njih zrcalilo delo političnih organizacij im oblasti, delo delavskega in družbenega upravljanja, prosvetno življenje, šport in drugo.
Pri splošni skrbi za napredek in izobrazbo naših ljudi moramo še posebej omeniti delo naših žena. Žene, organizirane v ženskih društvih in Zvezi zadružnic, so s pomočjo Zavoda za pospeševanje gospodinjstva in s pomočjo strokovnjakov raznih ustanov v minuli letih res dosti napravile.
Poleg tega so žene v zadnjih dveh letih dosti storile za izboljšanje družbene prehrane, za zdravstveno zaščito žena in otrok.
Delo organizacij in društev
Ker je zelo dosti žena vključenih v Zvezi zadružnic, je v razne organizacije Vključenih po številu največ kmečkih žena, najmanj pa žena delavk. Zato je politična aktivnost žena na vasi skoraj večja, kakor v centrih.
Naš okraj ima mnogo partizanske mladine, med njimi je tudi dosti otrok padlih borcev, za katere moramo še posebej skrbeti. Za te otroke se. največ zanima organizacija Zveze borcev. Za izobrazbo in dobro vzgojo te mladine mora skrbeti družba kot celota. Tega se mora zavedati tudi sleherna naša organizacija SZDL.
Tudi telesno-vzgojna društva »Partizan«, ki so najbolj množično pritegnila mladino v svoje vrste, so mnogo storila za napredno
vzgojo te mladine, zato zaslužijo, da jim pri njihovem delu pomagamo. Prireditve, ki jih organizira »Partizan«, so vedno dobro pripravljene in množično obiskane. Tudi v prostovoljnem delu se ta društva dobro izkažejo.
Naj omenimo samo gradnjo stadiona v Ribnici, kjer so člani tega društva opravili 6780 prostovoljnih ur dela, v vrednosti 855 tisoč dinarjev.
Dosti je še organizacij in društev, ki jih v tem poročilu nismo posebej obravnavali. To pa ne pomeni, da niso ničesar storila za dosego uspehov in pri reševanju vprašanj, k jih zajema to poročilo. V poročilu smo se držali načela, da govorimo o problemih, ne pa o delu posameznih organizacij.
Zaključki okrajne konference SZDL
POROČILO KOMISIJE ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE IN GOSPODARSTVO
Za povezavo delavskih svetov in ljudskih odborov
Rezultati delovanja delavskega upravljanja so vidni v nenehnem dvigu proizvodnje v kvaliteti, v zmanjšanju delovne sile itd. Z uvedbo komunalnega sistema v letu 1955 in z njegovim izpopolnjevanjem so zainteresirani tudi ostali državljani, kar skupno z delavskim upravljanjem omogoča prehod v komunalni sistem, zagotavlja skupnost proizvajalcev in potrošnikov.
Kljub temu razvoju in uspehom pa je treba posvetiti več pozornosti občini in organom družbenega in delavskega upravljanja. Delavski sveti naj razpravljajo tudi o komunalni problematiki kraja i*1 občine, o vzgoji otrok, o zdravstvenem, stanovanjskem vprašanju in o vprašanjih družbenega standarda.
Krajevni odbori so upravičili svoj obstoj s svojim delom, povezujejo preteklost z našo socialistično stvarnostjo, zagotavljajo vez med zbori volivcev in občinskimi ljudskimi odbori.
Da bi se iniciativa državljanov, katerim je oblast na ta način bližja, povečala, maj bi se organom družbenega upravljanja nudila materialna baza s tem, da bi se jim prepustila določena sredstva.
Da se v bodoče izognemo ozkemu obravnavanju problemov P° posameznih področjih in kolektivih je nujna povezava delavskega in
Ribnici
Plenum konference je sprejel poročila komisij za svoje
Važna naloga SZDL je tudi skrb za stabilizacijo trga in borba proti velikim razlikam med kupnimi in tržnimi cenami. To razliko je mogoče zmanjšati z boljšo organizacijo trgovine, kar bo koristilo proizvajalcu in potrošniku. Poleg tega pa se moramo zavedati, da je stabilizacija trga odvisna predvsem od dviga proizvodnje, pa tudi od zmanjšanja proizvodnih stroškov, prometnih stroškov in trgovskih stroškov. S pomočjo strokovnega kadra naj se vpliva na proizvajalce, da pričnejo z uvajanjem sodobtiih metod v kmetijski proizvodnji. Med te ukrepe spada predvsem selekcija živine, dobra semenska služba, dobra preskrba z
sklepe
svetov, kakršna so bila in Kočevju, naj organizirajo tudi v ostalih občinah. Taka izmenjava misli in izkušenj je zelo priporočljiva zlasti med kolektivi, posameznimi sveti ljudskih odborov in med bstalimi organi družbenega upravljanja občine in okraja.
Vsi organi, ki se bavijo s stanovanjsko izgradnjo, naj skrbijo za cenejšo in bolj ekonomično
gradnjo stanovanj, Zbor proizva-	.	.
jalccv okrajnega ljudskega odbora reprodukcijskim materialom, uva-naj predpiše za upravne odbore Janje sodobne in našim krajem ^pn-stanovanjskih skladov in komisije
izboljša-
za revizijo načrtov normative za gradnjo stanovanj, da se tako zagotovi primerna udobnost in cenena gradnja.
Ker je pomanjkanje obrti predvsem pa uslužnostne poseben problem v našem okraju, naj ObLO zastavijo vse sile za razvijanje obrti. Da bodo to dosegli, morajo voditi tako davčno politiko, ki bo stimulirala malega obrtnika in obrtnika v razvoju na ta način, da začetnikom dajo pomoč, da pridejo tako do osnovnih sredstev. Isto velja za šušmarje, ki jih je treba
merne mehanizacije ter nje prometa.
S postopnim dvigom kmetijske proizvodnje pa bo treba vskladiti tudi cene med kmetijskim in industrijskim blagom. Važno vlogo
mora pri tem odigrati zadružna trgovina.
Za nadaljnji razvoj živinoreje v našem okraju je posebno važno, da se čimprej reši pereče vprašanje odkupa in predelave mleka in mesa. To bi bilo rešeno z gradnjo mlekarne in mesne predelovalnice.
Pomembno vlogo pri pospeševanju kmetijskega zadružništva bo imela nova Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo, ki naj bi kmetijskim zadrugam vsestransko pomagala.
V zvezi z dopolnilnim obdavčenjem, zlasti revnih kmetov,m naj pristojni ObLO skrbno proučijo ta sistem obdavčenja. Delovni pripomočki in orodje pri teh kmetijskih gospodarstvih služijo izključno domačim potrebam, zato ne bi smeli biti zaradi nepravilne obdavčitve kmetom v breme.
S pravilno rešitvijo tega vprašanja pa bi bilo tudi politično delo na naši vasi precej lažje.
POROČILO ORGANIZACIJSKO- POLITIČNE KOMISIJE
Borba za nove družbene odnose
Po analizi dela naše organizacije v komisiji je bila v razdobju od zadnje konference dejavnost organizacij in programa
s pametno davčno politiko legali- redno široka in vsestranska. Pri
zirati.
Dvig življenjskega standarda in dviganje produktivnosti dela ni odvisno samo od fizičnega napora delovnih ljudi, temveč predvsem od boljše organizacije dela in od materialne zainteresiranosti proizvai
družbenega upravljanja. Delavske-! jalcev. Zastavijo naj se vse sile za SZDL
delu teh društev in organizacij odigrava SZDL tisto vodilno vlogo, ki jo kot osrednja politična sila, usmerjena k socializmu, ima.
Razprava je ugotovila, da je delo SZDL v našem okraju temeljilo na osnovnih načelih statuta
mu svetu ali kolektivu ne more biti vseeno, kako se njihovi otroci usposabljajo za delo in življenje v šoli, kako so šole materialno oskrbljene, niti ne more biti vseeno ljudskim odborom in njihovim svetom, kako delovni kolektivi gospodarijo. Zbor proizvajalcev naj bi skupno s komisijami za družbeno upravljanje aktivneje sodeloval pri pripravah za kongres delavskih svetov. Organizirala naj bi posvetovanja o dosedanjih uspehih, izkušnjah in problemih delavskega upravljanja pri nas. Taka posvetovanja s predstavniki delavskih
izboljšanje organizacije dela in za realnejše postavljanje norm, ki naj bi veljale vsaj eno leto. Boljšo organizacijo dela, štednjo in materialne prihranke pa naj stimulira-
'sarisrs* —	msz
z5lsv*es; rass
upravljanje po posameznih sektor- beno pro ema i jih upravljanja, za kmečke prede- Tako široka dejavnost organiza-le pa kmetijsko nadaljevalne šole. cije in obsežnost njenih nalog sta K splošni razgledanosti odraslih bi privedli do napačnega rmsljenja,
mnogo pripomogla predavanja v okviru ljudskih univerz, ki naj bi bila aktualna in poljudna.
POROČILO KOMISIJE ZA KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO
Z združenimi močmi za napredek vasi
Razvoj kmetijstva v našem okraju uspešno napreduje, povečala se je proizvodnja in zanimanje proizvajalcev tako v gospodarstvu splošno družbenega sektorja, kakor tudi v zadružnem sektorju.
Ugotovilo se je, da so v naših vaseh še velike težave, ki jih je treba z združenimi močmi, skupno s SZDL, KZ in občinskimi ljudskimi odbori reševati in postopoma dvigati našo vas iz kulturne, politične in ekonomske zaostalosti. Pospešeno je treba izvajati asanaci-jo vasi in reševati vse gospodarske probleme, razvijati in snovati obrtne in druge proizvodnje ter uslužnostne obrate, ki jih v vseh naših krajih primanjkuje, čeprav so za to objektivne in subjektivne možnosti.
Potrebna je tudi politična, prosvetna in strokovna vzgoja prebi-
ča mora naša organizacija sama reševati naloge, ki pravzaprav pripadajo drugim organizacijam, oziroma društvom. Na ta način nastaja nepotrebna in tudi škodljiva dvotirnost pri opravljanju nalog, saj se ukvarja več organizacij z istimi nalogami istočasno. Ker organizacije in društva v svojem de-
^ ^_______ Iu bajajo del programa SZDL, je
delo Cimetov v bor- naloga naše organizacije, da nji-
valstva naših vasi. SZDL naj še nadalje vpliva na ekonomski raz
voj vasi in na delo kmetov 1 —	—	- .
bi za pospešeno socializacijo vasi hovo delo vsktoja, podpira m mo-- politično vzgojnim delom. Krc- Mmra svoje elane za delo v teh je treba zadružna gospodar- oi gamzacijah m društvih.
I jan ja, kar si naša organizacija posebno želi, je treba predvsem usposabljati člane družbenega ter društev, Iti izvajajo del delavskega upravljanja in ljudskih Socialistične zveze, iz- odborov. Usposobiti jih je treba za delo v teh organih in za tolmačenje njihovega dela med volivci. V teni smislu morajo organizacije SZDL skrbeti za redno sklicevanje zborov volivcev, za redno poročanje voljenih predstavnikov ter dobro vsebino teh zborov. Tam, kjer zborov volivcev ne sklicujejo redno, naj odbori SZDL skrbijo, da se sestanki te organizacije pretvorijo v zbore volivcev, kar je v skladu z našim statutom.
Obenem s" to nalogo pa je treba poživiti delo okrajne in občinskih komisij za družbeno upravljanje, Id prenašajo izkušnje v družbena in delavska upravljanja ter usposabljajo kadre.
Pri vseh oblikah dela SZDL pa se pojavlja vprašanje vključevanja novih članov, predvsem mladine in žena, v vsa področja dejavnosti naše organizacije, zlasti pa v organe delavskega, družbenega in zadružnega upravljanja,
Vse te naloge pa bo mogoče uresničiti le, če bo naša organizacija tudi v bodoče osianjala svoje delo na zaupanje do ljudi, če bo razširila svoje vrste in naloge razdelila na vse članstvo, ter če bo vodila hrabrejšo kadrovsko politiko, delala vztrajno, sistematično in dosledno.
Vzpostaviti pa moramo organizacije povsod tam, kjer še ne obstoje, pri čemer pa je treba upo-
Socialistična zveza je množična javna tribuna socialistične misli in politike.
Postala je politična osnova družbene in državne samouprave in je
piti je treba zadružna gospodar-	urus«1... -- «a
vajalnihS podrtij" Iti naj^bf stožile kot vodilna politična sila v kraju števati* krajevne prilike in" potrebe, kot materialna osnova za napre- svoje dejavnosti.	Pozdravlja se izhajanje »Novic«,
dek vasi.	,Ena glavnih nalog nase orga- giasya SZDL našega okraja. Gla-
V ta namen se morajo namen- nizacije je borba za nove družbene sy0 ustreza namenu, s katerim je ska sredstva smotrno izkoriščati odnose. Sestavni del te borbe pa bilo ustanovljeno in je zelo razšir-in so letos razmeroma večja,. Po- so naši napori za krepitev m uve- jeno, priljubljeno in brano ter da-služevati pa se je treba tudi krc- 1 javljanje delavskega m družbene- je sliko dejavnosti društev in orga-
ditov, ki so v ta namen na razpolago pri zadružnih hranilnicah.
SZDL naj se bori tudi z reakcionarnimi gesli in sektaškimi pojavi. Zato je treba skrbeti, da pridejo v odbore in druge organe KZ najbolj napredni kmetje, žene in mladina. SZDL naj bo zadrugi v pomoč pri vzgoji kadrov.
ga upravljanja
Iz teh temeljnih nalog pa izhajajo neposredne naloge, ki bi jto morale organizacije vsak dan reševati, ker se zaradi značaja dela naše organizacije vedno znova postavljajo.
Da bi zagotovili čim boljše delo ker mnogo bralcev »Novic« ni organov ljudske oblasti in uprav- rečenih na kak drug časopis.
nizacij našega okraja, vendar je do sedaj premalo informiralo ljudi o predstoječih nalogah in jih mobiliziralo za njihovo izvršitev. Je morda tudi preveč lokalno in bi moralo seznanjati svoje bralce s širšo jugoslovansko problematiko,
na-
Nerazumevanje za potrebe društev Partizan
V	našem okna ju imajo društva TVD »Partizan« izdatno podporo s strani ljudske oblasti in podjetij, je pa nekaj primerov, M si jih težko razlagamo. Je to zaradi nerazumevanja potreb društev ali zaradi nevednosti?
V	Velikih Laščah je dala občina preko 300.000 din za popravilo telovadnice, ki je sedaj primerna za vadbo. Društvo pa bi nabilo tudi nekaj drugih prostorov v domu, toda te je po izselitvi otroškega vrtca ponovno zasedla neka .stranka, ki posega delo v samo vadbo in miri otroke, ker bi imela nada mir v stanovanju. Ali je dom »Partizana« namenjen za vadbo mladine in krepitev zdravja ali za mirno stanovanje? Mladina pričakuje, da se bo ta napaka popravila čimprej in je to željo tudi izrazila na obrnem zboru društva, kajti priprave za I. festival telesne kulture v Ljubljani so že v teku.
Kočvsko društvo nima svoje sobe, kamor bi lahko shranilo Svojo drobno imovino. Po vlažnih sobah in kleteh plesnijo telovadne obleke, usnjeni predmeti itd. Vse prošr nje na merodajna mesta za primerno sobo so bile do sedaj brezuspešne. Ker ni primerne društvene pisarne, se vse življenje društva odvija, razen pri delu v telovadnici, še v pisarnah raznih podjetij in privatnih stanovanjih, kamor se odborniki zatekajo na seje.
V	Sloveniji je edino Oikrajna zveza Partizan Kočevje brez lastne pisarne. Zveza nima profesionalnih administratorjev. Požrtvovalni tovariši se zavedajo svoje odgovornosti in vršijo sami vse posle, seveda tudi doma. Vse prošnje za sobo, ki bi jo lahko imeli skupno z društvom, so bile zaman. Na svoje prošnje Okrajna zveza do danes sploh ni prejela odgovora.
V	bivši telovadnici v Dobrepo-ljah je še sedaj Skladišče za umet-
pri obljubah, čeprav so se za kino pomen; mladina se pa razide, ker znali potruditi. Tudi Sola je brez telovadnice. Smatramo, da ima telesna vzgoja, ki je važna za zdravje mladine, prednost pred raznimi skladišči.
V Loškem potoku so nasproti šole uredili in zravnali zasilni telovadni prostor, toda uporabljajo ga za vse drugo, samo ne za telovadbo. Lansko leto je imela na njem zadruga svojo mlatilnico.
Letno telovadišče tako izgubi svoj
NASTOP V STRUGAH
Igralska skupina Struge je v nedeljo 3. marca uprizorila Bolnega rilca, Analfabeta, Povodnega mo-1, železno cesto in »Gorenjski ples
Poldeta Merčuna ni
več
strica.
nima telovadnice, na letno telova- ža, dišče pa ne more.	z metlo«.
To so težave naših društev, na čeprav so bili vsi igralci prvič katere se do sedaj v	posameznih	na odrskih deskah, so zelo dobro
krajih ni dovolj	pazilo	in želeli bi,	odigrali svoje	vloge. Nekatere je
da bi občinski	Sveti	za telesno	motil domači	dialekt in izgovor-
vzgojo posvetili	tem	vprašanjem	java črke »1«.	Priznati moram, da
črna zastava na poslopju OLO Kočevje je v ponedeljek, dne 11. marca v dopoldanskih urah žalostno plapolala, še pred 9. uro se je zbrala pred poslopjem množica ljudi. Nismo jih šteli, vendar lah-
Zaradi naprednega mišljenja so ga tedanji loblastniki poslali službovat v Nemško Loko, češ, da tamkaj ne bo nevaren. Toda zmotili so se. Polde, kakor so ga imenovali njegovi prijatelji in znanci, je
ko trdimo, da je število preseglo vzgajal mladino v naprednem du-
prvenstveno važnost. Če bomo uredili še to, potem bodo v našem okraju vsi pogoji za uspešen razvoj telesne vzgoje.
Andrej Arko
imeti nmoigo težav, a kljub temu jim načrt ni izpodletel. V prvi vrsti moramo pohvaliti Kraševec Naceta ki je bil prvič na odru, a
je najbolje oeUgrU =»,j„ vlog., Ze- <SS&.m,SSS. SSSST lo dobri sta bih tudi Pogorelec
2000. Med ljudmi je bila mladina iz osnovnih šol in gimnazij, učiteljstvo iz vseh predelov okraja, delovni ljudje iz podjetij in usta-
Groba nogometna tekma v Ljubljani
LJUBLJANA B : RUDAR (prekinjeno)
V drugem polčasu je trajala tekma le 8 minut. V 7. minuti sta istočano startala na žogo Rudar-V nedeljo 10. marca je imel NK jev napadalec Sever in vratar
Edita in Nose Nada. V kretnjah pa se je odlikoval Nose Jože iz Podtabora.
Delo je režiral tov. Kajfež in zasluži vso pohvalo, ker nam je pripravil tako pisan kulturni sporedi Na tej prireditvi se je poka-
StvSEelI -v?" sESrrsHL'E
nega pokojnika Leopolda Merčuna. Zaigrala je rudarska godba, turobno so odmevali zvoki žalositinke. Pred nami so se razvrstili številni venci, kot skromno oddolženje njih, ki so ga imeli radi, so z njim sodelovati... Velika vrzel je nastala s smrtjo učitelja, pedagoga, znanega kulturnega in javnega delavca tov. Merčuna. Na odru
hu. Zato je razumljivo, da so ga Italijani kmalu po okupaciji naših krajev internirali. Toda taborišče smrti in preganjanja Poldeta niso zlomila, čeprav so mu zrahljala zdravje. Stal je vedno v prvih vrstah, razdajal je svoje moči na vseh popriščih kulturnega udejstvovanja, kakor zahteva lik pravega komunista. Zavzemal je vrsto odgovornih funkcij in povsod uspešno deloval.
Vzok njegove nenadne smrti je bilo zrahljano zdravje — akutna.
šiški. Gledalcev je delov^ s pestmi, da je obležal na obilo uspehov z željo, da se kma- £ ^Tode^avci - tlintiToLO Proti •nnčakjovamu 4~txx„ oLn.	___• *  i.i hi nredstavno z novo isto.	njegovi sodelavci tajnik OLO
lu predstavijo z novo igro.
N. K.
★
ZAČETEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA
V nedeljo 17. marca bo na stadionu Partizana Kočevje prva prvenstvena nogometna tekma med
na stadionu v
bilo kakih 500. Proti pričakovanju igrišču. Sodnik ni pri tem preki-nas je tekma razočarala. Trajala jjjj igre, niti prisodil kazenskega je vsega 48 minut. V začetku dru- strela, čeprav se je to zgodilo v gega polčasa se je igra morala kazenskem prostoru Ljubljane. Na prekiniti zaradi slabega sodnika in intervencijo publike in nekaterih grobih izpadov nekaterih igralcev funkcionarjev iz Ljubljane, je mo-Ljubijane, pri čemer je bil eden gfvo Ljubljane v 8. minuti zapu-težje poškodovan, drugi pa je mo- syi0 igrišče.
ral iSkati zdravniško pomoč. Za- Nekateri igralci Ljubljane so  ___________________B ,v„llla 1I]CU
radi nešportnega vedenja na igri- igran zeio surovo. Nasprotnik je »Elanom« Novo mesto in »Parti-scu je publika domačine izžviz- fmel edini cilj zmagati za vsako S&lh.	................... ceno na domačem igrišču. Organi-
ze v pivi minuti je Ljubljana zacijska stran je šepala. Sodnik je prešla v vodstvo in dosegla prvi delal grobe prekrške, če bi se tek-gol. V 10. minuti je sodnik prisodil ma nadaljevala, hi bil rezultat ver-dnugi gol za Ljubljano iz ofside jetno jzenačen. pozicije, čeprav je to dobro videl.	Novak J.
Kmalu nato je bil poškodovan Rudarjev napadalec Komac II, ki je moral zapustiti igrišče. Tretji gol za Ljubljano pa je padel v 19. minuti. Kriv je vratar žagar. Od tedaj dalje se je začela akcija ostrih in hitrih prodorov Rudarja proti
zanom« Kočevje. Vsi športa vljudno vabljeni!
ljubitelji
tov. Peter Šobar, predstavnik Zveze Svobod in prosvetnih društev, predstavnik Društva prijateljev mladine, učiteljev in profesorjev ter Planinskega društva. V poslovilnih besedah so vsi prikazali veličino njegovega dela in veliko izgubo, ki jo je povzročila njegova prezgodnja smrt.
Leopold Merčun je bil rojen leta 1912 v obrtniški družini v Ljubljani. Izbral si je učiteljski poldic.
na kap. Smrt je bila -nenadna. Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo, hčerko, mater in sestre, žalostno je bilo slovo. V srce so segali akordi moškega pevskega zbora, ki se je poslovil od pokojnik: s pesmijo »Prečuden cvet«. Odše' je od nas, njegovo delo pa je osta lo in bo živelo naprej v srcih številnih, ki jih je vzgajal pokojn' Merčun. Pokojnika so odpeljali v Ljubljano, kjer bo na Žalah njegovo zadnje bivališče.
ZBOR »PARTIZANA« V LAŠČAH
na gnojila, mladina pa je brez telovadnice. To vprašanje se rešuje se je zaključil s 3:1 za Ljubljano, že več let, toda ostalo je vse le ni bilo spremembe.
Slaba udeležba na zboru strelcev
V nedeljo so se zbrali na občnem zboru člani Partizana iz Ve-vnatom Ljubljane. Vrstili so se ko- tikih Lašč. Med člani Partizana je ti drug za drugim za Rudarja, ki tudi precejšnje, število pionirjev' ki pa niso prinesli uspehov. V 23. mi- igrajo namizni tenis. Radi bi igra-nuti je šafec streljal kot in Pia- u v -telovadnici Partizana, pa niso nine je jz gneče poslal žogo v mre- imeli sredstev za nabavo loparjev žo Ljubljančanov. Do polčasa, ki m žogic. Sreča se jim je nasme-T	jala na občnem zboru. Okr. načel-
nik Partizana, tov. Arko, jim je podaril ček za 10.000 din, s katerim si bodo lahko nabavili zaželje-ne rekvizite.	Ka.
Okrajna zveza Partizan Ko-
V nedeljo, dne 10. t. m. je bil v Občni zbor je kljub temu v redu Kočevju občni zbor Okrajnega potekel. Izvoljen je bil nov odbor,	je nabavila za vsa svoja dru-
strelskega odbora Kočevje. Povab- nadzorni odbor, častno razsodišče štva gramofonske plošče. Tako bo-
do lahko že sedaj vadili ob glas-
Ijem so bili zastopniki vseh strel- in trije delegati za republiško kon-skih družin v okraju, zastopniki feremco. političnih in množičnih organizacij, -T ,
predsednik .in tajnik OLO Kočevje ..._a _zboru so bile podeljene tu-
ter zastopnik GO Strelske zveze
Na zboru
di diplome za vestno in požrtvo-
Slovenije. Udeležba je bila zelo	delo ^pri razvoju strelskega
slaba. Miti delegati posameznih družin, ki so -biti dolžni, da se zbora udeležijo, niso prišli. Strelska družina »Jože Šeško« iz Kočevja, strelska družina Ortnek, strelska družina Ribnica, strelska družina Draga Loški potok na občni zbor niso poslale nobenega delegata.
Tudi povabljeni predstavniki mno- strelske družine, la so dosegle v žičnih organizacij in društev niso -tekmovanju z zračno puško “prvo, prišli na zbor, kar vsekakor ni po- drugo- in tretje mesto, hvalno.
športa na Kočevskem. Diplomo je prejel Ivan Arko, Anton Hočevar, Jože Adamič, Vinko Košir ter predsednik OLO Kočevje tov. Janez Pirnat.
Poleg zgoraj omenjenih so dobiti diplome še prvaki letošnjega tekmovanja z zračno puško in
Aktivist se pritožuje
beni spremljavi vse proste vaje za I. festival telesne kulture v Ljubljani.
V Okrajni zvezi Partizan je bila ustanovljena stalna »izposojevalnica«, iz katere si bodo društva lahko izposojevala posebne obleke za akademije, note, tekste za vaje, strokovne knjige itd.
ŽREB JE RAZDELIL NAGRADE
V prostorih uredništva Novic je bilo dne 13. marca žrebanje nagradne križanke »Naš pisatelj«. Izgleda, da je bila za marsikoga precej trd oreh, ker smo prejeli razmeroma malo rešitev. Muhasti žreb je takole razdelil knjižne nagrade:
1.	nagrada — Josip Stritar — Zbrano delo — Valjavec Majda, V (like Lašče.
2.	nagrada: Josip Stritar, Zbrano delo — Košmrlj Pavla, Retje
SPOROČAMO VSEM KULTURNIM IN PROSVETNIM DELAVCEM TER VSEM PREBIVALCEM NAŠEGA OKRAJA, DA SMO SE V PONEDELJEK 11. MARCA ZA VEDNO POSLOVILI OD
LEOPOLDA MERČUNA
NAČELNIKA TAJNIŠTVA ZA PROSVETO OLO KOČEVJE, TAJNIKA OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV, PREDSEDNIKA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE TER ODBORNIKA IN ČLANA DRUGIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
DRAGEGA TOVARIŠA IN ZVESTEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. NJEGOVI DRUŽINI IN SVOJCEM PA IZREKAMO NAŠE GLOBOKO SOŽALJE
SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KOČEVJE, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE, SVET ZA ŠOLSTVO SVET ZA KULTURO IN PROSVETO SVET ZA TELESNO VZGOJO
O B 3 A V E
KINO
JADRAN, Kočevje: od 15. do 17. marca ameriški barvni film »črni labod«; 20. in 21. marca ameriški film »Smrt prihaja«; od 22. do 24. marca ruski barvni film »Kneginja Mary« in ameriški barvni film »Kvartopirec iz Missisipija«.
SVOBODA, Rudnik: 16. in 17. HI. mehiški film »Ko nekoč odide-
Če bi mi kdor koli kdaj pre- šah, vodim plesne vaje, vadim in rokoval, da -bom v svojih moških vodim in vadim ... letih postal »aktivist«, bi mu raz- če v kateri koli sekciji popu-M1 njegovo »zobno ambulanto«, stim, potem ta propada in vsi ka- 108, Lošld potok.
Toda sedaj mi preostane samo, dia žejo mame: »Aktivist je kriv!« če 3. nagrada: Kočevsko — Sušam sebi razbijem »domine«, kaj- pa katera od sekcij uspeva, po- šterčič Janez, Zdravstveni dom, ti postal sem res »aktivist«.	tem vsi kažejo nase: »To smo mi Kočevje.
Da	aktivist!	storili.« Toda društvo cvete, ljudje	4. nagrada: Memorami — Janez
'	.	v okolici ga hvalijo in si med se-	Rus, Dijaški dom, Kočevje.
To	ubogo bitje,	ki	ga	označuje	boj čestitajo, a tebi — ubogi »ak-	5. nagrada: Pesmi in napevi —
tako	kratka	beseda,	si	nisem	ni-	tivist« —ne reče. nihče hvala, kaj-	Aleksander Rus, Hrib, Loški po-
koli želel biti. Biti laktivist ■ po- ti vsak ve, da je tvoja dolžnost tok. metli biti profesionalni funkcionar da ves svoj prosti čas zabiješ na
gleški film »Osebna zadeva«; 23. in 24. marca francoski film »Lepotice noči«.
VELIKE LAŠČE: 16. in 17. marca ameriški film »Oženjeni samec«; 23. in 24. marca italijanski film »Milijonarski Neapelj«.
SODRAŽICA: 16. in 17. marca nemški film »Greh«; 23. in 24. marca jugoslovanski film »Kr-
vava pot«.
te«; 23. in 24. marca ruski -barv. KOČEVSKA REKA: 16. in 17. HI. film »Heroji Šipke«.	franc, mehiški film »Oholi«; 20.
PREDGRAD: 16. in 17. marca marca ameriški film »Ona išče
ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«; 23. in 24. IH. mehiški film »Vedno tvoja«. RIBNICA: 16. in 17. marca an-
sreoo«; 23. in 24. marca ameriški film »Jutri bo bolje«.
LOŠKI POTOK: 16. in 17. marca trgovina »Prehrana« Ribnica.
ge«; 23. in 24. marca francoski film »V Monte Karlo«. DOBREPOLJE: 16. in 17. marca angleški film »Skrivnostni profesor«; 17. marca mladinska predstava, francoski film »Piarai-da izgubljenega časa«; 20. marca francoski film »Oven s petimi nogami«; 23. in 24. marca franc, film »Prepovedan sad«.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto 16.marca od 8. do 12. ime in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Hrana« Kočevje, v Ribnici pa
ameriški film »Slavolok zma-
vseh organizacij in društev, od društva »Zelenih papig« pa vse do organizacije »Zveze prijateljev angora zajcev«. Pri vsakem društvu mora imeti aktivist vsaj eno vodilno funkcijo in moria vtakniti vsepovsod svoj nos. Poglavitno delo pa je diskutiranje, četudi so
6. nagrada: Kartuzija Pleterje vajah in sestankih.	in partizani — Lovšin Lojze, Vi-
Toda nekoč se bom potrkal na nice 16, Sodražica.
OBVESTILA
prsi in rekel: »Jaz sem Trpimir Slana, član in odbornik društev, kar jih je bilo in jih še bo.« Toda žalostna je resnica, da je takih aktivistov v vsakem društvu le ne-
7. nagrada: Vrnitev Blažonovih Rodile
KOČEVJE
so: Obrok ar Milena, na-
Rodile so:
RIBNICA
Poljanec
Desanka,
™ r— j- -------------kaj in če ti popuste, potem je dru-
njegove diskusije približno takšne: štvo zapisano propadu.
»Potrebno se mi zdi, da poudarim besede tovariša predgovornika, ki je diskutiral o tem in tem. Toda dozdeva se mi, da je premalo poudaril to in to, ker ni upošteval tega in tega ...« Tako; vas je tak aktivist pripravljen prepričati, da Indijanci niso bronaste barve, temveč za spoznanje svetlejši, na primer da so karmin rdeče barve ali pa da so po potrebi zeleni, modri iali celo spreminjajo barve kot kameleoni. Pri tem poudarja, da je prebral ,taliko in toliko strokovne literature in tako dalje in tako dalje. Prebral je pa v resnici samo nekaj zvezkov Karla Maya, ki jih je njegov nadebudni sin prinesel iz knjižnice.
Imamo pa še neko drago vrsto aktivistov, tako imenovane »kulturne aktiviste«. In takjai n boga Para sem postal tudi jaz. Vendar ne diskutiram na vseh sestankih, temveč samo na množičnih. Nisem član vseh društev — temveč samo nekaterih. Toda nekje sem vendarle profesionalec, namreč v DPD »Svoboda«. Tam sem vse — od kurjača pa tja do predsednika. Vodim pevski zbor, vadim mladino za igre, vodim vse vrste športnih sek-od nogobrcarske do sekcije za razbijanje nosov in zob; igram
Dobro bi bilo, če bi vsako društvo ugotovilo, če ni tudi pri njih uvedeno takšno društveno življenje in poskrbelo, da se tako delo odpravi. Ta način dela ne -vodi do trajnega uspeha in se bo društvom maščevalo.
Vas pozdravlja »aktivist«
Trpimir Slana
Maribor, Maistrova ul. 12.
8.	nagrada: Dobri vojak švejk
—	Ivanka Rus, Hrib 51, Loški potok.
9.	nagrada: Dobri vojak Švejk
—	Šmit Silva> Kočevje, Vrstne hišice 1.
10.	nagrada: Dobri vojak Švejk Francko.
—	Šilc Franc, Kočevje, Rožna 6. Srečnim staršem čestitamo! Izžrebane nagrajence iz Kočev- Umrli so: Butina Neža, kmeto-ja prosimo, da dvignejo nagrade v valka iz Ajbelja 4 — stara 79 let;
uredništvu Novic do 27. marca, Merčun Leopold, uslužbenec iz Ko-ostalim pa bomo poslali nagrade čevja, šeškova ul. 1 — star 45 l>o pošti.	let.
V soboto 23. marca ob isti uri v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Kmetijske zadruge Ribnica.
PREKLICI
Podpisani Anzelc Matija iz Mast. 17 preklicujem vse
Kolesa teme — Košar Andrej, meščenka iz Kočevja, Kolodvorska gospodinja iz žlebiča 32 — dečka le^a *°£>a
............... " ""	ul. 12 — deklico Marijo; Mesareč Al-bina; Tanko Darinka, uslužben- govorice, ki sem jih razširjal po
Ljudmila, gospodinja iz Kočevja, ka ^ Nemške vasi 52 — deklico gostilnah Loškega potoka. Besede Reška c. 7a — deklico Majdo; Lo- Darinko; Gorenc Marija gospodi- o pravici pisanja karakteristik ter gar Julijana, gospodinja iz Črne- nja iz Ribnice 189 — dečka Mar- ° t®m, da sem član ZK in da se ga potoka 17 — dečka Franca; ka. šega Neža, gospodinja iz Gr- -Prebivalci Malega loga samo z mo-
Bojc Frančiška, gospodinja iz čaric g __________ deklico Heleno; Bojc 1° Privolitvijo lahko zaposlijo, so
Ljubljane, Ciglajeva 37 — deklico Vii)da gospodinja iz Dolenje vasi 7 P°P°hioma izmišljene in jih gio-
’	-	-	- boko obžalujem. Političnim orga-
nizacijam Loškega potoka se zahvaljujem za podučitev in odsto-piitev od tožbe. — Anzelc Matija, Mali log 17.
Ota cLabta ovij o
Kaj si dovoli gospodinjska pomočnica
»Marica, kaj sem zvedela!« pravi gospa Murčkova svoji gospodinjski pomočnici. »Soseda mi je ravnokar povedala, da stojiš vsak večer pri vežnih vratih z neznanim moškim. Zakaj počneš kaj takega?!«
Marica začudeno pogleda gospo- ka delavka iz Male Račne 25 (22 dinjo. »Smešno vprašanje, gospa! let); Kokalj Rok, delavec Iz Iham Ste vi mar svojega moža na loteriji zadeli?«
DOBREPOLJE
Rodile so: Smrke Antonija, gospodinja iz Vidma 52 — deklico Jožico; Šporar Fani, gospodinja iz Male vasi 24 — dečka Antona; Turk Stanislava, gospodinja iz Rapljevega 18 — deklico Metko.
Srečnim staršem čestitamo!
Poročiti so se: Lohkar Martin, delavec iz Predstrag 9 (24 let) in Kastelic Ana, kmečka delavka Iz Male vasi 8 (19 let); Strnad Milan, kmetovalec iz Zdenske vasi 5 (23 let) in Štupnik Marija, krneč-
— dvojčka: dečka Janeza in deklico Vido.
Srečnim staršem čestitamo!
Poročili so se: -Šilc Ludvik, kmet iz Sušja 10 (49 let) in Oberstar Neža, kmečka delavka iz Sušja 1 (34 let); Mihelič Franc, uslužbenec iz Kota (24 let) in Petek An-
Preklicujem besede, Id sem jih izrekel proti Marici Marič za ne-tonija uslužbenka iz Jurjeviče (28 resnične. — Vidic Albin Rudnik ’	23, Kočevje.
SPREJMEMO VAJENCA Takoj ali po zaključku šolskega leta sprejmemo foto-vajenca.
Pogoji: Zaključen vsaj 3. razred gimnazije in risarski talent. Zaže-ljeno je, da je kandidat iz Kočevja ali okolice zaradi stanovanja. Informacije pri poslovodji.
»FOTOLIK« KOČEVJE
let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
Umrl je: Ec Karol, kmet iz Goriče vasi — star 77 let.
PREDGRAD
Poročila sta se: šajnič Viljem, elektromonter iz Dol. Podgore (24 let j in Kralj Julijana, kmetovalka iz Predgrada (19 let).
Srečnima zakoncema čestitamo!
VELIKE LAŠČE
Rodila je: Debeljak Marija, go-
Selo 39 (27 let) in Cimerman spodinja iz Brankovega 1 — de-Matija, kmečka delavka iz Ho- klico Mileno, čevja 24 (26 let).	Srečnima staršema (čestitamo!
Srečnim zakoncem čestitamo! Poročil iz matičnih uradov So-
Umrla sta: Paučnik Franc, iz dražica, Loški potok .Draga, Osti- din in je plačljiva vnaprej. Za ino »O, kar dobro! Samo to ne vem, Doma počitka v Ponikvah — star niča in Kočevska Reka pa nismo zemstvo 800 din. Poštnina plačan,-iko bom nadoknadil denar, ki mi 87 let in Kovačič Marjeta iz Do- prejeti.	v gotovini. Rokopisi se ne vračajo
ma počitka — stara 91 let.	Tiska tiskarna »Urška« Kočevje
»Kako je bilo na pustovanju pri vas, Blaž?«
Uredništvo in uprava v Kočevju Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89 Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna na ročnina znaša 400 din, polletna 200
ga je požrlo pustovanje.«
Iz naših krajev
Poklicna svetovalnica
Srednje strokovne šole
NAM PIŠEJO
To in ono iz Poloma
ALI JE TO POŠTENOST?
Dne 16. februarja je šla moja mati po meso v mesarijo — za-
Naša vas je oddaljena od Ko- Večkrat slišimo, da prihajajo v	poslovalnico št. 2 v Ko-
čevja 15 -km. Smo brez prometnih Kočevje paketi RK za pomoč naj- gevjU Kupila je 39 dkg mesa in zvez in do danes še nismo dobili bolj potrebnim. Tudi ob Novem le- je plačala zanj 90 din Meso je bi-j	TW~'1'	’’	" lo slabše vrste in toi smel mesar
ne elektrike, ne vodovoda. Potrebna bi mam bila tudi telefonska povezava z ostalim svetom. Tudi trgovine nimamo. Do najbližje trgovine v Hinjah imamo celo uro daleč. O vseh teh stvareh Iso na raznih sestankih že večkrat razprav-
zanj zaračunati največ 70 din, ne pa 90 din. Vprašam se, zakaj je morala plačati 20 din več, kakor bi bilo treba. Ta primer verjetno ni prvi in zaradi tega je bilo že
tu letos so poslali nekaj paketov V Stari trg. Med njimi je bilo nekaj paketov tudi za najbolj -potrebne v Polomu in Seču, vendar teh paketov v Polomu in Seču niso dobili.
V Seču in Polomu je nekaj ljudi,
ki so nujno potrebni pomoči, ne- veg pritožb. V bodoče naj bi se ta-ljaflLi. Tudi pošto neredno prejema- kateri so veliko pretrpeli med zad- ke stvari ne dodajale več. mo. Naj pripomnim, da živi v Po- njo vojno.	K J
lomu in -bližnji vasi Seč 21 družin, ki imajo 20 šoloobveznih otrok.
Prebivalci menijo, da -bi bilo vendarle treba najti nekje finančna sredstva-, -da bi tudi v Polomu zasvetila električna luč, pritekla dobra pitna voda in da bi imeli telefon. M bi služil vsaj za nujne po-
.Novice" med Potočani
vsem, kar se vam zdi, da je vredno in potrebno, da pride »na svit-lo« v Novicah.
število naročnikov Novic iz dne-
Večje število Potočanov je pred kratkim prvič dobilo v rdke naš
____________________ _________ _ ea'sopis Novice. Prepričani smo, da
žive, kadar je potrebna"zdravniška so prejeli Novice z veseljem in da li veterinarska pomoč. Prebivate! bodo postali naši stalni naročniki, va v dan raste. Vedno več izvodov bi s prostovoljnim delom prav radi kot že stotine drugih starih na- naših Novic prihaja tudi med na-aomagali, če bi se dela začela. ročnikov, ki so z Novicami zelo
zadovoljni. Verjemite nam, dragi ~k	Potočani, da boste zadovoljni z na-
Od vaškega odbora SZDL pri- šim časopisom. Kakor doslej, bo-"akujemo, -da bo bolj delaven, ka- mo tudi v bodoče pisali o vas, o kor je bil lani. Zavedati se mora- vašem delu, napredku, o vsem, kar no, dla je SZDL vodilna politična se dogaja pri vas. Spremljali bodla na vasi.	mo vaše delo, vi pa nam pišite o
(Nadaljevanje)
Srednja kmetijska šola Maribor
usposablja kmetijske tehnike splošne prakse, ki se lahko pozneje v praksi in na posebnih zavodih specializirajo za: poljedelce, živinorejce, -vrtnarje in sadjarje. Možnosti za zaposlitev so zelo ugodne.
Gozdarska srednja šola Ljubljana traja 5 let. Usposablja gozdarske tehnike, šala ima svoj internat.
ZDRAVSTVENE ŠOLE
Šola za farmacevtske pomočnike v Ljubljani usposablja absolv. za farmacevtske, pomočnike v lekarni, ki pomagajo farmacevtom in opravljajo droga dela v kemo-farmacevtskih ustanovah. Poklic je primeren za dekleta. Možnosti za zaposlitev v tem poklicu so manjše kot pri drugih poklicih.
Zobotehnična srednja šola, Ljubljana, usposablja absolvente za poklic zoib-otehnika. Za sprejem so poleg ostalih pogojev, ki veljajo za druge srednje strokovne šole, važ-
ne. še posebne spretnosti, ki- jih prav tako preizkusijo. Šola ima svoj internat. Trenutno tega kadra manjka. Poklic je primeren za ženske.
šola za sanitarne tehnike, Ljubljana, usposablja sanitarne tehnike. Absolventi te šole so zaposleni v zdravstvenih domovih okrajev, v sanitarni higienski službi in drugod. Možnosti za zaposlitev v tem poklicu so zalo velike. Za ženske poklic ni primeren, ker je zaposlitev večinoma terenska. Zato šola žensk ne sprejema, šola ima svoj internat.
Šola za medicinske sestre v Mariboru in Celju, usposablja učenke za poklic medicinske sestre —• zdravniške pomočnice. Poleg sprejemnega izpita je pogoj za sprejem starost 18 let in 4 razredi girnn. Poklic je primeren prav dekletom. Potreba po tem kaidru je velika, šola ima tudi svoj internat
Učiteljišča. Šola traja 5 let. V Sloveniji imamo učiteljišča v Ljub-
£žanintiiwsli iz zn unv iti in tehnike.
Kdaj nastopi dokončno smrt
še brate v zamejstvo. Pišejo nam, da radi prebirajo Novice in da so z njimi zadovoljni.
Trudili se bomo, da bodo Novice v bodoče še bolj pestre in zanimive. To pa nam bo mogoče le, če bo krog naših bralcev večji in prav tako tudi število naših dopisnikov. Naj še enkrat poudarimo, da se -bomo trudili za kvaliteto lista, da bo vsak naš naročnik res zadovoljen z njim.
V programu imamo, da bomo v kratkem obiskali tudi droge predele našega okraja. Pričakujemo, da bodo tako, kot v Loškem potoku, tudi v ostalih krajih tisti, ki še niso naročniki našega lista, z
Iz gostilne v Ribnici
že iz sive davnine človeka mu- čeli znanstveniki proučevati mož- veseljem naročili Novice.
či misel, če je potem, ko usahnejo človeške prsi, obmiruje srce in se skozi ustnice ne prikrade noben lih več, res že vsega konec, ali pa če je potem še kaj. Nikoli se človek tudi ni mogel sprijazniti s smrtjo, želel jo je premagati in vedno je sanjal le o življenju, ki ga je podaljšal tudi v onostranstvo. Teda zdi se, da mu je že od nekdaj bilo ljubše tostranstvo, saj so že stari narodi poskušali obujati mrtve, seveda brez uspeha. Toda v novejšem času se je sodobni medicini posrečilo, da je že obudila več sto ljudi.
Obujanje od smrti temelji na dognanju, da smrt ni trenuten, temveč dolgotrajen proces. Ko umre organizem, ostanejo še celice; po najnovejših odkritjih pa življenja še ni konec niti takrat, ko odmro celice. V odmrlih celicah se namreč razvijejo najpomembnejše življenjske snovi, iz katerih v določenih okoliščinah nastanejo nove celice. Torej življenje e le trdoživo. Toda za človeka je praktično končano, ko mu zamre Javest in preneha biti srce. Ta >roces pa ima več stopenj. Najprej odpovedo možgani in človek ;;e onesvesti, nato zapade v ago--jjo (smrtni boj), ki lahko traja tudi več ur, v tretji fazi preneha liti srce in človek neha dihati — -.a nas je umrl. V resnici je nastopila le tako imenovana klinična amrt, ki traja 5 do 6 minut. V tem času se še razvijajo procesi izmenjave, kar pomeni, da življe-lje še ni docela ugasnilo, zato pa tudi človeka še lahko obudijo, šele čez 6 minut nastopi dokončna biološka smrt, ko človeka ni več mogoče oživeti.
že v začetku 18. stoletja so za-
nosti oživljanja srca in možganov. Našim novim naročnikom v Lo-V našem stoletju so to delo močno škam potoku pa želimo kar naj-
poglobili in dosegli mnoge, že zanimive rezultate. 1928. leta sta sovjetska znanstvenika' v pasjo glavo, odrezano od trupla, s posebnim aparatom po žilah postopoma vbrizgavala kri. Takoj nato je glava oživela in jezik se je začel počasi premikati ter se oblizovati, ko
več zadovoljstva ob prebiranju Novic.
12. februarja sem 'bil v Ribnici v krajevni gostilni. Imel sem priliko videti, kako se natakarice nedostojno vedejo do gostov. V gostilni je bil starejši človek, ki je zaspal pri mizi. Ena izmed natakaric je spretno pripravila večji kos papirja, ga dala med kline stola, na katerem je sedel zaspani gost, ga nato zažgala ter hitro odskočila v kuhinjo. Nato je od tam veselo opazovala, kaj se bo zgodilo. Papir se je vnel in skoraj ves zgorel. Ko se je gost prebudil, je bilo precej dima v lokalu Kmalu zatem so na istega gosta iz kuhinje začeli metati kuhan krompir.
Če je natakaricama to v zaba-
vo, naj ne prirejata takšnih zabav v prisotnosti gostov. Mislim, da bi bilo bolje, če bi počistile mize v lokalu.
Davorin Hočevar
Ijani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Kopru m Tolminu. Poleg sprejemnega izpita je predpisan zdravniški pregled, potrebna je zdrava in odporna telesna konstitucija. Za žensko je poklic zelo primeren, potrebno pa je, da se na učiteljišča javi v zadostnem številu tudi moška mladina. Potreba po tem kadru je zelo velika. Vse šole imajo svoje internate.
Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani vzgaja bodoče vzgojiteljice za otroške vrtce, otroške domove in podobno, šola traja 5 let. Pogoji za sprejem so isti kakor za učiteljišče. Šola ima svoj internat.
Srednja glasbena šola v Ljub-, Ijani in Mariboru traja 4 leta. šola usposablja strokovne učitelje petja na glasbenih šolah in na gimnazijah poleg tega pa kader za posamezne instrumente v raznih orkestrih (opera, filharmonija, radio). Potreben je sprejemni izpit iz glasbe, šola ima več oddelkov.
Šola za umetno obrt v Ljubljani
traja 4 leta. Pogoj za sprejem: razen nižje gimnazije tudi sposobnosti za to šolo. Poklici so za ženske primerni. Možnosti za zaposlitev so ugodne. Na šoli so oddelki za vezilstvo, čipkarstvo, grafiko, opremo, keramiko, plastično kamnoseštvo,	rezbar stvo,	ročno
vzorčarstvo, ročno tkalstvo in gra-verstvo.
Zvezo borcev v Poljanski dolini
Pred kratkim so bili v občini
sta nanj položila košček klobase. Predgrad krajevni občni zbori ZB.
Pri procesu oživljanja najprej Na vseh štirih zborih je bila 80% obnovijo delovanje srca in pljuč, skupna udeležba. Zborom so priso-Srce oživijo tako, da v eno obrob- stvovali člani obč. odb. ZB in peronih arterij proti srcu vbrizgajo čali o dosedanjem delu. Navzoča kri, pomešano z glikozo in kisi- sta bila tudi predstavnika okr. od-kom. Pri obnovitvi dihanja pa upo- bora ZB Kočevje. Po izčrpnih porabljajo več načinov in prepara- ročilih, ki sta jih imela tov. Aupič tov. Za funkcioniranje organizma Drago in Rauh Mirko, so borci žepa je najbolj važen zrak, ki ga lo plodno diskutirali.
potiskajo v pljuča s pomočjo posebnih aparatov.
To metodo so uporabljali' že med drogo svetovno vojno. Nekega
obudili, so vprašali, če je kaj videl na »onem svetu«. Odgovoril je, da je svojo smrt prespal. Podobno so izjavili tudi drogi, M so jih obudili. Nekateri so se celo razburjali, zakaj jih dramijo, spominjali pa so se vsega, kar se je zgodilo pred smrtjo. Kakor da bi zvečer odšli spat.. .
Ljudje, ki itnajo poškodovan kak za življenje važen organ, pa po oživljenju takoj umrejo. To velja za tiste, ki so umrli zaradi raka, tuberkuloze, bolezni srca in podobno.
Z vprašanji oživitve pa se ukvarjajo znanstveniki po celem svetu, tudi pri nas. Uspehi, ki so jih dosegli, so veliki, v primeri z željam sicer še skromni, a nudijo trdno osnovo in pobudo za nadaljnje delo.
Ugotovili so, da je organizacija dosegla vidne uspehe, toda treba bo doseči še boljše. Doslej so
vojaka* id™ga nTta mčto Predvsem reševali problematiko •	-	otrok padlih borcev m žrtev faši-
stičnega terorja. Ta problem je skoraj v celoti rešen, saj v občini ni otroka, o katerem organizacija ZB ne bi vodila računa in mu pomagala. Danes skrbi občinski odbor ZB za 66 takih otrok, ki se redno šolajo ter prejemajo vedno denarno pomoč. Poleg njih pa je v občini še 15 večjih otrok padlih borcev, kateri dobivajo pomoč v drugačni obliki.
Med drugim so člani ZB govorili o pisanju spominov iz NOB, o postavitvi skupnega spomenika vsem padlim in umrlim za svobodo na območju občine, o skrbi za stare borce in aktiviste, toi so mogoče tu in (tam pozabljeni in reševali so še vrsto drugih važnih vprašanj.
Da bodo vse te številne naloge res in dtobro opravljene, so člani izvolili iz svoje srede 5—7 članske krajevne odbore in delegate za občinsko konferenco ZB, ki bo najbrž 17. t. m. Sedaj obstojajo na območju občine trije KO ZB in sicer v Starem trgu, Predgradu in Vimiolju, a v Spodnjem logu odbora ni ,ker so se člani zaradi majhnega števila odločili, da se združijo z Vimoljem. V tamkajšnjem odboru bodo imeli dva svoja zastopnika. Ob kancu so zborovalci sprejeli v organizacijo ZB še 25 novih tovarišev in tovarišic. Danes šteje organizacija ZB v občini Predgrad 199 članov.
M. R.
ZVEDELI SMO
Svet za socialno skrbstvo pri ObLO Kočevje hvalevredno opravlja svoje delo. Vendar se ne moremo strinjati s tem, d!a je odobril denarno pomoč dvema prosilcema, ki sta v delovnem razmerju in zato prejemata plačo in otroške dodatke za otroke.
★
V našem okraju imamo skupno 16 knjižnic. Knjižnice so razmeroma dobro založene, saj imajo skupno okrog 31.000 raznih knjig. Vprašanje je le, -v kakšnih pogorjih delujejo nekatere knjižnice — glede prostorov namreč.
★
12. marca bi kmalu prišlo do večjega gozdnega požara v bližini Kočevja. Tega dne so ob 10. uri otroci zažgali travo v gozdu za Trato V bližini Nove žage. Ogenj se je hitro širil. Gasilci iz mesta in iz Nove žage so bili hitro na mestu in so požar pogasili. Zgo-
Zveza borcev v Ribnici bo 26. maja odkrila spominsko ploščo dijakom bivše mešča,nske šole Ribnica, ki so padli v NOB ali biii žrtve fašističnega terorja. Da bi zajeli imena vseh, prosi pripravljalni odbor svojce tistih padlih, ki niso v tem seznamu, da sporoče podatke o padlih dijakih ravnateljstvu gimnazije v Ribnici do 30. marca 1957.
glOVANjKl
ANIC AT3.
Arko Bogo, Ribnica Klun Karol, Gorenja vas Pakiž Rado, Rib.
Bojc Pavla, Nemška vas Arko Mirko, Rib.
Arko Janez, Rib.
Maležič Filip, Gorenja vas Pirnat Ciril, V. poljane Češarek Ladislav, Rib.
Gruden Albin, Podgorica Zalar Jože, Rib.
Vidervol Karolina, Dolenja vas Drobnič Vlado, Rib.
Novak Vinko, Rib.
Grča Alojz, Rib.
Benčina Ivana, Rib.
Zbašnik Aleksander, Rib.
Divjak Sašo, Rib.
Malešič Franc, Gorenja vas Zobec Franc, Dane Klun Ignacij, Gorenja vas Bregar Ciril, Rib.
Pelc Jože, Rib.
Felicjan Vlado, Rib. Križman Ivan, Rib.
Arko Darja, Rib.
Pucelj Jakob, Rib.
Pelc Stane, Rib.
Bartol Anica, Rib.
Hc Ivan, Rib.
Novak Anton, Rib.
Picek Franc, Rib.
Petek Jože, Rib.
Maležič Anton, Kolenča vas
reilo je vsega pol, hektarja, vendar ni bilo prizadejane škode, ker raste tu le grmičevje in redko drevje. Požar so gasili eno uro. Nevarnost požara bi bila velika, če bi se požar razširil, ker je v bližini velik obrat Nove žage. Starši naj otroke poučijo o nevarnosti, ki jih lahko povzročijo taki požari.
Organizacija in delo mlečnih ter šolskih kuhinj v nekaterih krajih šepa zaradi tega, ker se nekateri šolski odbori premalo brigajo za te pomembne pridobitve po naših šolah. To velja predvsem za pravilno uporabo hranil v teh kuhinjah.
★
Tudi v željnah pri Kočevju so imeli pred kratkim požar. 5-letni sinček Štefana Trtnika v željnah je zažgal senik, v katerem je zgorelo kakih 200 kilogramov sena. Zaradi vnetljivega materiala je senik pogorel zelo hitro in niso mogli gasilci nič pomagati, škode je za okrog 50.000 din. Starši, pazite, da otrok ne dobi v roke vžigalic.
Vprašali smo Reševalno postajo v Kočevju, če je bito v zadnjem tednu kaj posebnega. Odgovorili so nam, da ni bilo nič hudega. Pač dobra vest. Tudi iz postaje Ljudske milice Kočevje so nam odgovorili, da je potekalo življenje zadnji teden brez bistvenih dogodkov.
NA SODIŠČU
O. M. iz Grčarskih Raven je ob tožila ž. F., češ, da je ta krade na njihovem domu. Poizvedbe p; so pokazale da to ni bilo rei in da je pri vsej stvari ž. F. ne' dolžen. Pred sodiščem sta oba pristala na poravnavo, vendar bo mo rala O. M. nositi vse stroške sod nega postopka. Plačati bo morals tudi odvetnika, ki ga je imel ob toženec ž. F. Za prazen nič.
t
jj;
l
A
C
A
P
O
V
E
S
T
69
Za las je manjkalo in njegova grešna, hudobije polna duša bi bila stopila na prag večnosti, ali tudi to pot mu je bilo priza-nešeno.
Cigan stopi iz gošče In na mah odreže z nožema jermen, ki je Petra pripenjal na vejo, ter ga prestreže v roke. Kmalu se Peter zbrihta in voda v bližnjem potoku, kamor ga pelje cigan, ga popolnoma osvesti.
70
Peter je hotel, da ga cigan odvede na njegov grad, ah to ni bilo mogoče, kajti krog gradu je mrgolelo Turkov. Zatorej sta se rajši odpravila, v podzemeljsko jamo, ki leži nad Krko, skrita nepoklicanim očem. Gredoč je cigan pripovedoval, da je med Turki, ki pustošijo deželo, tudi Jurij, Markov sin, katerega je Peter prodal.
71
Kako poldrugo uro od Stične, prav nad izvirom Krke, je skrit v skalovju vhod v veliko podzemeljsko jamo, ki je bila v nekdanjih časih okoli bivajočim stanovalcem pribežališče in zavetje pred Turki.
V jami je ležalo za tri vasi ljudi. Veliko ognjev je gorelo in črnilo oboke ter kamniti strop, okoli njih pa so posedali kmetje.
72
Med mnogimi ognji, pri katerih so kuhali ali samo greli se posamezni ljudje, bil je posebno velik ogenj najbližji pri vhodni luknji.
Okoli tega velikega ognja se je zbralo vojakov veliko krdelo, razne starosti: ta mladenič, ta mož srednje starosti, ta starec kraj groba. Besedovali so o težavnem življenju, ki jim ga zagrenjujejo še Turki.