Podmladek Rdečega križa v šolski veži. (Prevedel L. P o 1 j a n e c.) H. N. Mac Cracken, predsednik Vassar Collegea v New Yorku. je napisal v mesečniku »The Werld's Health« (Svetovno zdravje) ki ga izdaja Liga društev Rdečega križa v Parizu. članek. katerega nodajam v sdavnih mislih. ker se mi zdi da velja dobršno tudi našim razmeram. Skoro splošno si ie novi vzsrojni evansrelij osvoiil svet. Vzgajai v delu, uči se delujoč. goji voljo in čuvstva hkratu s s.ominom in razumom. druži se za medsebojno pomoč širi in poglabljaj stike med šolo. družbo in oloveštvom. to so danes vzgojna gesla po širokem svetu. Nihče ne zanika veljavnosti teh načel. Vsakdo jih izkuša uveljaviti po svoiih nročeh. Vprašanje je le, kako iih naj izvršuješ. Ta program zahteva v prvem redu mnoeo več od učitelja ko stara sprctn-ost. Kaj je težia naloga- voditi krdelce mehkih dusic po izhojenih stezah dobreira s,.omina in stroge discipline ali jih noslati vun da si sami poiščeio prilik za delovanje poslušati niih poročila, blažiti nastale duševne spore in nesosdasja, n-omagati iim. da iasno vidiio pot, po kateri iim ie hoditi? In vse to ne samo s »oedincem: nalosra marveč raste s številom otrok v šoli, ker se sorazmerno številu večaio tudi stiki med njimi samimi ter med otroci in učiteljem. Pomanikanie sredstev in uSH nam stavi drusre skoro še večje zapreke. Tu ne smeš misliti na dobro opremljeno šolo v bo.ati občini temveč na povprečno šolo. Skozi kakšno okence mora deca včasih gledati v svet! Ali more najti potrebnih pripomočkov. da bi se v resnici udejstvova!a v družbi ki jo nanio tako trdno* veže življenje? Tretjič nam nedostaje še določenega načrta. Učitelie poučujemo danes o vzgojnih načelih o vzgojnih metodah, o zgodovini vzgoje nato pa jih pošljemo na kako šolo; a niti poizkusili nismo, da bi jim pokazali tudi socialne (družabne) prilike v šolski okolici. ki vendar tvoriio pravo živlienje šolskih otrok ter nudiio oravi proirram ki se mora šola nanj že zaradi družbe ozirati. Ako torej Podnrladek Rdečega križa petrka na vrata šolskega poslo.oia ter prosi, da mu jih odpro, ali se smeš čuditi. ako mu tako-le odgovore: »Preveč smo zaposleni ne moremo nriložiti svoiemu proeramu še kake točke. Nimamo časa da bi ora'!i to ledino. tudi ne smemo poii>ustiti da bi se tuia oreanizaciia na kakršenkoli način vmešavala v šolsko življenie.« Toda Podmladek Rdečeira križa sc ne da tako hitro odioraviti! Predobro ve. da ne nailaga učitelju novih bremen ako se vrine v šoflsko življenje, nasprotno. olajšati hoče bremena. Vzemimo ro redu vse vzeoine težave. ki nam iih ie premasrati. če uvajamo novodobne vz^oine metode! Prva točka ie da mora nčitel.i delovati ob težjih za- htevali iiCRO če se nasianja na otroški sponiin tcr poučuje po starem načinu. Kaj pa čc ¦iDornaga vsak mesec učiteiiu mesečnik.* ki že sam prinaša otrokom nasvetov in prave Domoči. tako da je treba učiteliu 'le dopolnjevati? Ali ne bo učitelju naloge nrei zrnanišal nego pove-". čal? Ali ne bo učitelja genilo sočuvstvovanie zunaniega sveta, ki uvažuie njeeov delež v svetovnem deiu in ki se zonet ozira na njesja da bi sodeloval? Vzemimo !e da prinaša ta mesečnik srečo v šolske Drostore: srečo. da si pridobivamo vsak mesec več prijateliev, srečo da v nečem vsi sodelujemo. srečo. da pomagamo stari maiki »Zemlji«, da se pobriea za teira ali za onega iziruM.iene.ira otroka. Vzemi. da ta sreča nrevzame tudi nemirne.ea otroškega duha k S'!abemu nairnieneira. a zdaj vseea zavzetega 'da no velikih svetovnih doeodkih sokrmari staro ladjo naše civilizaciie oo najboli razburkanem morju. ki se ie kdaj navalilo nanjo ali ne bo tak učenec podpira! trudnesra učitelja. da se * Ameriški Podmladek Rdečesra križa izdaia izvrstno ureieni mesečnik »Junioir Red Cross News« nod ,ireslom »Iserve« (služim). ki pfinaša iz vsega sveta zaniirive podatke o tem mladinskem gibaniu. izpremeni breme v .rijetuost za učitelja in za otroka? Toda baš to hoče Podmladek Rdečega križa doseči! Nudi mu k temu pri~ liko. dobri učiteli saj prebredeš s tem marsikatere enoličnosti dolgega šoi!skesra dne ter prineseš skozi šolska okna — četudi majhna — več svetlobe in življenia v mračne prostore. Prepričan sem, da prinese. Prenričan sem: zakaj v veliki armadi usmilienja sode'!uješ ter izkušaš svet tesneje združiti ne ^a eraditi barikad za bodoče boie. zato nomore ta zavest tudi tebi v malosrčnih trenutkih. Porani. da ie Podmladek Rdečega križa tvoi da si to ti sarn ood drugim imenom. Tvoii iniDulzi in tvoie želje se v niem kristaluieio v konkretnem delovaniu. v skupneni živlieniu in v medsebojni pomoči po vsem svetu. ' y_eniinio zdaj druiri ugovor proti novodobnemu načinu šolskesra dela — Domanikanje sredstev. Tudi tu vam pomaga mesečnik Podmadka Rdečetra križa. Ta pripomoček ie naivečje vrednosti. učitelji ga sestavljaio za učitelje. Oni. ki ea izdajaio. poznajo vaše orobleme. Ce kdo vedo oni kai ugaja otroškira očem in naenieniem. njih volii in nagibom. Brez skrbi Iahko daš mesečnik v otroske roke. Noben kupčijski madež. nobeno samol.uibie ne onečašča niegovih strani: brez pristranske propagande je. Zaman iščeš v nieirovih vrstah trpkih besed. Če bi usmiijetii Samaritan. kakor ga slika Reimbrandt. šel mimo, vodeč ob sebi Dotrpež'!jivega konja. ki nosi onemoffli živct razbojniske žrtve. ali ne bi kot učitelj poirrabil te prilike. priiel za zvonec ter- zaklical: »Otroci. nekdo ere mimo ki ga morate vsi videti in spoznati! Hitite k oknom, vratom ter posrlejte!« In kai. če bi se kar ustavil pri vas? Če bi se ti sam ponujal kot fflasnik in dober sel? Ali ne oorečeš. da so se učni pripomočki šo'!skih prostorov znatno povečali? Baš to hoče Podmladek Rdečesa križa. V vaši občini. v vaši deždi. v vseh deželah naletava ob cesti na blodeče liudi ki se jim hoče us-iniljenja- in liubezni. Otrokom .orinaša novico. da iahko sami nadaliuieio nieeovo delo noseč srečo vsak&mu. zakai bolie ie. ako se uče kako nai vrše dobra dela in kako iih nai vrše skupai. ko pa na slepo hoditi oo samotnih' notih ter delati napake foi nerodnosti. Čitaite mesečnik, noslužuite se Rdečeea križa kot sreds.va da uvaiate novo vzcoio v šolsko živlienie. in našli boste da se trud i. nlača. (Dal.ie prihodnjič.)