IlitnlDRL IUMM t PM. ff. Vta HL MVII. ino. .Slovenski Narod« velja v I4mM|«ai na dom dostavljen; . v npravništvu pcejenuui: cdo leto naprej . • . . K 24*— I ceJo teto naprej . , . . K 22*— pol leta „ . . • . , 12*— 1 pol leta „ . . . . . 11*— cetrt leta m . . • « « 6*— I četrt leta m • • . . » 5*50 na mesec - • • » # - 2*— I na mesec - . . . • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlitvo: EMflova sUca *t 5 (v prttueta lero.) tetetoa *t 94. Inserati veljajo: peterostopna petit vtfta za enkrat po 16 vio« za dvakrat po 14 vin„ za trikrat ali večkrat po 12 vtn. Parte in zahvala vrsta 20 via Poslano vrsta 30 vin Pri vtčjih inaerdjah po dogovoru. Upravni&tvu naj se poSiljajo naroenioe, reklamacije, lascatf Ltd, to je adminisfrattvBC stvari. ———. PotUMiM AtevtlM v*I|a lt ¥tsiawfw. ■ Na paaaMM naročila brez istodobne vposlatve naročatae se at octe. ■Jlava^Ba tBShas^Ba^ ■asavaai at« Mb •Slovenski Narod* valja po poatts za Avstro-Ogrsko: « za Nemčljo: eelo leto skupa] naprej • K 25'— I cdo leto naprej . . , IC 80*-^ Klt^Sa : : : : : ll-501 za ^*** tevse *™&dcžde: na mesec - • • • • 2*30 ' ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vnrašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opnmrtfttvo (spodaj, dvoriSče levo), SaailoYa ulica at 5, telalon ft. SS« Notranjcem v preudareh. Z Notranjskega, 16. aprila. Cez dober mesec bo Notranjska Volila svojega državnega poslanca na mesto pokojnega kanonika dr. Zitnika. Notranjska ni bila nikdar klerikalna in tuđi danes ni klerikalna. Naš notranjski kmetovalec — pa klerikalen? Kaj se! Nas kmetovalec je skozinskoz naprednega mišljenja, je zelo inteligenten in prav nič terci-jalski in ker ni samo kmetovalec, nego tuđi trgovec je zelo praktičen in trezen. Med tem, ko so si klerikalci druge kmeČKe okraje na Kranjskem pridobili z vero. je dognana stvar, da so si Notranjsko priborili s svojt-mi posojilnicami, to je z dovoljeva-njem posojil brez varnosti. Se nem-ška šparkasa v Ljubljani je posodila svoj čas klerikalcem denar, da so ž njim zavojevali Notranjsko. Gospodarska odvisnost je velika moč in klerikalci so to moč dobro izkoristili. Vrh tega so obljubljali kmečkemu prebivalstvu zlate gradove in notranjski kmetovalec, ki ima tako težko življenje je ravnal kot praktičen človek. ko je svoje pravo mišljenje žrtvoval in pri volitvah šel s klerikalci. Mnogo let zastopaio zdaj klerikalni poslanci našo Notranisko in v tem času je kmečko prebivalstvo imelo priliko spoznati, da so obljube največkrat Ie prazne besede. Razočaranja našega kmetskega ljudstva je splešno. Tri poslance imamo z vi-pavskim vred v deželnem zboru, a kaj je dežela za nas storila? Za itak bogato Gorenjsko je razmetala mili-ione, za notranjske okraje pa ima komaj nekaj kronic, le vedno same obljube. A kako naj bo drugače. De-želna sredstva so majhna in poslanci se skoraj stepo, kateri okraj naj kaj dobi; seveđa imajo \*plivni in vodilni možje vse drugačen vpliv. kakor naši ubogi trije notranjski dež. poslanci, in vsled tega porabi dežela razpoložljivi denar za druge okraje in so notranjski okraji v vsakem ozi-ru prikrajšani. Za državnega poslanca smo imeli dokaj let pokojnega Zitnika. Ljudje so ga radi volili, ker je bil osebno simpatičen, dober in pošten mož in se je mnogo trudil za okraj, četudi ni mogel nič vecjega doseći. Zdaj bo treba voliti novega poslanca. Neodvisni kmetski volilci so postavili svojega kandidata, moža iz naše srede, moža, ki ga pozna ćela Notranjska kot umnega gospodarja, postojnskega župana Josipa Lavren-ciča, med tem ko klerikalci v ćeli Notranjski nišo mogli dobiti primer-nega moža in so morali postaviti za kandidata mlađega moža, ki je po svojem pokliču uradnik deželnega odbora in bo kot poslanec seveda samo kimovec, kakor so naši sedanji trije deželni poslanci. Notranjci imamo velike gospodarske interese, drugih interesov naši okraji pravzaprav sploh nimalo, in zato potrebujemo poslanca, ki ima voljo in zmožnost, zastopati v dr-žavnem zboru naše gospodarske kr-risti. Da ima postojnski župan Josip Lavrencič te zmožnosti, to ve ćela Notranjska, ali jih pa ima tuđi klerikalni kandidat dr. PogačniK? Poka-zal jih se ni in mi tuđi dvomimo, da bi jih imel. Dr. Pogačnik je uradrr.k in zna morda prav dobro akte rese-vati, ali v gospodarskih stvareh je brez dvoma ničla. Če bodo notraniski volilci pri volitvi glasovali po svojem prepričan! u. potem ne morejo oddati svojih glasov drugemu, kakor kandidatu neodvisnih kmetovalcev, postojnske-mu županu LavrenčiČu, ker je njegova oseba jamstvo, da bo krepko in energično, spretno in dosledno za-stopal naše gospodarske interese, med tem ko bo dr. Pogačnik le statist v državnem zboru in tuđi pri najboljši volji ne bo nič storil, ker je v gospodarskih vprasanjih povsem neizveden. Neodvisni notranjski kmetoval-ci, ki smo popolnoma samostojno postavili postojnskega župana Josipa Lavrenčiča za kandidata, vemo dobro, da bi naš kadidat sijajna zm.i-feal, če bo ljudstvo glasovalo po svojem prepričanju. Treba je pa ljudstvo vzdramiti. Notranjci so te!- ^ let doživeli velika razočaranja. Kai so Klerikalci vse obetali — in ka bo :z-polnili? To razočaranje je pr >vzro-či:o listo nesrečno apatijo, ki »onav-ija pri vsaki volitvi »saj je vs eno«. To apatijo pregnati, to je poglavitna teža\a. Z marljivo agitacijo se da to doseći. _________ Sestanek v Opetiji. O konferencah med grofom Berchtoldom in di San Giulianom piše pariški »Eclaia«, da gre pred vsem za Italijane, ki žive v Avstriji. Glavne težkoče v tem vprašanju so baje že premazane. Ražen tega se pripravlja med obema ministroma mornariška konvencija, ki ima na-men zasigurati ravnotežje v Sredo-zemskem inorju. »Reichspost« sanja o važnih gospodarsko-političnih za-devah, o medsebojnem podpiranju v Orijentu, o posebnih garancijah za izvoz preko Soluna in o vprašanju Orijentskih železnic, torej o vprasanjih, pri katerih ima Italija prav malo soodločati ali pa nastopa ćelo kot najnevarnejša konkurentinja. Avstri-ja hoče zlasri v Solunu nagaiati Srbiji, tuđi noče več brezpogojuo priznati Srbiji železnice na jadransko obal. Tuđi glede gospodarskega iz-koriščanja Male Azije se bosta ministra baje domenila in bog ve za kaj gre po mislili »Reichspošte« se. O glavni točki, o albanskem vprašanju pa list molči. Gotovo je sicer, da bodo prišla tuđi vprašanja druge vrste na razgovor, vendar tvori brez dvoma Albanija glavni predmet po-svetovanj. To potrjuje tuđi »Neues W iener Tagblatt«, ki pravi, da stoje v ospredju posvetovanj dogodki v Epiru, zlasti ker se čutita oba zuna-nja ministra kot ustvaritelja Albanije. Gre za to, odstraniti težkoče, ne (Ja bi prišli Avstro-Ogrska in Italija v nasprotstva z drugimi državami in ne da bi pri tem prehudo zadeli Gr-ško. ker bi to odtujilo trozvezi tuđi nemskega cesarja, ki ie svak grske-ga kralja. Vsekakor zanimivo je dej-stvo, da sprejema cesar Viljem na Krfu Kiskejra ministrskega predsed-nika Vcnizelosa. grškega zunanjega mims ra dr. Streita, nemškega veleposlanika v Carigradu in bo sprejel ćelo albans'Kega kneza, med tem ko se avstrijski in italiianski zimanji rrinister v Opatiji z Ijubeznivimi be-s^darni obkladata, da prikrijeta sebi in svetu, da se v resnici pravzaprav kregata. Tako se bo prav lahko uresničil pregovor: Če se kregata dva, tretji dobiček ima. Opatijskemu sesranku pripisujejo avstrijski diplomati mnogo prevelik pomen, dočim so slepi in gluhi za to, kar se godi za 5 vzporedniških stopinj bolj proti jugu. ________w Kove vohunshe afere na Dunaju. Iz »Lidovih Novin« posnamemo sledeče: Pred deželnim sodiščem na Dunaju bodo razpravljali v kratkem o novih vohunskih aferah. V preisko-valnem zaporu sedi ćela vrsta oseb, o katerih trde, da so bili v službi bivšega ruskega vojaskega ataseja Cankjeviča. Prvi proces bo veljal nekemu Josipu Beranu. V preisko-valnem zaporu pa sta se vpokojeni narednik Iskuč in njegova žena ter mladi ruski »diplomat« Heinz plem. Eckstatt, ki se je izdajal na Dunaju kot slušatelj farmacije. Kakor je videti, vohunskih afer v Avstriji še ne bo konec. Zanimivo je, kar piše v berolinski »Vossische Zeitung« Leopold Mandel. Številne vohunske afere v Avstriji delajo v inozemstvu vtisk, kakor da je ćela Severna Avstrija preplavljena od ruskih vohunov. Orožništvo in državna policija imata vse roke polne dela s temi pojavi, ki jih pa doslej nišo mogli zatreti. Če dobe enega vohuna, se pojavi takoj deset novih. V marsika-teri ječi je zaprt pod strogim nadzor-stvom tajnostni jetnik. katerega ime je znano komaj paznikom. K zasliŠa-nju ga kličejo samo po številki celice. Protokol ima en sam preiskovalni sodnik skrbno zaklenjen. Gre posebno za to, da bi se osumljenec ne mogel sporazumeti s svojimi pomagači, ki jih še nišo dobili, in da bi ne mogel med svojimi sojetniki poiskati rekrute za vohunstvo. Taki vohuni iz pokliča pa so manj nevarni. kakor ljudje z meščanskimi poklici v Galiciji, Bukovini, Sleziji, na Ogrskem in Moravskem. Pri ruskih armadnih zborih v Varšavi, Vilni in Kijevu so ćele vohunske sole, da se slušatelji izuče, katere tajnosti morajo izvedeti. Rusko vohunstvo je politično in vo-jaško ter stane na leto 30 milijonov kron. Izbirajo pa se tuđi starejši zlo- činci, ki imajo dosti poguma, da bi v kritičnem času razdejali mostove, železnice, smodnišnice in tako za-vlekli razvoj armade. V vohunskih šolah se obljubuje za tako dejanje velika nagrada. Roko v roko z ruskim generalnim štabom dela državna policija, takozvana Ohrana. Njena naloga je, nadzorovati poljske in ruske revolu-cijonarje, ki so pobegnili na Avstrij-sko. Njeni največji sovražniki so v revolucionarnih organizacijah ruske Poljske, Ukrajine in Besarabija, ki imajo stike s klubi v Galiciji. Ti klu-bi služijo pogosto avstrijski protišpi-jonaži in avstrijski državni policiji. Skupni sovražnik približuje avstrij-sko državno policijo v Galiciji ruskim revoJucijonarjem. Vohuni ohra-ne pa si vedo dobiti dostop tuđi v organizacije. Vohunski procesi zadnjih let pa so dokazali, da gre po većini samo za manj važne tajnosti. Le tam, kjer so bili c. in kr. častniki zgovor-jeni z ruskim vojnim atašejem, je imelo rusko vohunstvo večji uspeh. Oba prejšnja ruska atašeja Miščenko in Cankjevič sta imela nalog, naje-mati avstriiske častnike za vohunstvo, za to pa Dunaj ni bil pripravljen. Na Dunaju je bil dom polkovni-ka Miščenka največje zbirališče dobre družbe, diplomatov, častnikov in drugih. Sele z Redlovo afero je Dunaj spregledal. Posledica tega je bila, da sta se obe vladi slavnostno zavezali, da bosta prepovedali vojaškim atašejem stike z vohuni. Ko pa se je Mi-ščenkov naslednih pregrešil proti temu dogovoru, je bilo avstrijskim častnikom strogo prepovedan vsak stik z ruskim vojaškim atašejem. Število ruskih vohunov, ki jih plača-jo iz central y Nemčiii, Holandski, Belgiji in Svici, znaša baje več tisoč, Avstrijska špijonaža ima o takih ose-bah cei seznam. So med njimi osebe obojega spola, dijaki in starci, naj-različnejših poklicov, ljudje, ki trdef da so žurnalisti, o katerih pa so avstriiske oblasti prepričane, da dobi-vajo iz Rusije denar za popolnoma druge stvari, kakor za žurnalistično delo. Večinoma so vohuni avstro-ogrski državljani, ki so vsled slabih gospodarskih razmer v Galiciji, v Bukovini ali med Slovaki dostopni vsaki korupciji. LISTEK. Kristalni zamaSeft. Roman. Francoski spisal M. Leblanc. (Dalje.) Lupin ni ničesar odgovorit. A ker ga je videla popolnoma mirnega, je imela vtisk, da je vse dobro in ureje-no po volji njenega tovariša. Ob štirih popoldne sta se odpe-Ijala. Telefonično obveščeni Pras-villeov pisar ju je sprejel, ju peljal v pišamo generalnega tajnika in ju prosil, naj počaKata. Takrat je bilo tričetrt na pet. Točno ob peti uri je ves iz sape pridrvel Prasvilie v pisarno in za-klical: — Ali imate listo? — Da! — Dajte jo! Prasvilie je iztegnil roko, a Kla-risa se ni ganila. Za trenotek }e Prasvilie začuđeno pogledal, potem je razumel, da Klarisa ni vodila boja proti Daubrecqu iz samega sovraštva in iz same maščevalnosti, nego še iz drugega nagiba in da mu izroči listo samo pod gotovimi pogoji. — Izvolite šesti« ie rekel in s tem pokazal, da je pripravljen, se pogajati s Klariso. Prasvilie je bil tenak človek, oštrih potez; mežikal je neprestano in nekoliko kriva usta so kazala, da je neodkritosrčen in zavraten človek. Na policijski prefekturi ga ni nihče mogel trpeti, zlasti še, ker je bilo vedno treba popravljati in poravnavati njegove nerodnosti. Spa-dal je med tište ljudi, ki se jih po-rablja za specijalne naloge, potem pa se jih z bogato nagrado odslovi. Klarisa se ie bila vsedla, a ker ni ničesar rekla, je povzel Prasviile besedo: — Torej — govorite, draga prijateljica; govorite popolnoma odkri-tosrčno, kakor vam jaz odkritosrčno priznam, da iskreno želim, dobiti tisto listo. — Če je le želja, dobiti tisto listo, je menila Klarisa, ki jo je Lupiti natančno podučil, kaj naj govori, potem se bojim, da ne bo mogoče do-seči sporazumljenja. Prasvilie se je nasmehnil. — No, da, želja je to, a za izpd-nitev te želje smo že pripravljeni kaj žrtvovati. — Samo nekaj žrtvovati. — V gotovih mejah tuđi mnogo! — A če bi moja zahteva prekoračila cek) to mejo? Prasvilie je postal nepotrpež- Ijiv. — Torej povejte, kaj želite, da bom vedel pri čem da sem. — Oprostite, dragi prijatelj! Opozoriti sem vas najprej hotela na važnost te liste, da bi pri najinih po-gajanjih bila že dognana njena vred-nost. Ta vrednost je neomejena in zato tuđi ne more biti meje za proti-zahteve. — Prav, prav, je slabovoljen odgovorit Prasvilie. Nadaljujte. — Ali je potrebno, da popisem ćelo zgodovino te afere in vas opo-zorim, kakim nesrečam se lahko ognete, če dobite ta papir v roke in kako velikansko moč bi vam dala ta lista. Prasvilie se je moral nekaj tre-notkov premagovati, predno je bil v stanu odgovoriti. — Priznam vse to, je izjavil. Ste li pri kraju? — Oprostite, da še nisem. Treba je, da se domeniva popolnoma natančno. Nekaj je treba še pojasniti. Ali morete in smete vi v imenu vlade z menoj govoriti? — Da! je odločno odgovoril Prasville. — Torej dobim lahko eno uro potem, ko sem vam povedala svoje pogoje, odločen in zanesljiv odgovor? — Da! — In to bo odfovor vlade? — Da! Ktarisa se je primaknila Pras-villeu in z oštrim poudarkom vpra-Sala. — Ta odgovor bo obvezen tuđi za prezidenta republike? To vprašanje je Prasvillea oči-vidno presenetifo; premišljeval je nekaj trenotkov, potem je rekel. — Da! Na to je izjavila Klarisa: — Zdaj moram samo še eno za-htevati: zastavite mi svojo častno besedo, da ne boste zahtevali nikake-ga pojasnila glede pogoja za izroči-tev liste, pa naj se vam zdi moj po-goj še tako čuden. Vaš odgovor naj bo da ali pa ne. — Zastavim vam svojo častno besedo, je rekel Prasvilie. Klarisa je malo prebledela, potem je odločno pogledala Prasvillea v oči in je rekla. — Izročim vam listo sedemin-dvajsetih podkupljenih poslancev pod pogojem, da bosta Gilbert in Vaucheray pomiloščena. — Kaj — kaj zahtevate? Prasville Je ves prestrašen in razburjen planil s svojega sedeža. — Da, to zahtevam, je potrdila Klarisa. — Pomiloščenje tistih morilcev, ki sta y vili Marija Terezija storila roparski umor in ki bi morala biti Jutri zjutraj obglavljena. — Da, pomiloščenje teh dveh zahtevam, je s krepkim glasom odgovorila Klarisa. — A to je vendar brezmiselna zahteva! In zakaj zahtevate ravno to, zakai? — Spominjam vas, Prasville, da ste mi dali svojo častno besedo . . . — Da ... da ... to je res ... a vaša zahteva je tako presenetljiva ... —-Kako to? — Iz tisoč vzrokov je presenet-ljiva. — Iz katerih? — Ah ... pomislite vendar . . . Gilberi: in Vaucheray sta obsojena na smrt! — Naj ju zapro v ječo pa bo dobro. — To je nemogoče. Ta umor je vzbudil nepopisno pozornost. Vrh tega sta sokrivca Arsena Lupina. Razsodba je že znana po vsem svetu. — Na vsem tem ni nič! — Na tem je jako mnogo! Vlada se ne more v zadnji uri upreti sodni razsodbi. — Saj tega ne zahtevam. Želim samo, da se milostnim potem obso-jencema kazen premeni in milost je vendar zakonito sredstvo. — Komisija za pomiloščenje se je že izrekla v nasprotnem smislu. — Nič zato — prezident republi«* ke še vedno lahko izreče pomiloščenje. — On je to že odklonil. — Naj odklonitev prekliče! — To je nemogoče. — Zakaj bi bilo nemogoče? — Ni nobenega vzroka, da bi to storij (Dalje prihodnji*.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. aprili 1914. 86. štev. Pismo iz BolgarijB. V Sofiji, dne 15. aprila. Glasilo narodne stranke »Mire *e priobčil nedavno tega vest, da Je Rusija po sklenjenem miru v BuKarc-\t\ dvakrat pozvala bolgarsko vlado, ^aj pridobi vsaj še eno velesilo za to, da bi podprla rusko akcijo glede •>hranitve Odrina in zapadne Traci-c za Bolgarijo. toda vlada na ti dve •uski noti ni dala niti odgovora. Na So vest je bolgarski tiskovni urad ■>oslal »Miru« dementi, češ da v tužbenih krogih ničesar ne vedo o caxi takšni akciji Rusije, o kakrsni je Tovoril »Mir«. »Mirovo* uredništvo je ta de-nenti priobčilo s to-le opazko: »Mi v poinem obsegu vzdržuje-tio svojo vest glede ruske akcije in pozivamo vlado, naj priobči urađen ieraenti naše trditve, s čemer se nam >o dala prilika, da obelodanimo službene dokaze. Izjavljamo vnovič: Resnica je, ia je Rusija dvakrat pozvala Boiga« ijo, naj pridobi se eno velesilo, ki se 3i zavzela za to, da bi pripadla Odrin « vzhodna Tracija Boigarski, toda vlada carja Ferdinanda na ta ruski poziv ni izvolila niti odgovoriti. jrenka je ta resnica, a resnica je.« »Mirove« trditve so izvale v đolgarski javnosti veliko senzacijo in i napetostjo se pričaKuje, kaj bo na co apodiktično trditev odgovorila vlada dr. Radoslavova. Najbrže bo se lepo potuhnila in aiolčala, da se ne izpostavi nevarno->ti, da bi »Mir« prišel na dan z urad-limi dokumenti. Zatrjuje se namreč z vso odloč-nostjo, da je »Mir« res v dejanski po-šesti onih dokumentov. Ako je torej stvar resnična, ni nihče drugi kriv, da je Bolgarija izgubila Odrin in vzhođno Tracijo, ka-kor sedanja vlada dr. Radoslavova, ki ni storiia svoje dolžnosti. Vse kaže na to, da bo imela ta aiera še dalekosežne politične posle-dice. Kakor je znano, znaša vladna većina v narodnem sobranju samo 6 glasov. a še to većino tvorijo Turki. ki so bili protizakonito izvoljeni za poslance v Gjumjuldžini. Ker je ta većina zelo nezaneslji-va, bi si vlada rada na drug način utrdila stališče v narodnem sobranju. Ker to ne gre s poštenimi zako-nitimi sredstvu deluje vlada na to, da bi većina v narodnem sobranju raz-veljavila volitve v sofijskem okrož-ju. kar bi imelo za posledico, da bi se vlada dokopala še do kakega novega mandata. • Narodno sobranje že razpravlja o razveljavljenju in čisto gotovo je, da bo većina vkljub silnemu odporu opozicije kasirala volitve v sofijskem okrožju. Poleg tega namerava večina razveljaviti volitve tuđi v volilnem okraju Vratca. Računa namreč na to, da bi pri novih volitvah lahko dobila v!ada v tem okraju mesto do-sedanjih 7—10 mandatov. Ker je bi! v tem okraju izvoljen za poslanca tuđi dr. Danev. bi se v slučaju novih volitev lahko prigodilo, da bi tuđi dr. Danev ne bil več izvoljen, kar bi bilo seveda vladi silno po volji . . . Politična borba se bo tore] še pooštrila in prav niČ se ni nadejati, da bi v Bolgariji v doglednem času nastale redne razmere. Štajersko. Boj za uradniška mesta pri Južni železnici. Prenapeti spodnještajerski nemški naciionalci smatrajo že ćelo Spodnje Štajersko za nemško posest in pritiskajo v tem duhu tuđi na upravo Južne železnice. Po njihovem mnenju bi ne smelo biti na nobeni spodnještajerski postaji kakega slo-venskega uradnika; če se slučajno katerega nastavi, pa je takoj v nem-škem časopisju grozno vpitje! Uprava Južne železnice pa naj ima pred otmi, da so za službo na Spodnjem Štaierskem sposobni edino le slovenski uradnikJ, ki znajo v govoru in pi-savi slovenski in nemški jezik. Na postajah, kjer službujejo slovenski uradniki. ni faktično tuđi nikoli kakih jezikovnih pritozb, ker upravljalo slovenski uradniki svojo službo na občo zadovoljnost. Južna železnica je trgovsko podjetje in za njo mora torej veljati pred vsem načelo, da ima v službi uradnike, ki so ji v korist. Kapital, ki je y Južni železnicj investiran, ie po većini franeoski. Ali je v interesu Francozov, da bi nemški uradniki v njih službi širili pan-germanstvo na slovenskem avstrij-skem jusu? Mislimo, da ne in vodstvo Južne železnice ravna gotovo v zmislu akcijonarjev, ako ne ustreza željam nemških desperadov glede uradniških služb v slovenskih deže-lah, Škoda, da se ni dostel *e nikoH pteak> o teli raxMfliah ▼ ■MrodajBMi tam te dostavilo, kako Je laoi aek Mafld uradrik Južm Mtzate* m tluiiiin mosoi po lasm Bpo^ppai sa* s—hljivo atflpri trmmomko aasiavo. In lahko bi se govorilo tadi o tem, kako izrabljaio Nemci francotU kapital za germanizacijo Trboveli. Čemu se redi tu toliko nemško-nacijonal-nih parazitov, ki so slavnostni go-vorniki pri vsaki »Sedanfeier«, na franeoski račun? Naj bi raje Šli v službo k svojim pruskim bratom! Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic je zborovala 13. in 14. aprila t. L v mariborskem Narodnem domu. V ponedeljek vršilo se je od 3. do pol 10. ure zvecer delegacij-sko zborovanje, pri katerem so bila zastopana vsa okrajna učiteljska društva po svojih odposlancih. V torek od 10. do pol 1. ure popoldne pa je bilo glavno zborovanje. Iz tainikove-ga poroeila posnamemo, da ima Zveza danes v 16 okrajnih učiteljskih društev 618 rednih članov ter je šte-vilo od lan. leta naraslo za 19. Po-udana se. da je še mnogo učiteljstva izven organizacije ter uživa le sado-ve svojih organiziranih tovarišev in tovariŠic. Blagajniško porobilo izka-zuje lep prebitek, povrh pa je nabrana v Zvezin sklad vsota 633 K 87 v. Sklenjeno je pobirati tako dolgo, da naraste vsota do 10.000 K in potem obresti tega denarja vporabljati v stanovske namene. Glede sanacije Zavezinih listov in Zavezinega poslovnega reda posije Zveza tozadev-no sklenjene spremembe Zaveži. — Občnega zbora se je udeležilo poleg 150 učiteljev, in učiteljic nekaj prote -sorjev in učiteljiščniki višjih letnikov mariborskega učiteljišča. Običajne-mu pozdravu predsednikovemu Je sledilo zanimivo predavanje gospoda ravnatelja Schreinerja q novi struji na pedagoškem polju -Ptici se-Iilci* in -»Zasledovalci«, kateremu so ledili navzoči z največjo paznostjo. Koncem predavanja je bil na pred-log gosp. ravnatelja sprejet nasvet, da Zveza povabi vsa okraj. učiteljska društva, naj študirajo to stvar ter objavljajo tozadevne skušnje in nasvete. Temu ie sledilo nič mani zanimivo predavanje nadučitelja gosp. Požegarfa: -»Altruizem: njega moč in veljava v družnem življenju.« Podavatelj nam je ookazal na pri-merih iz Življenja, kako velike važnosti je aitruizem za obstoj in razvoj človeške družbe, za družno življenje sploh. Ne iz knjig. ampak iz žive knjige življenja je vzel snov, zateeadelj pa je tuđi bilo predavanje tem zani-miveje. Koncem zberovanja povabi predsednik učiteljstvo, da se udeleži ročitniškega tečaja v Ljubljani v čim večjem ste vilu. Šoštanj. Skromno in tiho slavimo Ietošnji Jurčičev jubilej. Z delom. V Ljudski knjižnici, kamor prihaja naše ljudstvo tako rado, s tem, da iz-posojamo Jurčičevo knjigo; na odru šaleške čitalnice z vprizoritvijo »Le-^ijonarjev« in »Rokovnjačev. t. m. ob 3. popoldne pri Št. JanŽu na Peči v gostilni gjsp. franca De-lakorda. — Vse hmeliarje vabi k ude-iežbi društveno vodstvo. Mučenje vojakov v Mariboru. Nič novega to ni. Dan za dnevom sli-šimo, da postopajo nekateri častniki in podčastniki z moštvom tako kruto. Toda le malo tega, kar se dogaja za zidovjem vojašnic, priđe do uses občinstva; kajti vojaK, iz strahu pred še hujšimi Šikanami in še groznejšim mučenjem ne pove nikomur ničesar. Nešteto je slučajev, da so mučeni vo-iaki ćelo pred vojnim sodiŠčem več-krat utajili ali pa ublažili kak dogo-dek iz golega strahu, da jih potem predpostavijeni ne bi morda še huje trpinčili. Le to, kar civilno občinstvo vidi na lastne oči, le to priđe Še v javnost. Casniki nekaj časa pišejo in zahtevajo redu, kvečjemu še priđe do kaKe interpelacije v parlamentu ali v delegacijah in končno do šepa-stega odgovora domobranskega ali pa vojnega ministra. In vse zopet utihne, dokler zopet kje ne priđe na dan nova vest o mučenju vojakov. Življenje častnikov, naj si so potem že aktivni ali rezervni, pač ni mučno, ni režavno. To bo priznal sleherni častnik. Tuđi služba dalje služečih podčastnikov ni sitna, gotovo je mnogokrat lažja, kakor pa v kate-remkoli uradu služba ljudi, ki imajo tako šolsko izobrazbo, kakor podčastniki. Zato pa je služba moštva kot takega izredno težavna. Krvni davek je hujši od najvišjega denar-nega davka. Koliko telesnih muk mora prerrpeti dostikrat telesno sla-boten človek, koliko ponižanja mo^a prenašati vojak - prostak in to dostikrat mož, ki duševno daleko nadkri-Ijuje povprečnega svojega predpo-stavljenca. Saj nahajamo med pro-staki čestokrat ljudi s srednje —, da, ćelo z visoko šoIsko naobrazbo. Naj-nedolžnejse muke za vojaka so pač tište, ki jih povzročajo žaljive bese-de. Ćele besednjake psovk bi se dalo napisati.Toda nič redkejši nišo slu-čaji, ko mučijo predpostavijeni po-drejeno moštvo z nepotrebnimi vaja-mi, pogostokrat neverjetno surovimi odredbami. Napisati bi se moralo debele knjige, ko bi se napisalo le stotino tega, kar se dogaja časih v vo-jašnicah in na vežbališčih. Najhujše pa je, ako se človeka poniža tako, da se ga bile s puškinim kopitom, s sabljo, jermeni, s pestmi, da ga muči n. pr. na ta način, da se mu vlije za vrat mrzle vode itd. Kaj se dogaja zadnji čas v Mariboru? Pred kakim mese-cem je prišel v Maribor en bataljon bosanskih pijonirjev. Mostvo je po-većini hrvatsko, podčastniki in čast-niKi pa so ševe po većini Nemci. Ka-- o se vojakom pođi, pričajo dejstva. Na vežbališču ob Dravi je nedavno podčastnik s pestio bil vojaka po glavu titniKu in hrbtu tako, da se je rnož zgrudil, drugemu je podčastnik zapovedal vliti mrzle dravske vode /a vrat, tretje^a je bil z lopato. To je \ ide'o več oseb, ki so vsak čas pri-oravlierii pred sodiščem pod prisego izpovedati, kako se muči vojake. A to je samo nekaj. Kaj se sele dogaja doma v vojašnici — tega od civilne-ga občinstva nikdo videti ne more. Da so suro vine povsod, v vseh sta-uovih. je znano. Da se najde takih surovih ljudi tuđi pri vojakih, je dognano po slučajih, ki so se končali pred vojnimi sodišči. Interes armade in države zahteva, da se z vojakom-prostakom dobro ravna. On ne srne biti prenezadovoljen, zlasti Je treba skrbeti, da moštvo svojih predpo-stavijenih ne sovraži, sicer moramo priti tje, kamor je prišla Ruska za časa japonsike vojske; ko so ruski vojaki videli dostrkrat v lastnih čast-nikih večje sovražnike kot v Japon-cih. To je gotovo najžalostnejši po-jav. Z mukatni pa vojaka gotovo nikoli ne bo mogoče prisiliti, da posluša in se pokori prcdpostavljenim. Odtod imamo i pri nas žalostne pojave pri manevrih. Interes vojne uprave zahteva, da se oemudoma odstranijo in kaznujejo krivci. Ml imamo pravico to zantevatl Naša dolžnost |e, da se zavzamemo za teptane vojake sploh, za vojake pi-jonirskega bataljona v Mariboru pa ie posebno, ker so ti volaki mmik krvni bratje. Nikdo danes nima več pravice pretepati vršaka, tndi najviš-ji vojaški dostojanstvenik ne! Saj ni«no v nemiki Afriki! Zakoni pre-povedujejo to izrecno. Kdor pa si, naj Je potom že častnik ali podčastnik, prisvaja pravico, mučiti vojaka, ta zasluži, da se po pregovoru »zob za zob« najstrožje kaznuje. In to bi bilo res pravično in tuđi utemeljeno, kajti največji sKodlJivec armade, naj-večji škodljivec discipline je tišti predpostavijeni, ki s svojo sirovostjo in brezsrčnostjo vzgaja med vojaki nezadovoljneže, sebi pa sovražnike. Iz Gradca. V društvu »Domovini* se druži v tem zagrizeno nem-škem mestu lep krog narodnih delav-cev. Citajo se slovenski Časopisi, pri-rejajo mali koncerti in gledališke predstave, ćelo predavanja so včasi na vrsti. Z živahnim družabnim življenjem se skrbi za to, da preveč naših mladih delavcev in služkinj ne za-ide v nemška društva, kjer pozabijo na svoj rod. Na velikonočni ponedeljek je priredila »Domovina« skupni zlet članstva v Wenzelsdorf; bilo je veliko udeležbe in zabave. Naj so-niišljeniki v domovini napotevajo mlade ljudi v naše drnštvo, ki ima svoje prostore v ^-"tilni Paradeis-gasse št. 1. Sneg je pade' v rr do po Zgor-njem Štajerskem ce!; nolinah. Tako poročajo iz MUrzz vjhlaga o tem neprijetnem aprilovem gostu. Korono. Družinska drama. Iz Št. Vida ob Glini poročajo o žalostili družinski drami. 14. t. m. prišel je posestnik Jože! Not v kuhinjo, kjer si je ravno obuvala njegova žena čevlje. Skušal jo je ustreliti ter je oddal nanjo tri strele. K sreči sta dva strela zgrešila svoj cilj, tretji je pa ženo le lahko opraskal. Nato se je pričel boj med možem in ženo. 211etna hčerka in 13letni sin, ki sta bila v veži, sta iz strahu pobegnila. Pri tem krvavem boju se tako bojujoča sta prišla na dvorišče. Tu je končno Ie opešala žena, mož se je oprostil ter se ustrelil v levo oko. Takoj se je zvrnil ter bil v malo trenotkih mrtev. Jožef Not je bil preje imovit posestnik, ki pa vsled raznih nesreč izgubil ćelo svoje pre-moženje. Tujski promet na Koroskem o Veliki noći. Iz Beljaka poročajo o neobičajno mnogobrojnern številu tujcev, ki so letos ob velikonočnih praznikih poleteli na Koroško. Na glavnem kolodvoru v Beljaku je bilo vsled lepega vremena vedno toliko ljudi, da se je kar trio. Ražen doma-cinov se je videlo tuđi nebroj tujcev, izseljencev, ki potujejo v Ameriko in take, ki se vračajo. Med njimi so bili Grki, Romuni, Hrvati, Srbi ter zlast! Madžari. Tuđi se je ob praznikih pe-Ijalo zopet izredno število italijan-skih delavcev. Na velikonočni ponedeljek je dospelo tuđi okrog 1200 raznih kaznjencev, izgnancev ter od-goncev, katere so prepeliali na svoja mesfa. Kljub silnemu navalu ljudi so imeli vlaki le malenkostne zamude. Zlasti jezera na Koroškem so bila zelo obiskana. Drobne novice. Gozdni požar. V blizini Beljaka je zanetila iskra iz lokomotive državne železnice ob progi požar, ki je uničil nekaj nasa-dov. — Še lansko leto je bilo po ce-lem Koroškem vdomačena navada, da so ob Veliki noči streljali z mož-narji ter prižigali kreše. Lansko leto je nato vlada mnogo takih, ki so streljali, kaznovala- Posledica tega je bila, da letos ni bilo nič pokanja. 2al, da se je pri tem tuđi zmanjšalo Število kresov. ki tvorijo tako lep del velikonočne narodne navade. — Tat-vina. V Laneku ie bilo te dni ukradenih posestniku Matiji Zvarniku iz spalnice 130 K, dalje tuđi nekaj oble-ke. Osumili so radi te tatvine zidarja Frana Reska s Kran|skega, ki je zadnje Čaše delal pri Zvarniku. Reska so aretirali ter oddali okrajnemu sodišču v Velikovcu. — Težka nezgoda pri streljanju z možnarji. Iz LeČje gore poročajo, da je na veliko-nočno nedeljo hlapec Vit Kuster na-basal možnarje ter jih zažigal. Pri tem pa se mu je pripetila nesreća, da se je en možnar prezgodaj vnel ter se sprožil. Ves naboj mu je zletel v glavo, ki mu jo je strašno razmesa-rilo. Pri eksploziji je izgubil eno oko ter bo sedaj nabrže še drugo izgubil. Prepeljali so ga v bolnico v St. Vid ob Glini ter se boje za njegovo življenje. Primorsko. ItalOa&i basne, ker je opatijski župan dr. Stangher pozdravu itah-tanskega ministra markiia San Oiuli-aniia v hrvatskem jeziku in dodal Ie na koncu nekaj italijanskih besed. Besne tuđi, da je bila Opatija vsa v narodnih z*stavah in Je bila italijan-ska zastava samo na hotelu, kjer Je minisier stanovaL »Piccokx vpije. da je italijanski minister na tak način postal gost največjih sovražnikov Italijanov in se huduje, zakaj ni vlada povabila italijanskega ministra v kak drug nevtralen kraj.Cudni patroni, ti Italijani! Hrvatje so gotovo ne-dolžni na tem, da je prišel San Oiuli-ano v Opatijo, a ker je prišel, je bila gotovo njihova dolžnost, pokazati narodni značaj kraja. Ta dolžnost je bila toliko večja, ker Italijani vedno ćelo Istro proglasu jejo za i talijansko. Tako je zdaj italijanski minister sam spoznal, da ta bajka o italijanski Istri nima podlage. Igrainico v Opatiji so baje zopet otvorili. Če je to res, potem so za odvetnika dr. Džura Cervarja zopet napočili zlati Čaši. Pa ne da bi postavili sedaj Cervarja še za kandidata pri istrskih deželnozborskih volitvah?! Vojaštvo v Gorici. Kakor se po-roča iz Gorice, prideta tjakaj dve stotniji kolesarjev. Brigadna sodnija bo nastanjena na gradu. Saperji so se radi tega morali umakniti v poslopje starega deškega semenišča. Vodovod v Sv. Lucije ob Soči. Občinstvo v Sv. Luciji je 5- t. m. so-giasno oddalo izvršitev del novega vodovoda za Sv. Lucijo domaćemu podjetniku Durjavi. Ta je izvršil že pet vovodov v popolno zadovoljnost. kar ga je pri oddaji še posebno priporočalo. Med ponudniki pa je bila tuđi neka nemška tvrdka Rumpel, in ker se je delo oddalo domaćinu in ne tej tvrdki, pričel je ta nemški Dunaj-čan rogoviliti ter se pritoževati, češ, da bi se njemu moglo oddati delo in ne domaćinu. Res, oholost Nemcev postajo na Primorskem in Goriškem od dne do dne večja. Roparski napad na pismonošo Poljanca, Kakor smo že poročaii, je bil pismonoša Janez Poljanec napa-den med potjo iz Ajdovščine v Otli-co. Roparji, ki so na pismonošo ustre-1111» so odnesli 4000 kron. Zadet je bil v nogo. Rana ni nevarna in bo mož, ki je že itak bil pohabljen na eni nogi, imel sedaj pohabljeni obe. Pri izvrševanju svoje dolžnosti je mož postal žrtev svojega pokliča. O ro-parjih, ki so najbrže tujci, še nimajo nobene sledi. Revoltella. Kakor se poroča \z Trsta, je predsedstvo upravnega sveta trgovske visoke sole Revoltella sklenilo, da ostane prvi kurz za te-koče polletje zaprt. predavanja v drugem kurzu se pa prično zopet dne 20. t m. Državna podpora za olajšanie bede. Za Primorje je od države dolo-čenih 229.000 K podpore za olajšanie bede. Od tega zneska odpade na go-riški politični okrai 60.000 kron, na sežanski pa 40.000 kron. Ostalo svoto dobita Furlanija in Istra. Tatvine v prosti luki. Te tatvine se od dne do dne množe ter so nad-zorstveni organi že vajeni teh tatvin. Vsak dan se pripeti kaka večja ali maniša tat\ina, včasih so malenkosti, včasih tuđi dragocene stvari. Tatovi, ki imajo že posebno rutino pri tafvi-nah v prosti luki, odneso letno ogromne vsote iz nje, oni, ki se za-sačijo, pač nišo edini v izvrševanju te obrti. Te dni so zopet ukradli štir-je regnikolski tatovi iz parnika Av-stro-Amerikane »Fausto Cosulich« okrog 20 kg kave ter jo razdelili po svojih žepih. Prenesti so jo hoteli na italijansko jadrnico »Mattia Pasqua-le«, vendar pa so jih med potjo pri-jeli ter aretirali. Vse štiri je vtaknila tržaška policija pod ključ. Drobne novice. Požar. Pred-včerajšnjem ob 3. popoldne je izbruh-nil iz neznanega vzroka požar v skla-dišču Schlesinger v Zagati del Tor-ehio v Trstu. Na lice mesta je prihite-la požarna bramba, ki je po enour-nem delu omejila požar. Skoda je krita z zavarovalnino. — Aretacija: Predvčerajsnjem popoldne je neki policijski agent v Trstu srečal neke-ga Človeka, ki se mu je zdel zelo znan. Spomnil se ie, da je to eden onih franeoskih tatov, ki so bili pred 2 letoma v Trstu aretirani zaradi tatvin. Tuđi omenjeni neznanec je bil takrat aretiran, a je privočasno ute-kel roki pravice. Agent je skočil za njim ter ga aretiral. Aretiranec je 30-letni Alfonz Delhomme, doma iz Va-lence na Francoskem, ki je sam sedaj priznal več tatvin, med njimi tuđi nekatere iz novejšega časa. — Znani Božičev grad na Vogrskem je kupil angleški plemić Jakob baron Ćope, ki se je v njem nastanil s svojo rodbino. — Neka Hlctna deklica je s svojim čudnim obnašanjem vzbudi-la pozornost goriške policije. Prijeli so jo ter je izpovedala, da je Marija Malovšek iz Maribora. Oddali so jo v slovensko sirotišče v Oorici. — Vlom na Komu. V Kornu se vlomili pri pekovskem mojstru Draščeku neznani lopovi ter odnesli več plena. Med ukradenim denarjem Je 400 K v zlatu, 100 K po 5 K v zavoju, nad 100 italijanskih lir ter okrog 20 to-larjev Marije Terezije. Aretirali so nekega pekovskega ćelavca, ki ie osamljen, da Je sodeloval pri tem vlomu. 86 Stev. .SLOVENSKI NAROD«, «M 17. aptfla 1914. aJlUl -. Dnevne vesti. + Kranjske kmetovalce vabijo ▼ Slavonijo in v Bosoo. Nezdravih azmer, v katerih živimo, ne kaže x tako dobro, kakor to žalostno «ftvo# da ljudje ne najdejo dosti aha v domovini, nego so primora-iskati ga v tujini. V Ameriki je |cih 180.000 Slovencev, koliko jih I pa še na Nemskem, v nemških ajih na ŠtajersKem. na Ogrskem in i Hrvaškem. To je strašno izkrvav-enje, to je izguba, ki je iz Amerike »oslani denar niti od daleč ne od-ehta. NekaJ ljudi bo vedno, ki si doma ne bodo mogli ustvariti eksisten-^e in pojdejo na tuje, vendar je treba vsemi mocmi skrbeti, da jih odide ar najmanj mogoce, in zlasti je tre-a gledati, da se ohrani kmetski stan. »e da kmet je večinoma le za nekaj asa zapuščajo svoje domove in gre-o v iiidustrijalno delo v Ameriko, 4e nesreća, še večja nesreća pa bi bila, čc bi se začeli kmetje seliti v dru-Te dežele z namenom, da se tam :aino nastanijo kot kmetovalci. To * bil vzrok, da smo se s tako silo jtili Canadian-Pacitic družbe in iz tega vzroka se moramo tuđi upreti prizadevanju »Rafaelove družbe«, ki organizuje sedaj naseljevanie kranjskih kmetovalcev v Slavoniji in v Bosni. Če gre naš kmet v Ameriko, gre v industrijalno delo, ostane tam nekaj let, posije nekaj denarja domov in se zopet vrne. Nekaj od-stotkov se jih seveda izgubi, a veči-na ni izgubljena. Ce pa poide naš kmet v Bosno ali v Slavonijo in si tam kupi zemliišce, je pa za vedno izgubljen in izgubljen je tuđi tišti del narodnega premoženja. ki ga ;e po-nesei seboj. ^Rafaelova družba« vabi naše kmete v Bosno in Slavonijo in se jim ponuja za posredovanje pri r.akupu zemiušč, češ, nekaj denarja je treba imeti, drugo se bo dobilo pri cienarnih zavodili. Na nas napravJJa to vabljenje vtisk, da gre za kake oarcelacijske spekulacije. V Slavoniji in v Bosni je dosti zemlje, ki se ne more prodati, ker ni ljudi, ki bi jo kupili in obdelavali. Ali naj gredo zato naši Ijudje dol? »Domoljub« piše, da se tujci iz daljnih krajev nase-'iujejo v Bosni in v Slavoniji. To fe že res, a to so tujci iz preobljuienih r'Okraiin, ki jih njihov narod lahko pogreša, mi pa ne moremo niko^ar logrešati, ker nas je že taKo premalo. Kam pa borno prišli, Če se bodo zdaj še kmetje kar za stalno naseljavali v drugih deželah z rodbinami vred. Ce bi imeli kaj preveč krneč-kega prebivalstva, potem bi mi bili prvi, ki bi priporočali naseljevanie v jugoslovanskih deželah, tako pa se kar nič ne moremo strinjati z »Ra-faelovo družbo« in njenim prizadeva-niem. Še vedno je bolje, da gre kmet za nekaj časa v rudnik ali v tovar-no, kjer kaj zasluži, kakor da bi šel v Bosno ali v Slavonijo, kjer se godi kmečkemu stanu še veliko slabše kakor pri nas. Ćela stvar močno -mrdi po prav navadni špekulaciji in ?ato svarimo kmečko ljudstvo, naj oo do skrajnosti previdno in ne-zaupno. -r Zelo narodne se delajo v zadnjem času naši klerikalci. Ne moremo jim preiskati srca in obisti, da bi -e prepričali, da-li je to nacijonalno raspoloženje resnično ali samo navi-dezno. PrebritKe skušnje imamo s klerikalci, da bi slepo mogli verjeti v njihovo poboljšanje, vendar pa od-krito priznavamo, da bi ne bil nihče boli vesel kakor mi, ako bi klerikalci vcndarle enkrat spoznali, da je treba v prvi vrsti čuvati narodne interese n sele potem skrbeti za strankarske koristi. Doslej so bile klerikalcem strankarske koristi nad vse in tem strankarskim ciljem so hladnokrvno podrejaii najvitalnejše narodne interese. In prav to je bilo v neizinerno škodo našim narodnim težnjam in našemu narodnemu razvoju. V času, ko so vodili klerikalci tako politiko, smo Slovenci izgubili skoro vse ono, kar smo si preje v desetletnih težkih borbah priborili. Pozicija za pozicijo je padala, povsodi je zavlada! Nemec, na Koroškem so uklenili Slovence v najtežje verige, da se še ganiti ne morejo, v Ljubljani so Nem-ci s klerikalno pomočjo dobili za-stopstvo v občinskem svetu, na Kranjskem pri uradih pa je napočila Sturm- und Elsnerperiode,*. Da, nazadovali smo v tem času najmanj za 30 let! Ali so se sedaj klerikalcem odprle oči, da so uvideli, da vodi takšna politika v narodno pogubo? 2eleti bi to bilo. Še ni vse izgubljeno in marsikaj bi se dalo še popraviti, toda klerikalci bi morali prav temeljito korigirati svojo dosedanjo politiko. Ali bodo to storili? Kakor bi to v interesu narodne stvari iskreno želeli, vendar se ne moremo ubra-niti dvoma, da bi bilo to mogoče, dokler stoji klerikalni stranki na Čelu notorični nenarodnjak dr. Šuster-3ič2 + Ztočtosko dijMrit m Mdtt&k Prejeli smo ta-le dopis: Govorice, da je predstojnik okrajnega sodišča ljub-ljanskega sodni svetnik Šturm v svoji besnosti proti vsemu, kar je slovenskega na sodišču, izvršil deja-nje, ki je nemara ćelo v nasprotju s kazenskim zakonom, nišo neutemeljene, marveč slone na resničnem do-godku. Svetnik Šturm je zahteval, da mu mora neki uradnik izročiti slovenske štampilije, ki jih je imel shra-njene v svoji miznici. Uradnik je zahteval tozadevnega pismenega ukaza. Svetnik Šturm pismenega ukaza ni hotel izdati, pač pa je dal uradni-kovo miznico odpreti in iz nje vzeti dotične štampilije. To pa se je zgodilo v odsotnosti uradnikovi. Da to ni nedolžno dejanje, to bodo vedeli presoditi pravniki. K temu činu pa je Sturma zavedla šlepa strast in ko-prnenje, da bi čim najpreje zlezel po lestvici kvišku. Vrhu tega pa se je hotel tuđi pokazati kot absolutnega gospodarja na sodišču, čegar volji se mora vse brezpogofno podrejati. Je pač znano, da radi nastopajo kot tirani Ijudje, ki v ožjem obiteljske™ krogu ne smejo kazati prav nobene svoje volje. — Nadvojvoda Franc Ferdinand je prevzel pokroviteljstvo »Osrednjega mesta za domovinsko varstvo na Kranjskem«, ki ga je ustanovil dež. odbor. — Na društveni izlet »Gospo-darskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« na Lavrco so vab-Ijeni vsi društveniki, njihovi rodbine in prijatelji društva. Zbirališče v ne-deljo ob pol 2. popoldne na Sv. Jakoba trgu. — Gospodarski sestanek priredi Gospodarsko napredno društvo za šemjakobski okraj v nedeljo 19. aprila v gostilni pri Mokarju na Barju. Govorilo se bo o gospodarskih po-trebah Ljubljane, zlasti pa Barja. Vabimo na ta sestanek vse Barjane, pa tuđi druge, ki žele napraviti lep izlet dobre pol ure z dolenjskega mosta* Začetek ob 3. popoldne. — Umri je v $t. Jurju na štajer-skem oče gosp. E. KavČiča, trgovca v Ljubljani, gespod Matija K a v č i č, trgovec in posestnik. Naše sožalje! — V Ljubljani je umrla vdova po mestnem učitelju gospa Marija B a h o v e c, posestnica na Mikloši-čevi cesti št. 18. Prijazan ii spomin! — Domaća umetnost. Lekarna gosp. Riharća Sušnika poleg franči-škanske cerkve je dobila okras, ki vzbuja obeno pozornost, namreč dve s!iki, ki jih je naslikal gosped Vav- J potič. Slika na desni strani vhoda ! predstavlja farmakegnozijo, slika na levi strani pa kemijo. Obe sliki sta v barvah, kakor v osnutku mo5strski deli. bolj učinkujoča pa je slika far-makognozije. Simboličnima podoba-ma obeh ved sta pridejana dečka, ki izpopolniujeta harmonično kompozicijo z značilnimi emblemi, tako ći glavna podoba ni prsoMožena. Kompozicija se tuđi v ostalem blagodej-no razlikuje od dosedaj navadnih to-zadevnih slik, ker ne posega po starih, vsled svoje pogostosti in enako-ličnosti že banalnih motivih, mnrveČ učinkuje že po svoj'i svezi nar; vno-sti brez nepotrebnih pridatkov. Tuđi v tem oziru je dati sliki farmak jno-zije odločno prednost. O tehnik nheh slik, zlasti o finem označenju m isku-lature pri dečkih ni treba iz^r hljati besed, ime Vavpotičevo pcv«- vse. Sliki sta v svoji neusiljivo go\oreči priprostosti kras celega trga. Medved na Dolenjskem. Na ve-likonočno soboto popoldne so pri vaši Zadolje pri Dol. vaši našli domaćini dober streljaj od vaši v bo-đičevju ob poti mlađega kosmatinč-ka, ki se je, stoječ na zadnjih šapicah z vso \Tiemo branil nadleznega psa; renčal je in udrihal proti pasjemu smreku, da mu sitnež ni mogel do živega. Fantje so hitro spoznali mlađega vraga za medveda, eden ga je pograbil za vrat in preko hočja, pa so jo udrli nazaj v vas. Medved je brundal, godel in cvilil, a starke re-šiteljice ni bilo videti. Mlada zver je dolga 23 cm in je je sama glava. Pleza kot mačka in pogumna je ta Žival, da se postavi pred konja na zadnji dve nogi takoj v bran kot bi začula bojno vihranje, kajti konj se prične spenjati in vihrati in udrihati s kopiti, če ga le ugleda. Zdaj ima medvedka g. Anton Klun iz Dol. vaši kot sonajemnik lovskega revirja, v katerem je bil ujet. Ni pa res, da }e ponujala graščina Rudesch zanl 100 kron, kot poroča »Slovenec«, ker v resnici je ponudila samo 30—40 K. Zakaj nišo dali medveda graščini, to je pač stvar najemnikov dolenjskega lova. Medved v tukajšnjih krajih ni nikakor redka prikazen. Letos je gospa Koslerjeva že ustrelila enega. Da ima medved v gozdu drugačno lice kot v kaki menežariji, to bi vedel potrditi najbolje že omenjeni g. Klun, ki jih je lansko jesen čakal in tuđi pričakal, a ne samo enega, temveč kar — štiri. Napravili so občni pogon na roedvcde, ki so storili vsako noč obilo škode po polju. Pa jo pri* maha kosmatin. in mož Je pomeril s krogljo; zadel ga je v pleća. Medved le zarjovel in je omahnu1 na tla, Za medvedom pa pridrvita dva mladica lovcu pred noge. Ta je prićel su-vati z nogami v nadležne mladice, kar se prikaže izza grmovja — medvedka in se postavi na zadnji nogi. Ranjeni medved se je valil po obronku v dolino, ruvajoč drevesne kore-nine iz zemlje, medvedka je čakala, lovec je pa zopet nameril. Toda bilo je je prepozno, medvedka sta se po-izgubila v grmovju, medvedka se je nrnaknila. Klun je streljai še dvakrat, a ni zadel dobro vsled goščave. Ra-njenega medveda nišo našli, vendar pa je poginil, ker se je potem klatila še vedno familija po okolici, toda brez—očeta Kosme. Kako je bilo te-daj lovcu pri srcu? VpraŠajte ga, on vam bo že razložil. V prid Doma na Vršlču se vpri-zori v Kranjski gori v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v hotelu Razor Meškova igra »Mati«. — Po predstavi bo zabava s plesom. »Angeljček«, mimična veselo-igra v 4 delih od Urban Gada, pred-vaja se jutri v soboto v kinematografu »Ideal«. V sredini igre stoji Asta Nielsen, ki je to pot obrnila hrbet resni drami in se udala veseli muzi. Asta Eielsen igra 121etno de-kletce, h kateri vlogi je po svoji vitKi postavi, kakor ustvarjena. Nje igra je vesela in razposajena in vzbuja mnogo veselosti. Danes zadnji dan krasne veseloigre »Modra miška^. Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske od 5. do 11. aprila 1914. Novorojencev je bilo v tem času 15, mrtvorojenec 1. Umrlo je 27 oseb, med temi 16 domačinov in 11 tujcev. Za ošpicami sta umrli 2 ose-bi, za jetiko 8, med njimi 6 tujcev, vsled mrtvouda 1, za različnimi bo-leznimi 16. Za infekcijoznimi bolez-niini je obolela samo 1 oseba in sicer za škrlatico. V mestni klavntei ljubljanski je bilo od 29. marca do 5. aprila zaklanih 73 volov, 6 bikov, 7 krav, 175 prašičev, 165 telet, 10 koštrunov in 201 kozlić. Vpeljanega mesa je bilo 704 kg. Zaklane živine se je v tem času vpeljalo 46 telet in 37 kozličev. Izvanredno krasen nakit je raz-stavljen v izložbenem oknu tukajšnj'e zlatarske trgovine Fr. Čuden v Pre-sernovi ulici. 80 Iepih, velikih bri-liantov, Ki reprezenrirajo malo pre-mozeroe, je vkovanih v platino, naj-^ra?jo kovino ter nanizanih na zlato ovratno verižico. Zelo zanimivo je pogledati ta redki nakit, ki je tuđi na prodaj. Priloga. Vsemu današnjemu nalogu je priložen prospekt svetovno znane firme za sukno M. Tomec, Mnihovo gradJŠče. Kdor potrebuje sukno, naj se obrne na to firmo in naj s priloženim prospektom zahteva vzorce za sukno. jnoun prredi Jcsr&arsko iiizobražctalM Jnitro za Dvorski ohraj v soboto. dne 18. aprila ob pol 9. irečer ▼ go- stUattldh prostorih pri nZUtorofiiM. Govorila bosta d^žrlna noslanca Josip Refsner in h**U Kltalkar o važn*h a -'uMnih p>#lltitalli lM fospotfarsldh vpraiutlli. Sumi^Ijeoiki in »omiMjenice, pn-dite na shod ▼ čim najvcčjrm Štcvilu in pokažite svojo politično zrelost! o»Btm. Društiena naznenila. Majniško proslavo priredi narodno delavstvo v Ljubljani v nedeljo 3. majnika t. I Dopoldan se vrši v Mestnem domu velik manifestacijski shod, na katerem se bo razpravljalo o zahtevah slovenskega delavstva, o nalogah in ciljih »Narodne Socialne Zveze«; razkrile se bodo tuđi velike krivice, ki se gode zavednim slovenskim železničarjem na — sloven-skem ozemljH. Popoldne in rvečer pa se vrši velika ljudska veselica na vrtu in v dvorani hotela TivolL Položaj slovenskega delavstva je če-dalje bolj mučen. Slovenskega đe-lavca sistematično izpodrivajo pri železnici in vseh drugih pod]et]ih9vsa boljša mesta zasedajo s tujci Nemci in ItalijanL Sk>venfka Javnost pa rairnodušno gleda« kako se naša zemlja potujčaje, Slovence - delavec pa mora a caUco v roki na WestW- sko ali v Ameriko. Tem tužnim raz-meram se moramo po6taviti y bran, za to beta Ljubljana manifestiraj 3. majnika, za pravice slovenskega de-lavca ifa slovenski zemlji! Slov. pev&ko društvo »UubOan-sld Zvone vabi še enkrat svoje redne rn podporne člane ter članice, da se udeleže letošnjega občnega zbora, ki bo jutri v soboto, dne 18. t m. ob osmih zvečer v salonu Mrakove restavracije na Rimski cestL Dnevni red: poročila predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev raču-nov, volitev novega odbora in razno-terosti. Cercle Franco - Iilyrlen bo imel svoj redni letni občni zbor v sredo 22. t m. ob 6. zvečer v svoji društveni učilnici z običajnim dnevnim redom. Pri nezadostnem številu na-vzečih članov se bo vršil občni zbor istOtam eno uro pozneie. Deželno pomožno društvo za bolne na pliučih na Kranjskem. Le-lusnji redci občni zbor vrši se y to-rek, 5. maja t. L, ob pol 6. zvećer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih pregledni-kov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Sa-mostojni predlogi članov. Bralno društvo v Mokronogu priredi, dne 26. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih gos'ilne »Pri Stari pošti* veseloigro s 3 dej. »Sladko-sti rodbinskega življenja« ped naslovom »Ugnana tašča«. ProsiBta. Slovenska drama na srbskem odru. Sedanji intendant kraljev, srb-skega gledališča v Belgradu g. profesor Grol in dramaturg g. Predić sta velika prijatelja slovenskega naroda in hočeta srbsko občinstvo seznaniti s slovensko dramo. Prva slov. igra, ki priđe na belgrajski oder je Finž-garjev »Divji lovec«. Gledališko vodstvo se je odločilo za to igro, ker je bila zanjo zelo zavzeta pokojna Vela Nigrinova, nekdaj ljubljenka bel-grajskega občinstva, in ker je napeve v tem igrokazu zložil Davorin Jen-ko, ko je bil že skoro 75 let star. V jeseni se vprizori JurČičev »Tugo-mer«, ki ga g. Predić že studira. »Divji lovec« se vprizori v nedeljo, dne 19. t. m. Umetnost. Spored postojnskega koncerta, ki se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 8. zvečer v »Narodnem hotelu«. 1. On-d r i Č e k: Balada (Igra na violino Ivan Trost). — 2. Dr. B. Ipavic: a) čez noč, b) Ciganka Marija, c) Dr. G. Krek: Zaprta so okenca. č) Ravnik: Vasovalec, d) Ravnik: Hrepenenje (Poje Josip Rijavec). — 3. H. Wieniawski: Andante non troppo — Allegro con fuoco — Alle-gro moderato iz TI. koncerta (Igra Ivan Trost). — 4. Tone Lajovic: a) Jaz pa vem, b) Mesec v izbi, c) O da deklič, č) Serenada (Poje Rijavec). — 5. a) Chopin -Wilhel-m y: Nokturno Des-dur op. 27. št 2., b) Pablo de Sarasate: Ciganske melodije (Igra Ivan Trost). — 6. Puce ini: Arija Rudolfa iz opere *Boheme« (Poje Rijavec). Vse točke spremlja na klavirju Niko Š t r i t o f. Ctne: I. red (sofe) 2 K 40 vt II. red 1 K 50 v, III. red 1 K, stojišče 60 v, Vstopnice so v predprodaji pri g. Fr. Kutinu, trgovcu v Postojni. Rozne stvori. * Samomor milijonarja. Iz Fran-kobroda poroča jo: Večkratni milijo-nar Jakob Kuhn, ki je bil raročen z neko igralko, se je obesil. * Prazno gledališče. Iz Malnza poročajo: Na veliki ponedeljek so morali ođpovedati v tukajšnjem mestnem gledališču gledališko predstavo, ker ni bilo niti enega gledalca. * Velik! vlharjl. Iz Lizbone poro* čalo: Velik vihar je razru§il v Porto AmeKo (Mozambique) naprave družbe Nvassa, Mnogo domačinov je bilo usmrčenih in poškodovanih. * Boi med naselienct bi đomačl-nL Iz Pariza poročajo: Blizu Zeral-de, 30 kilometrov od Alizirja, je prišlo do krvavih bojev med naseljenci in <*omačini. Trije domaćini 90 bili usrorčeni, sedemnajst Evropejcev in domačinov pa Je bilo težko canjenih, * JriMtoi poiMfg« nmetnlka In pedtgogi Eden izmed najzaslužnej-Mh mož na polju poljske glasbene pedagocike, profesor na dunajskem konservatorilu Mieczyslaw Horbow-sku le slavil dne 19. marca Jubilej svotega 45tetnega delovanfcL * Z bockuri pnibndeau «rc#. Iz Keensa poročajo: Na tukajšnjem po-koptliiču Je našU neki dana ravoj, ▼ katerem Je bilo človeško srce, pre-bodeao % dolgo ick> n klobuke. R»- zentega je bilo v srce zabodenih ka-kih 30 buck. * Požar v premogokopu. Iz Bru-selja poročaio: Včeraj zjutraj je v premogokopu v Gilly izbruhnil požar. Dfvorana za stroje in električna centrala sta zgorelL 230 delavcev se je resilo. Škodo cenijo na en milijon kron. * Ekscesi pijanih nemških čast-nlkov. Iz Luksemburga poročajo: Tu so aretirali tri nemsKe častnike. Po-polnoma pijani so napadli uniformirane carinske uradnike ter jih ob-kladali s priimkom »Zivilpack«. Eden izmed častnikov je nekemu uradniku grozil z revolverjem. Policija je are-tirala vse tri častnike. * Velika tatvina. Iz Rima poročajo: Tukajšnji juvelir Hektor Paol-nu ki se je peljal z brzovlaKom iz Nizze, kjer ima filialko. v Civitavec-ehio, je tam naznaniU da je izgubil kovčeg, v katerem je imel za 300.000 lir dragocenosti. Izjavil jet da so mu bile dragocenosti ukradene pri Ge-novi. Obljubil je 10.000 lir onemu, ki mu javi tatu. * Zastrupljeni plruhi. Iz Toulona poročajo: V Laumiere so oboleli vsi člani rodbine Plantade na znakih zastrupljenja po zaužitiu Iepih, po-barvanih piruhov. Plantadeova hči je umrla, njen brat umira in tuđi ostali Člani rodbine so v smrtni nevarnosti. Zdravniki dvomijo, da jih bodo resili. Jajca so bila popolnoma po-kvarjena. * Macierz polska je imela svojo letno skupščino v Lvovu pod pred-sedstvom maršala Ad. Goluchow-skega. Matica je razposlala 1. 1912. 57.116 knjig, leta 1913. pa 35.859. Leta 1912 je izdala Matica 14 knjig, leta 1913. zopet 14 knjig v 46 000 izvodih. Sklenili so, izdati novo poljsko enciklopedijo. Ravnatelj Miczinski je predlagal, naj se izda mala ljudska enciklopedija. * Zaradi alimentacij. Iz Krakova poročajo: V vaši Bredzianowice je 211etni hlapec Pyra, da se oprosti plačevanja alimentacij za svojega nezakonskega otroka, s sekiro napa-del ter težko ranil svojo ljubico, otroka in mater ljubice. Da odstrani vsak sum, je zažgal hiso. V hiši so našli trupli matere in otroka sežgani, do-čim se je ljubica, težko ranjena, resila. Morilca in njegovega brata, ki je baje sokriv, so zaprli. * Miss Pankhurst v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: V tukajšnji redutni dvorani je imela predvceraj-snjim miss Silvia Pankhurst predavanje, kateremu je prisostovalo mnogo občinstva. Govorila je o zgodo-vinskem razvoju ženskega volilnega gibanja in je končno izrekla upanje, da ogrske žene ne bodo pretrpele toliko muk, kakor jih morajo pretrpeti angleške žene v boju za svojo volil-no pravico. Nato se je miss Pankhurst odpeljala na Dunaj. * Zaslužena kazen duhovnika. Iz Rima poročajo: V Piacenzi je garni-zijski poveljnik, general Vinai, spo-dil iz službe vojaškega kaplana v bolnisnici z imenom Zecca. Tuđi ravnatelj bolnišnice je bil discipliniran. Neki bolan vojak je izpil pred par dnevi kozarec fenola, ki ga je strežai pripravil za medicino. V velikih mu-kah je vojak čez par minut umri, ne da bi se pojasnilo, če je izvršil samo-rnor. Kaplan pa je trdil, da je vojak izvršil samomor in ga ni hotel cerk-veno pokopati. Poveljnik je pa to smatral za kršitev dolžnosti ter od-slo\il kaplana. * Ženitna ponudba z brezžičnim brzojavom. Znani raziskovalec juž-nega Iedenega morja dr. Mawson, ki se je pred dobrim mesecem vrnil s svoje uspešne, toda zelo nevarne ekspedicije kot edini Še živ Član, se je oženil z gospodično Departovo, hčerjo lastnika premogokopov. Svojo Ijubezen je odkril ter prosil za roko potom brezžičnega brzojava s konca južnega tečaja. Z nevesto se je seznanil pred svojim odhodorru Sredi grozecih nevarnosti, ledu in snega je poslal goreče besede ljubez-ni — romantika dvajsetega stoletja — v domovino, kjer so našle srčni odmev. * Pismo umorjenega urednika Calmetteia. V madžarskih časopisih je bilo objavljeno čudno pismo pari-škega urednika Calmetteja. To pismo je naslovljeno na: monsieur Lip-seher. V tem pismu poverja bivši, od soprogč bivšega finančnega ministra Caillsuxa umorjeni šefurednik lista »Figaro« omenjenega Lipscherja z zastopstvom svojega lista na Ogrskem. Temu dokumentu sledi pismo upravnika »Figara« na istega Lipscherja, v katerem se reducira provizija za članke o politiki, družbi in — kopališčih od 30 na 25 odstotkov. Kvio je ta monsieur Lipscher, se bodo čitatelji Še spominjali On je v »Pigaruc »največjega panamista Evrope«, bivšega ogrskega ministrske-ga predsedaika Lukacsa, slavil kot največlega poštenjaka Evrope. Zato je dobil Lipscher 40.000 frankov. Moiisiesr Lipscher je mlad trgovec. Stran 4. •SLOV&N5KI NAKULV, dne 17. aprtla 1914. •#. StCT. ki še nikdar ni žuroalistiČno đelo-val. * Pol milijona najemnlne za kavama V novi kolodvorski palači v Friedrichstrasse v Berlinu je projektirana tuđi velika kavama. Najemni-na bo znalala malenkost — pol mili-iona mark. * Novo zdravilo proti protinu fn revmatlzmu. Iz Pariza poročajo: Profesor dr. Wirthe Je predaval v zdravniški akademiji o uspešnih po-skusih zdravi jenja protjna in revma-tizma % pomačjo parafinovih kopelij 50* Cclzija toplote, ki so tako ureje-ne, da telo prenese to toploto. Te ko-pelji baje naravnost čudovita učinku jejo na bolno telo. * Ženitev čudnega moža. Iz Lcm-iiona poročajo: Brzojavke iz Novega Jorka sporočajo, da je od tam odplul v Amsterdam M. van der Blassbalk, ki sam o sebi trdi, da ima največ umetno narejenih udav. Ima namreč eno leseno nogo, eno umetno roko, eno uho iz kavčuka, eno stekleno oko in srebrn nos. Hoće se udaj v Amsterdamu oženiti. Dolgo Časa je bil ravnatelj steklarne v Bataviji in pri" .eksploziji je izguibl vse prej imenovane ude, ki jih je potem nađomestil 2 umaftnimi. * Špijonaža na Švedskem. Iz Stokholma poročajo: Tu so zopet odkrifi špijonažno afero. Aretirali s© svedskega dijaka Ernsta Malmbotga, ki je deloval kot ruski špijun. Njego- I ya aretacija osvetljuje umor Šved-sfrega generala Beckmanna poleti 1. 1909., ko je bil ruski car na Švedskem. Tedaj je obstoja! komplot proti earfu. Komplot so povzročili Člani mladosocijalistične družbe, katere član je bil Malmborg. Malmborg je tuđi 1. 1910. ukradel pri neki veliki stokholmski banki za 40.000 K vred-nostnih papirjev. S tem se je peljal na Dunaj in v Budimpešto, kjer je bil aretiran ter obsojen. * Ločitev zakona potom brez-žičnega brzojava. Ameriški listi poročajo, da je bil pred kratkim v San francisku ločen zakon s pomočjo brfezžičnega brzojava. Gospa Marv King, bogata dama z obrežja Tihega oceana ?e prosila za loeitev. Poverila je svojo zadevo cdvetniku iet se od-Deljala v Honoiulu. Tam se je sezna-nila z gentlemanom, v katerega se je zaljubila. Hotela se je z njim poročiti. kakor hitro se odkriža prvega moža. Da bi ne izgubljala časa, je takoj brezžično brzojaviia v San Franci-sko. da se naj odvetnik požuri s procesom. Odvetnik !e to storil in je tuđi brezžično brzojavi! svoji klijentki, «fa se je Iočitev srečno izvršila. Takoj. ko ie dobila gospa King brzojavko, se je poročila, * Grozeča stavka žetezničarjev v Italiji. Iz Genove poročajo: Pred-*edstvo revolucionarne stranke in \odstvo organiziranih železničarjev 50 sklicali predvčcrajšnjim demon-stracijsko zborovanje, ki je bilo zelo čobro obiskano in katerega so se uđeležili uslužbenci raznih resortov državnih »radov. Govorili so zelo estro. Končno so sklenili, da bodo sli skupno z železničarji. Kakih tisoc uđcležencev je šio pred palačo prefekture, kjer so kričali: Naj živi socijalna revolucija! Naj živi anarhija! Na? živi generalna stavka! Dva znana voditelja anarhistov so aretirali. V Caserti, Foggiji, Livorni, Milanu so se vršila železničarska zborova-nia, na katerih so sprejeli enake dnevne rede. Včeraj Je dospela v Rim deputacija železničarskega sin-aikata. Na kolodvoru so jo navduše-pio spreleli. Demonstrirali so proti £eneralnemu ravnateljstvu, t ministrom, nasprotnikom stavke in časca$no izog-niti. Dunaj, 17. aprila. Z avtoritativ-ne strani se poroča: V včerajšnji konferenci med grofom Bercht^ldom in di San Oiulianom je prišlo :,ko v principu, kakor v detailnih vr "aša-njih do pooolnepa ^porafuma. r a re-zultat se bo nagla^il tuđi v ur: dnem komt'nikeiu o entreviii. Ogri in Rusija. Petrograd, 17. aprila. *Novoje Vremja piše v uvodniku: Prizade-vanje grofa Ti^ze, prcnrečiti, da bi organizirat grof Mihael Karolvi izlet ogrskih parlamentarcev v Petrograd, se bo izjalovilo. Najbrže bo to potovanje dalo možnost, popraviti od carja Nikolaja 1. leta 1848. storje-no napako. Zgodovina je podučila svoio domovino ljubeče Madžare in Ruse. da iščejo medsebojno zbliža-nje, da se bf>do mogli izogniti v bo-dočnosti posledicam avstrijsko-nem- | Ške zahrbtnosti. Budimpešta, 17. aprila. Grof AI-bert Apponvi govori v »Az Estu^ o trozvezi sovražnem gibanju v neodvisni stranki sledcče: Vzroki tega gibanja so: 1. Izredna nezadovoljnost z notranjepolitičnimi razmerami- 2. Posledice naše zunanje politike. 3. Od dela nemškega časopisja sedaniemu sistemu na Ogrskem izražene simpatije. Botgartka prteca u Duaa)^ DiumI, 17. aprila. Cesar Je spre-Jcl včeraj v Schonbrunnu prestalo-naslednika Borisa in princa Kirila bolgarskega, ki sta se mu prišla zahvatit za odlikovanja in povišanja. Bojevitl arttleiis«. Inoniost, 17. aprila. V Licncu Je prišlo včeraj med topniČarji in civi-listi do pretepa, tekom katerega sta bili dve civilni osebi težko ranjeni. Pred par dnevi je prišlo tam do pretepa med topničarji in italijanskimi delavci. Cesar Viljem na Krtu* Krt, 17. aprila. Tu se vrše neprestano konference med nemškim državnim kancelarjem Bethmann Holl-wegom in grškimi državniki Veni-zelosom, dr. Streitom in poslanikom grofom Ouadtom. Bethmann Holl-weg referira cesarju. Berolin, 17. aprila. V Atenah pri-pisujeio misiji Venizelosa velik po-men. Ore v veliki meri tuđi za Egejske otoke, glede katerih je prevzela Romunska tajno posredovanje pri Turčiji. Francoski predsednik. Pariz, 17. aprila. Predsednik Poincarć bo obiskal tekom poletja Italijo in bo ostal delj Časa v Via Re-gio v Toskani. Francoska vojska. Pariz, 17. aprila. Jaurćs je govo-ril na nekem volilnem shodu v Car-mauxu o triletni vojaški službi ter reke! med drugim: Mi socijalisti imamo za ustanovitev nove armade že obljube skoro tisoČ naiinteligentnej-ših in najboljših častnikov. Pred par tedni sem predsedoval banketu več sto častnikov, ki so odločeni, z nami izvežbati armado ljudstva v orožju, milice, to je bolj republikansko armado. Pripravljeni smo, stopiti v akcijo, da resimo narod in franeosko delavno moč. Tripeiententa — trozveza. Pariz, 17. aprila. V torek dospe-ta angieški kralj in kraljica v Pariz, kjer bosta gosta predsednika franco-ske republike. Francoski listi raz-pravljajo ob taj priliki obširno o tri-pelententi in o potrebi, da se tripeiententa ojači in bolje organizira. Bivši zunanji minister Pichon priob-ču]e v svojem listu ^Petit parisien« čianek, v katerem primerja tripelen-tento s trozvezo ter naglaša, da je trozveza mnogo bolje organizirana. Trozveza ima točne pogodbe, med tem ko mora tripeiententa v vsakem konkretnem slučaju sele iskati sporazuma med državami. Pichon naglaša, da je potrebno, da se tripeiententa izpopolni s pozitivnimi dogovori in z boljšo organizacijo. — An-gleškt listi prinaSajo ob tej priliki po-doben članek franeoskega zgodovi-narja Lavisseja, ki naglaša potrebo preustrojitve tripelcntente v zvezo med Rusijo, Angleško in Franeosko. >Times<^ pa pišejo tozadevno negativno. List pravi, da vzlic vsem sim-patijam napram Francoski od'Klanja Angieška vsako vojaško in mornari-ško konvencijo s Franeosko, zlasti pa bi se ne spustila Angleška v tako zvezo z Rusijo. »Dailv News* pri-naša oficijozno noto, ki pravi, da An-glija ne vidi v tripelententi nobene zveze proti Nemčiji in ni ekskluzivna. Stavka železničarjev v Italiji. Milan, 17. aprila. Med železničarji in vlado je prišlo do sporazuma. Stavka izostane. Zaradi eoega kardinala. Rim, 17. aprila. Vatikanski krogi poročajo, da zahteva ogrska vlada imenovanje tretjega kardinala za Ogrsko, čemur pa se Vatikan upira, češ, da ima Ogrska dva kardinala dosti. Vsled tega spora se bo moral najbrže konsistorij zopet za nekaj časa odgoditi. Metlika in Zeđinjene države. New York. 17. aprila. Mehikan-ski predsednik Huerta !e brzojavil li- stu *Newyork Times«, da Mehika ni-ma nikakrSnesra spora s katerokoli državo, najmanj pa z Zedinjenimt državami. Dogodki v Tampicu nimalo mnogo pomena. Tamplco, 17. aprila. Na nemški ladji »Asage« sta bila med zadnjim bojem ranjena dva mornarja. Washin](tofit 17. aprila. Predsednik Huerta je obljubi], da bo dal salutirati ameriški zastavi. Washlngton. 17. aprila. Vlada je včeraj zvečer akceptirala ponudbo mehikanskega predsednika Huerte, da da ameriški zastavi zadoščenje s salutom, nakar bodo ameriške vojne ladje odgovorile z odzdravnim salutom. S tem je afera končana. • • • Dogodkl na Balkanu. Albanija. Đerolln, 17. aprila. Porocevalec »Vossische Zeitung« v Draču je mnenja, da bi mogla izbruhniti vsled mobilizacije v Albaniji splošna vsta-ja. Evropska kontrolna komisija je baje nasvetovala kralju, da zopet za-čnh s pogajanji z Epiri. Komisija je mnenja, da bodo Epirci v očigled svojemu porazu pri Korici popustili v svojih zahtevah ter da se jim mora potem priznati vse, kar bodo zahte-vali. London, 17. aprila. »Times« poročajo iz Drača: Na skrainem seve-rozahodu Albanije, med Belitn Drinom in crnogorsko mejo se je usta* novila nova avtonomna država z Re-šanom kot glavnim mestom in Arif besom kot predsednikom. Nova država ima 200 orožnikov, ki dobivajo baje od Srbije po 3 funte na mesec. Po drugi verziji so to državo ustanovili katoliški duhovniki. Par?z, 17. aprila. Tednik »L'Espa-gne« piiobčuje razgovor s španskim kraljem Alfonzom, ki se je baje čisto nenavadno izrazil o Albaniji in nje-nem knezu. Na vprašanje, če je res, d je propagiral kandidaturo pretendenta Dona Jaimeja za albanski pre-stol, je odgovoril kralj Alfonz: Don Jaime je moj sovražnik, vendar ga ne podcenjujem tako in ga ne sovra-žim tako zelo, da bi mu privoščil to kraljestvo. Prvi albanski kralj in gotovo tuđi drugi bo padel od roke morilca. Albanski narod nudi le malo garancije za zvestobo proti vladar ju. Kriv je temu turski sultan, ki je dal Albancem neverjetne privilegije. Samo dva milijona jih je, ti se pa ne dajo vladati. Mali Lošin, 17. aprila. Križarka »Szigetvar« je dospela predvčeraj-šnjim sem ter se odpeljala v Drač baje zaradi nemirov v Albaniji. Opatija, 17. aprila. Marki di San Giuliano je dobil snoči vesti, ki sli-kajo položaj v južni in v severni Albaniji kot skrajno nevaren. Vstaško gibanje v Epiru se širi s podvojeno silo. Tuđi v severni Albaniji je začelo med plemeni vreti in pojavilo se ]e oštro gibanje proti vladi kneza Vilje-ma, katerega se udeležujejo tuđi Albanci, ki so danes pod Crno goro. Belgrad, }7. aprila. Vsled anarhije v Albaniji je pribežalo mnogo kršćanskih rodbin na srbs'Ka tla. Pre-bivalci iz Resne poročajo o brezpri-mernih grozovitostih Arnavtov. Srb-ska vlada je ojačila svoje obmejne posadke. Uporni Albanci. Cetlnje, 17. aprila. Plemeni Bot! in Grudi, ki pripadata Crni gori, na-padata dan za dnevom prebivalce v Tuziju. Vlada je storila vse, da napravi zopet mir. Reforme v vzhodnH AnatoHJl. Carigrad, 17. aprila. Porta je ob-vestila veleposlaništva, da je izbrala za generalna inspektorja za reforme v vzhodnoanatolskih vilajetih bivšega gubernatorja nizozemske Indije Westenecka in norveškega majorja Moffa. Bolgarska. Sofija, 17. aprila. Bolgarsko so-branje se je odgodilo do 29. aprila. Prej je še razveljavilo kandidatno listo Zveze poljedelcev v okraju Sofija, vsled česar šteje sedaj vladna ve-čina za 13 glasov več, kakor opozicija. Sofija, 17. aprila. Pri mednarođ* nem raspisu za gradbo palače narod« ne knjižnice in muzeja sta dobila prvo nagrado 4000 frakov dunajska arhitekta K6hler in Berger. Car obišče Romansko. Đukarešta, 17. aprila. Tu se vzđr-žuje vest, da bo obiskal ruski car jeseni Romunsko. To je baje car ob-ljubil prestolonasledniku že v Pe- trogradu. Gospodarstvo. — Razredna ioterija. Pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot opravilišču razredne loterije, se je pri L loteriji izplačalo 111^20 K na dobitkih in je bilo med temi 7 dobit-kov po 1000 K in 5 po 2000 K. Srečke za II. Ioterijo so že do malega vse razprodane, zato opozarjamo even-tuelne reflektante, da jih kmalu na-roče, da se zamorejo že takoj ođ početka udeležiti II. loterije, katere žrebanje za 1. razred se vrši že 12. maja 1914. Današnji list obsega 6 stran*. Izdajatef] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec Lasinfna In tlsk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. aprila: Ana Marija EmerŽič, plakaterjeva hČi, 15 mese-cev, Streliška ulica 15. Dne 15. aprila: Milan Zatožnik, sin tovarniškega delavca, 1 leto, Streliška ulica 15. Dne 16. aprila: Josip Pospišil, sin kleparskega mojstra, 1 leto, Stre-liska ulica 15. V deželni bolnici: Dne 14. aprila: Josip MušiČ, mi-zarski pomoćnik, 37 let, NasovČe. Dne 16. aprila: Jakob Rak, ob-Čtnski ubožec, 78 let, Ihan. Zada]! dan! Samo fta dane§9 dao 17. aprila« Modra miška! Z Madgo Lessiogl Največja in najkrasnejša učinkovita veselo-igra te sezije! Neprestan bačen smeh ! Kinematograf 9IIDEALU. Izredno dobrodejen učiuek izmivanja las s Pixavonom, je sedai pač splošno znan, zlasti izredno ugodni vpliv na rast las. Lahkota, s katero Pixavon odloči prhljaf m ne-snago z glave, prekrasne pene, ki se rade dajo odplakniti in prikupni vonj posebno olajšuje rabo tega preparata. Velikanski njegov učinek pa Je, da vsled kotrana, ki ga obsega delu-Je proti parazitnemu izpadanju las. Staklenica stane poltretjo kro-no in zadostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Vsi boljši moški in ženski frizerji izmivajo lase s Pixa-vonom. Vzavodih za pljačna zdravljenja MedleHivDovosoAroslrlieranuJIrkoUd £vnQw wwr^n^JL^ olo^im \u odstrttnju|e oboleto»n «opU vprimn»i I »^o o?o najprej gledati, da ostanemo zdravi in se ogibljemo bolečin in trpljenja. Pri tem nam dobro služi Fel-lerjev osvetujoči, poživljajoči, bole-čine tolažeči rastlinski cseučni fluid z zn. *Elsafluid«. O tem moramo biti prepričani, ako čitamo pisma, kakor ono g. prof. dr. Cvgena Luxa, Wišniowa na V^ Galicija. Ta zdrav-nik piše: »Veseli me, da Vam morem roročati, da po premnogih poizkusih Vaš jako izborni Elsa fluid spo* znam za pčsebno dobro sridstvo proti rmr»™ri»iim- in rtotinskim bo- lečinam, proti kašlju, »obobolu te glavobolu, trganju po udih in prav posebno proti očesnim bolcčinam. Pri svojih premnotfh pacijentih ga rabim s sijajnim uspehom in vsem leKarnair. pripo^ročamt da »a na-roče^t Felletjev fluid z sn. »DsafiitM« tuđi iz lasrne izkuinje bihko toplo pripoicčamo in naj bi vsak narečii 12 veklenic za 5 K franko oi lekar-narja E. V. Fcllcr, Stubica, Rlzatrg St. 236 (Hrvaško), da ga hna vedno dotna. Obenem se pa lahko tuđi na-reče Fellerjeve odvajalne rabarbar-sire fcrojgUce % znarako »Elsa krdgli-cet, e SkmUic » 4 krme Iranko, — — — mm — aldr. 86 Sie*_____________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, — 30150 Čivnostenske banke * * . . 270*25! 271*— Yalute. Cekini ...... V 1 ; . 11*38 11 43 Marke......, « . , 117-50 117*70 -ranki.......... 9565! 95 85 Lire........... 95'— 95*20 °ub1ji .......... 252-25 25325 Žitne oene v Budimpešti. Dne 17. aprila 1914. Termin. Plenica za apr. 1914. • . za 50 kg 12*60 Pšenica za maj 1914. . # za 50 kg 12*50 Pšenica za oktobei 1914 . za 50 kg 11 43 Rž za apr. 1914 .... xa 50 kg 10*45 F2 za oktober 1914 ... za 50 kg 8-fiO t.'ves za apr. 1914. . . za 50 ke 7*84 Ove« za oktober 1914 . . xa 50 kg 780 K ruža za maj 1914 . . . za 50 kg 6 86 oruža za julij 1914 . . za 50 kg 7-— Meteorolosično poročllo. Hi.** mt mvr]tm 3ff*2 Srednji mfa! tlak 7M ■■ 15 |2.pop. 7394, 123 sr. jvzh. pol.obiač. ., 9. zv. 741'2 6 6 sr. svzh.; T7 7. zj. j 741-5 | 5*0 p.m. svzh jasno. Srednja včerajšnja temperatura 8 0°. * --^. 98J Padavina v 24 urab mm 00 Za pratadno in poletio sizou prtporoča tttdka Gričar & Mejač Ljubljana, PreSernova ulica Št 9 svojo bogato zatogo izsolBvUnuti iblek za gospode in dečke ter mične novosti i Imlrttiji u im in dtt. Ceniki zastonj in franko. in V! morate tuđi vedeti, da je ▼ VaŠi hi5i zanesijivo razkužilo ncutrpljivo. Bolezni, ramtve se pripete večkrat Za razkuževanje ob bolni&ki postelji, sa antiseptičae obveze ran, otcklm, za irigacijo ia ubranitev nalezenja, za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuževanja in odstranjenje slabega duha je naiboljši Znanstveno mnogokrat preizkušent in po vsem svetu znani, za Mffcolji# razkužilo sedanjosti pnpoznan LVSOFORM * Ker u^inkuje hitro in zanesljivo, ker ga vs-ikđo brez nevamosti lahko rabi in ^ri|«tno aromatično diši, kože ne draži in stane prav malo, era pnporoćajo skoro *si zdravniki in pri vsaki hši radi rah^jo. Vr Originalnih steklenicah (zelenih) z navodilora vred se po &Q Tinarjev steklemca s 100 grami dobiva povsod. Pazite, da Lysoform zoprni duh in pot hitro odstrani ! ' Za desiniekcijo ust se izdeluje Lysoform s poprovo meto (steklenica po K 160\ Poučno, od odličnega zdrav ni ka spisano brošuro o »Zdravju in de-sinfekciji« Vam posije zastonj kemik Hubmann, referent »Lysoforrnwerke« na Dunaju XX, Petraschgasse 4. Kupujte Lysoform samo v originalnih steklenicah z navodilom. Svarimo pred ničvrednimi ponaredbami. Živci, ki nas spravijajo do obupa! Mnoge bolezni, katerih vzrok se nam zđi necazrešljiv, so samo posledica slabih živcev. Premnogih majhnili in velikih težav ćloveških si pogosto ne moremo razložiti. Same od sebe pridejo, nič ne pomaga proti temu. Naposled pa zginejo, ka kor so priSle. Zato se pa pokJažejo druge motitve. Eno zlo se timika drugemu, da ima tako trpinčenf človek na Ieto lahko 365 različnih bolezni. Teježave pa nikakor nišo domišljija, nego obstoje zares in so med seboj v tesni zvezi. Živčni sistem je onemo^el. Večkrat se zdf, da ta zla in motitve nimajo ničesar opraviti z živci, ako jih pa premotrimo natančaeje, pa borno kmalu lahko dognali, katero teh-le znamenj nervoznosti, včasi pa tuđi več njih, n. pr. tresenje udov, zlasii rok, neob-čutljivost posameznih delov kože, trganje mišić, trganje oči ali vek. duševna potrtost, srčna tesnoba, nemir brez vzroka, težkoča prebavanja po naporu, gomazenje po koži, vrnemirjajoče sanje, pritisk na želodec, utrujenost, rlasti zjutraj itd. Najresnejši znaki težke živčne slabosti so večkrat ponavljajoči se glavobol, pomanjkanje Spanja, utrujenost, hitra dusna onemogJost, raztresenost, hitra vzdražljivost in slaba volja. Ne omalovažujte tega malega svarila narave, zakaj iivčne bolezni izotle mozg življenja! Tuđi dušne bolezni, epilepsija, kap in ohromelosti so že pogosto prišle iz neznatne Živčne slabosti. Ćelo motenje vida, pa tuđi oslepelost, posebno pri kadilcih in pivcih nastopijo take posledice živčnih bolezni. Že lahka živčna slabost vodi seboj mnogo neprijetnosti. Rodbinsko življenje trpi pri tem, zlasti pa popusti kupčijska spretnost, ker energija in vztrajnost o hrom i ta. V kupćiji ima zdravi nasproti nervoznemu vedno prednost. Zdravi s premišljeno mirnostjo hitro odločen ukrepa smotrovite odredbe, ki ma donašajo dobiček, med tem ko nervozni ravna raztreseno, hlastaje, pa vendar bojeće in se zbog svoje slabo vol jnosti in razdraženosti da zapeljati do nepremišljonih dejanj, kar mu prinaša neprilike, kl ga še bolj jeze in omalodušijo. Nervoznost je neizpoznani vzrok marsikaterega zgrešenega življenja. Kaj pomaga proti temu? Najboljša in najpriprostejša pot je jačenje energije z mirnostjo, odpočitkom in tjrimernimi krepilnimi pomočki. Ali miru nervozni mma, če ima tuđi Čas in priliko za to, torej tuđi ne odpočitka. Pričakovati je resnične pomoči samo od dobrega živce krepilnega pomočka. Hrane zadosti dobe živci v vsakdanjih jedilih, pa je ne sprejrao, ker so preveč utrujeni, treba jim je k temu bodrila. Kakor so! in dišave vplivata vzpodbujno na slast do jedi, tako .Kola-Dultz* bodrilno in poživljajoce vpliva na živce. Za to je Kola-Doltz resnično najpripravnejši, ker ne obsega po analizi znanih kemikov ničesar, kar bi moglo škoditi. Skrbni preizkusi zdravnikov in raziskovalcev so dokazali, da je Kola-Dultz izborno sredstvo za jačenje živcev in zlasti možganov, obenem zboljšuje in pomlaja kri in tako moč ia življenje podeljujoČ učinkuje na vse telo. Kola-Dultz daje veselje do življenja in delazmožnosi ter občutek mladosti s svojo tvori!nostjo. kar nam jamči uspeh in srečo. V mnogo tisoč slučajih, kakor dokazujejo precfležeča pisma, je Koft-Dulte dosegel odlične uspehe. Kar je pomagalo tisočim, pomore lahko tuđi Vam. Uživajte Kola-Dulte nekaj časa in živci se Vam bodo okrepili, vsaka slabost bo izginila, po žilah se Vam bo pretakala nova moč. Tako popolnoma sem prepričan o tem, da Vam rad pošljem popolnoma zastonj poizkušnjo, ako mi sporočite svoj naslov. Preizkusite učinek brezplačne poizkušnje, velika je zadosti, da Vam stori dobro. Storila Vam bo prav izvrstno in hvaležni mi bodete, da sem Vam s poštnine prosto, brez-plačno dopošiljarvijo Kola-Dultza dal priliko, spoznati tako dobro in pošteno sredstvo, ki se mu ni treba bati nobene preizkušnje. 1469 Jamčim Vam, da Kola-Dultz ne obsega ikodljivih sestavin, da je sesUvijen z največjo snažnostjo, d* ga vsak dobro prenaša. Poraba je čisto preprosta, okus jako prijeten. Obenem pa tuđi popolnoma zastonj pcizkusni pošiljatvi pridene poučno, prav zanimivo knjigo, ki Vam v jasnem, preprostem jeziku pripoveduje vse, kar je potreba vedeti © Živcu, živčnem trpljenju in • pomočkih 2a to. Čim dalje trpite, tem bolj si prikrajšate življenje, naročite torej takoj brezplačno poizkušnjo, pa Vam bo kmalu lahko pomaeati. ZapiSite prav razločno svoje ime in stanovanje na dopisnico in jo naslovite na: Heil. Geist-Apotheke, BadapešU VL Abt 418. Brez postbntga obvest Ia. V globoki žalosti naznaniamo vsem sorođnikom, prijateljem in zTmncem, đa je na^a iskreno ljubljena mati, stara miiti, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA BAHOVEC vdova mestaega nčltelja In klina posestnlca v 53. letu po kratki in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, ob pol 10. uri zjutraj dne 17. aprila mirno izdihnila svojo preblago dušo. Truplo drage pokojnice se bode v nedeljo, dne 19. t m. ob 4. uri popoldne pred hišo žalosti, Miklošičeva cesta št. 18, blagoslovilo ter prepeljalo k Sv. Krištofu v rodbiosko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinoga oznanenja. Mvbl|aaa, dne 17. aprila 1914. Pranc, Leo, sina TUka taloiia, Strte Boiar, ■•!•■■ traU^vio, hdere. — la«« Oojezda, profesor, Fran Koiar, posojiL tajnik, J*i* traktoirla, odvet. koncipijent, zetje I. slovenski pofrebai zavod Jocip Torte Dvignitc pismo! po) šifro „Naznanilo" poštno Icžeže, glavna pdta« Sdfaa prtMonk« to*raraait»kolM „TRIBUNA« Sorleat, Tr-U*kfl •mUca it 26, prt| Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnik in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-« strijonov itđ. itđ. Gorica, Stolna ulica it. 2-4« Prodaja na obroke. Ceniki franko. Mlraa stranka Uie sa avgnsto* toraUn srataf>! deda« stanovanje s tremi sobami, Če mogoče z raajhnim kabinetom in drugirni pritiklinami. Se« parirano visoko pritlfčje ali prro nad, Ponudbc. Poita* !#!•«• LJnbllaaa pad „staaeraala tt- 9S.M io kaa« •aai aprila. i4/| Učenica ki ima veselje do modne trgovine Ia zna vsaj nekoliko nem&i govoriti ia' poštena de klica ki ima veselje do kube ter hišnega dela, m tatef spr^iMte v fc|tfU|atf Ponudb* do 1, m»i» t 1. pod „P-MMtf, fUtM Mat. Ifak- Stran 6._____________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD* dne 17. aprila 1914. 86 štev. Priporoć« se kot strokovnjak optfk-gparlallit, opttial urod z oloMrlčirim obratom. Bodri* provMni pri nakupa oftal, k#r I* spooialist vam lahko dol oči pravilno otela in Vas strokovnjaiko postreie. Nova stekla za daleč in blizino, važno za dalekovidne. joril in lepođOfBfli bji! lopa omara za kn]ige in pUalaa Misa se proda iz zapuŠčine p. sod nadsvetnika Viinikarfa, Ljubljana, Hunska nllca kt 17. 1471 Prodololho izurjeno v trgovini s papirnim blagom, aprojmo Ant- Slatnar * Kamniku. 1473 Kontoristinja stovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, popolnoma vešča v strojepisju fn stenografiji in vseh pisarniških delih, •• cprefme takof. Prednost imajo oferentinje s prakso. 1474 Ponudbe pod „poitai predal 5" L|vbl|ana. Za pomladno sezi jo! Najmodernejše oblike, garantirane kvalitete in prvovrstne priležnosti so čevlji tvrdke: 311 O lyK^ J U^LAiJ/l JJUX>y^U Kil/ 1/ ju Selenburgova ulica. Njttti OMI Za prodajo lahko razpečavajočih re-klamrrh izdelkov, ki se rabijo vsevprek, 80 i$če]O povsod marljive in zgovorne osebe. Nobenega rizika Za o^t^ovor 10 h zn. Naslov: sitome Uoiversal, Kranj 21. Zaradi odpotovanja v Ameriko 80 za 8VO]O Odđa 9 mesecev stara Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«, 1875 Žagarje za žage z obratom na vodo sprejme Andrej Janež 1494 Sarajevo, Bolalška ulica. Prava in npva ljubezen. Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vio , vez. 2 K I 50 vinM s pošto 20 vinarjev reč : Opalo* praunuk.: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš- 1 K 80 vin^ vez. 2 K 70 vin^ s pošto 20 vinarjev več. I Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporača najtopleje J(aro3na knjigama v fjnbljani. Velikanska zaloga oik za gospode in dečke A. KUNC Ljubljana. Bogata zaloga blaga za naročila po mori. Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene! Ceniki na razpolago. V pojasnilo ja droye fpresgrermj. Že već let vladajo pri drožji industriji neznosne razmere in nelcakre tovarne delajo z občutino izguho, tako da je bila v Badnjem letu od 25 drožaren primorano 5 tovaren svoj promet ustaviti. Da se prepreci nadaljna poguba industrije, sz se avstrijski in ogrsld tovarnarji združili. A/jih namen ni s pritiskom een im-gubo zadnjih let vravnati, marteć je bilo naše prizadevanje se radi regulacije cen v prvi vrsti z našimi cenj. odjemalci dogovoriti in v zdruzenem sporazumu smo se $ državno organizacijo pekarjev pri zborovanju dne 20. marca 1914 tozadevno sjedinili. Splošna regulacija cen stopi v veljavo e dne 15. aprila U 1. Iz dejstva, da so se zjedinih drozarji in državna organizacija pekarjev je razvidno, da ta akcija za ustanovo zveze drožarjev ni naperjena proti interesom naših cenj, odjemalcev, temuc zato, da se vzdrži naša industrija. Ni nam potreba še posebej povđarjati, da se. bode vsaka posamezna tovarna prizadetala izdelek najbolje kakovosti nuditi, da si ohrani kakor doslej neomejeno zaupanje svojih cenj. odje-tnalcev. S prošnjo, da nas bodete podpiraU pri proizvajanju naših odredb, bdežimo § velespoštovanjem Jovarne ja dro$e. Zaračunali Vam bođemo od 15. aprila naprej droge mater čine po K lm40 za kg ipiritne po K 130 ja h§ Čista placila brez vsakega odbitka. Vm 4omdm^$ mm im kondicije stopijo iz veljavt. MM \ SANATORIUM • EMONA < • PORODNJSNICA 7 L^JUBL-tJAISIA KOMENSKEGA. ULICA 4 \ I SEF-ZDRft/NK PRIMARU D* FR DERGANC 1 pc^arija te da ¥ nafom i L malom v Roial dolini *L 244. 1479 Vcč pove Franc Dremol!, istotam. Zem'tna ponudba. Ceh, 40 let star, gospodarsfa OSkrbniJc, bogat, lepe višje postave se hoće v svrho Ženiije resno se^namti S samostojno damo, ceorav vdovo, fa trna nekoliko pre-močenja. - Ponudbe pod; iloian \Mi Slo vaaka MH'na ipr. SL Nar Ai! je dobiti točno ;n ne" kodijivo učin-kujoČega sredstvi proti Velezamiv opis o pi csenctljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tuđi od š+cvilnih nemških in ino-zemskih profesjrjev in zdravntkov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. Seemani. Samracrteld 83, (Ffo) Gospodje vsakc starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo om ej eno število eksem plarov. 4563 11 UncMške razglednice!! % . Priznano v«dno novosti. ••• Plsomskl papir ■■■ Marija Tičar, trgovina papirja itd. •likllaam, •?. Petra ceita 26. ■• rialalo •• poiilja ni isbiro. 4063 Najve&ja zaloga amerikanskih pisarniških oprav. THE REX CO., Ljubljana, Selenburgova ul. 7 (nasproti glavne pošte). — Telefon št 38. 1078 Nić ne pomaga! Vio vpitfo je glas ▼piioteg« ▼ paičavl. Kor pravo angloftko gramofone in Upalne gramofonske pložče dobite Iz prve roke W^m edino "VI v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni Sodna ulica 5, polcg c kr. dež. sodnijc. Poslušanje popolnoma brezplačno. A- Rasberger, Ljubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo- phon Compny Berlin. Veliko gođbono automate vodno ▼ zalogi. IIOVOST! Sanaigraiefi klarir z naiiianiein na pero. HOVOST! | 3513 Od dobrega najboljie! Lastna đeltvnica za popravila. Ceniki franko: Avstr. amerlkan. b zaloga čevl)ev s Pre&emova nL 52. p p )(a!i tevlji po IcakovosK, v. pritcžHosti tadegud n