, I S K R E " Glasilo SVŠ ViPAVA ."'V "T~ t \ t j v r„: *r x \ k > iN---------------- X •••. \ XI I - ■■ "rr.-:*' • \ / ; jv \ .v ; . ! v .••• l\ -:n . v \ ••• X \ • X X v ■• ••• X : ; . \ V- 4 IZ DREVNIKA Četrtek 20. I. 1977 ...Tudi letos smo med tednom krščanske edinosti posvetili en semeniški večer tej temi. Letos smo povabili prefesorja Kralja, da nam je spregovoril o protestantski skupnosti v slovenskem Prekmurju. Poleg njega smo še mnogo izvedeli od profesorja Sporna, ki je nekaj časa živel tam in od nekaterih semeniščni^ kov, ki so v tistih krajih doma. Profesor doktor Tone Požar pa nam je s pomočjo diapozitivov prikazal življenje in ustvarjanje našega velikega protestanta - Primoža Trubarja. Ponedeljek 14-. II. 1977 ...Čeprav z enotedensko zamudo smo se tudi letos spomnili obletnice smrti Pranceta Prešerna, Njegov dan smo posvetili pesniku s Krasa - Srečku Kosovelu. Naš letošnji gozd je bil umetnostni zgodovinar profesor doktor Emiljan Cevc. On nam je prikazal razvoj umetnosti na Slovenskem skozi zgodovino. Povabljeni so bili tudi župniki naših dijakov. Kras in krasko življenje smo spoznali iz pesmi in recitacij Srečka Kosovela, ki so jih izvajali dijaki. Popoldne smo si to življenje in zemljo ogledali bližje, saj smo imeli ekskurzijo po Krasu. Poleg Kosovelovega doma v Tomaju, smo si ogledali še slike Toneta Kralja v Avbru in atelje slikarja Lojzeta Spacala. Četrtek 17* II. 1977 ...V skic.' kulturnega udejstvovanja spada pri nas tudi obisk opere. V Ljubljani smo si ogledali Verdijevo opero Rigoletto. Poleg tega smo obiskali še narodno galerijo tor narodno univerzitetno knjižnico ter pisane zgodovinske spomenike našega naroda. HOMO Kadarkoli so ti bo zdelo, da moraš nekoga obsoditi, se samo s lomni, da vsi ljudje na svetu niso imeli prednosti, ki si jih imel ti. - 5- PRIJ ATE L J Življenje se je-začelo, ko sem bil prvič 1jubljen.Našel sem si'prijatelja, toda imel sem ga le za "sparing partnerja1', s katerim sem se lahko streljal- igral vojake, igral nogomet. Razumel sem, da mora biti to, da imaš pravega prijatelja zares lepo, da mù lahko zaupaš kar mu hočeš- da mu lahko poveš vse kar ti leži na duši, da se počutiš srečne j šega.Srečal sem ga, ko sem v jesenskem večeril sedel na postelji in premišljev&l. Prišel je in samo vprašal od kod prihajam in meni je bilo dovolj- za vedno sem si ga zapomnil,: Skriva j sem ga opazoval-bil je večji, močnejši od mene - kot nekak oče se mi je zdel-želel sem si, da bi me v množiui opazil- da bi mi posvetil kakšno besedo- kot kakšni slavni osebnosti ile vem, kako je prišlo do tega. da sva prišla v tesnejši stik, takrat sem čutil, da sem dosegel svoj cilj- ko sem bil lahko cel dsn zraven njega in vendar mu nisem znal odgovoriti na vprašanje ;Kaj hočeš *»d mene? Hotel sem imeti, njegovo odkritosrčnost, njegovo smiselno prilagajanje trenutkom življenja.In merda sem prav zaradi odgo-vorai Nič I postal tak prijatelj edine prijateljice -domišljije-- vse kar je bilo okoli mene, vse kar me je obdajalo, sem poskušal razumeti s pomočjo domišljije- prezrl sem njega, ki je bil cazaob suhi poti- zatekel sem se v samoto, ker sem bil tak - ego- in mu pripade ■’al bolečino, da še dolgo ni mogel spati ko je razmišljal s čim me je ^rvič v življenju sem sem* ne'zdel-sam sebi brez moči - ujet ir rapuščani ločen od sebe in od drugih - Zakričal bi od praznote in obupa, vendar je bil ■- ego - v meni močne j š i .ljudje katere sem srečeval so so se mi zdeli brez življenja, obfcaze so imeli zagrnjene-potem sem se mu poskušal spet približati, ker sem kakšen NIČ sem brer n jpga-Moral sem bit4 ° * .. r-1»1 *s«n da sem lahko **asurael kaj pomen4 w4 * - 6 - In ko me je vprašal, zakaj sem ga ignoriral, sem spet odgovoril:"^ verni Ti bom drugič povedal". In prav ta "drugič" ga je žrlo. To sem rekel samo, da bi bil frajer - svetnik daleč ilad drugimi - nad svetom čutnosti in vendar tako globoko v čutnosti. Čustva niso tekla mimo mene, so me zadevala kot te or ji in ko me je zadel tak meteor, je zadel najdimo prijateljsko vez. Danes sem tako daleč, da sem iskal besedo prijatelj v slovarju tujk in pod to besedo sem našel - SEP METULJ-* - potem sem iskal besedo egoist in našel SLEP CRV - takoj sem naredil zaklijučfek- da - bil je lep metulj, ki je letal okrog mene - jaz pa sem bil slep črv, ki sem sicer vedel, kako delujem, toda za svet okoli sebe sem bil mrtev, Prijatelj me je hotel naučiti letati - hotel je, da bi mi zrastla krila - trudil se je in ves poten odnehal, ker ga je ta črv vedno zavrnil - nikar prijatelj— bova drugič poskušala Obupal je, čeprav morda ne prav zares, vem zakaj 1 Ker se je zavedel, da črvom ne bodo nikoli zrastla krila— da črv, ki je hotel ostati črv, se ne bo nikoli hotel ločiti od svoje luknje, kjer se je plazil po trebuhu in žrl zemljo. Vedno se bodo črvi plazili namesto, da bi zleteli v zrak. Metulj je letel vedno višje, medtem ko je črv ril vedno globige v njrgov' svet - v njegovem JAZ -, kjer je poznal samo hrano - koreninice. Ni mu bilo do svetlobe. Metulj pa je zapustil svoj JAZ in letel nekam bliže sonbtt, M je sijalo v prvih pomladanskih dneh............... ŠTOR Ra jetnišnici je pisalo: Odvadite se počenjati zlo, naučite se delati dobra dela! Toda napis je bil na zunanji strani in jetniki ga niso videli!? - 7 - POUK Pusto ÌO..BUF8Ì0 gifllSk© popoldne; Dijaki e© uoijoi Dolgčas snoga za okni. Z groisskim ia votlim glasom rohni profesor v pendimi' suknji,ves mlahav, § kn$g© r roki» Pouk, Slika Dijaki pa v zboru bedečega Švaba prepevajo lekcijo, na steri! in mrtvega partizana ti$©S krat sto, stotisoč v .meteSu karmina. tisoč krat tisoč,miljon •iOCIOfOMS 1CP& feàrl se j'e tempelj, življenje je iaplahnelo» fraje in osat §t& prerasila, kar zraslo je nekoe z zagonom, neskončno željo po lepšem, boljšem. Kdo bo pomagal zgraditi iz razvalin tempelj v mojem srcu, v katerem k ar affilai še e j« trnje in gadušilo klas ljubegai, vrtnice cvet? Kdo zasejal bo novo seme? Kdo zaeelil rane...? mo ? - 8 - OEHKVMÌO ìàWmQ SSttJS " Če poješ dvakrat moliš :l, ta rele je razširjen med našimi ljudmi in pojasnjuje pomen cerkveno ljudske fesmi.Naše preprosto ljudstvo so navdušuje in prepeva pesmii BIaš© preprdstd ijudstvd gavdušuje in prepeva pesmi, ki se postale ljudske, domače. J£akšna ti bila naša liturgija brez ljudskega petja? Kako si moremo predstavljati slovensko Oerkev bre-a domače ljudske pesmi? Lep dpkaz imamo v naši Primorski,, ki se je krčevito upirala zatiranju slovenske pesmi.Predstavljajmo si naše božje poti .1 • breg ljudskega petja.Kakšno bogastvo j« v teh besedilih, kako domače so te melodijo»Ta pesem nas pripravlja k zbranosti.Ne moremo primerjati ljudske pesmi g modernimi popevkami.Vendar sem Me v mnogih župnijah zasledil prisotnost le-teh. Te pesmi so odraz naše potrošniške družbe.človek ne more ob valu jazza, rooka in podobnih zvrsti umirjeno peti.Tudi v derlcev je zašel ta val ritma in popevk.Posebno mlajša generacija se je oprijela novih ritmov.Prav pa je,da upoštevamo tradicijo in bogato izročilo sakralnih pesmi, ki jih jc ljudstvo sprejelo za svoje. Cerkvena ljudska glasba je preprosta, kakor je preprosta veci*» na vernikov.Ljudje so tudi izven cerkve radi tt ; li po teh besedilih.Kaj ni to nekaj pretresljivega ko zapoje vsa cerkev? Ali ne pretrese to ČlovekaTTega gotovo ne doseže orkestralna pa tudi aborovska glasba ne.Ob taki priložnosti imamo občutek hvale in zahvale našemu vsemogočnemu Bogu. Že dolgo časa opažajo,da cerkveno ljudsko petje nazad.uje.ffo drugem vatikanskem koncilu je prišla prenova tudi v to glasbeno zvrst.Cerkev se bori proti pasivnosti in vabi vernike k sodelovanju. Opažamo, da vplivajo na ljudsko petje v cerkvi tudi v medsebojni odnosi.Ce so si ljudje tuji ne morejo tako sproščeno peti. - s - Drug vzrok pa so pevski • zbori po .nis.9ih krajih, ki skoraj nepoznano več enoglasnih skladb.*rRes je, da imajo večji razpon, pa tudi večjo melodičnost in dovršenost štiriglasne zborovske skladbe* Zbori bi morali'večktat izvajat lažje ljudske enoglasne pesmi, katerih bi se ljudstvo hitro oprijelo. Se ena možnost za razširjenje cerkvene ljudske glasbe je v tem, da se duhovnik oziroma organist posveti tudi mlajši generaciji-- otrokom.S tej? bo vzbudil čut .za ljudsko pesem in le tako se bo še naprej ohranjala...... Ljudsko petje’ mora živeti s Cerkvijo in jo povezovati. •„ pogledamo naše božične ali pa velikonočne pesmi. Ali ni to nekaj,kar je sestavni del-kristjana samega? Ali v tem ne ■ doživlja tiste skrivnosti,- ki jo pesom izraža. Potrudimo se, da bo naše bogoslužje postalo bolj originalno, bolj doživeto in tudi bolj sveto. . • , • ....... Q AIO IDI 5a oltar prinašamo pir* >3aysti ffar, kruh na patpni in vino v Čaši. Sprejmi ga o Jezus, slcupaj' a nami .v dar. Sprejmi ga, kot našo najdražjo daritev, ki ti jo darujemo iz jih trdno skrite v kotičku vsega sroa. srca, o Jezus sprejmi vse to prav vse, kar 3?i poznaš» Daritev v »1 Š\T. ;• - .,*• . f.; • Sl^boetni smo in omahljivi in večkrat smo te že zatajili, ‘ffi veš za naše skrite misli, ki hranimo LOCOPOhlS TRPI - ' ' i ..HI, HI, HI...... V » SRCE 5 SE JE*IVER ZABODLA n LE TRPII HI,, HI , SAJ VREDEN SI . TE KAZNU IE TRPI......! HI, HI, HI ....I ■HI,.... -165— VEČER (orli) NAjlcpšl vcčor ali zapad sonca sem doživel v planinah.Že vos dan smo hodili in želel sem si večera.Ob šestih smo prišli do koče, vse dii smo se , nekaj pojedli nato pa smo opazovali zapad. Sonce se Je razlivalo v vseh najlepših in najkrasne jših barvah, kakor, da bi jih tja nanesel najboljši slikar.Vedno bolj in bolj se je nagibalo čez sosedni hrib, kot da bi nas ne maralo.Na nebu so se pokazali majhni skoraj bi rekel sivi oblački- nakodrani so bili.Pluli so tiho, brez vsakega groma ali etreld , proti soncu, ki je izginjalo. Iz iglastega gozda mi je udaril v lice močan oster zrak. Dve debeli, "srebrniM solzi, sta polzeli neslišno P° licu.Oblački so pripluli do sonca, niso bili več tako sivi, ampak vse bolj obarvani in žareči.Sonce je že skoraj izginilo.Izgledalo je da bo trčilo ob skalovje.Počasi se je skrivalo za skalnat vrh, ki je žarel.Iz majhne luknje v zidu koče sta poletela na svoj izlet ali športni dan dva netopirja.Krožila sta nam prav nad. glavami.... V@ter, lei je pri šumel iz osrčja gozda je začel vse močneje nagibati okorne vrhove košatih smrek.Iz njih se je glasilo še zadnje petje ptičev, ki so si iskali prenočišča.Čivkali so rahlo, kakor da bi tudi dni z žalostjo pozdravljali zahajajoče sonce . Prisluhnil sem tudi potoku, ki je «tekaj sto metrov od nas v brzicah in slapovih dirjal naprej.Bolj kot se je nagibal dan k zatonu, glasneje je žuborel, kot bi kamenje vabil s seboj v dolino.Majhni in nizki, toda močni valovi so pljuskali v bregove.Dirjal je naprej, preskakoval brzice in slapove kakor da hoče za soncem- da ga hoče ujeti.... Med tem je sonce že izginilo.Na nehu so se med oblački pokazale zvezde, ki se niso ganile in gledale na nas kot nepremično pripete na nebo.Žarele so z vso svojo lepoto, kot žari diamantni kamenček na prstanu.Skratka bile so čudovite... Naenkrat sem zagledal utrinek .Padal je počasi brez vsakega groma... Zaželel sem mu srečo, ko jc izginil. Majhno srebrne kapljo so se pokazalo v travi.Bila je ao.res 2lata rosa vrh planin.Bilo jo je toliko,da sem se lahko umil v njej. Odšli smo spat.In tudi še na posteljo mi je sijal prav meni v oči lunin žarek. Bal sem si roko na oči in tako zaspal v lunini svetlobi. Večkrat se spominjam toga vcčcra.Zame je til ta večer prav neko toživotjc.No samo zunanjo, čutil som v srcu, da sem nekaj velikoga doživel in najlepši občutek- da sem bil vesel... -12- RAD BI ŽIVAL Veter, rad bi šel s teboj, s teboj v življenje v trplj»*je. Ljubezen, z ljudmi združuj me v trplenju, bodi mi opora. Žalost, srce si napolnila mi, upe vse pobila si, umorila. KEC POT ŽIVLJENJA "Postoji Kam se ti' tako mudi, te kdo preganja, neprestano bežiš, ali ti koga. preganjaš?! Je vredno, se bo res podrl svet, če tebe ni nekje zraven, ali nisi morda za seboj pustil nečesa veliko bolj pomembnega? Ali ne vidiš, kako se ti sošolci posmehujejo, še veter in vipavska burja se ti smejeta? Ali se ti zdi kaj še bolj daleč kot konec vsake poti? Postoj za hipi Poglej kakšen dan je danes - poglej tvojemu prijatelju v obraz - dotakni se sveta z ustnicami - vrzi se na zemljo in jej zemljo - imej občutek, da si zemljan - nočeš se ozirati na prehojeno pot življenja, vendar se ta trenutek; ko to pišeš, vračaš nazaj, hočeš žalovati za izgubljenimi možnostmi, za tistim,, kar si zamudil, glej raje naprej, da ne boš zamudil še več, zavzemi se za to kar prihaja, da boš lahko sprejel to kar prihaja z vsemi čuti. Gledaš na uro, še pri kosilu se boriš s časom, meren si v svoji nestrpnosti, zakaj imaš tako neprozorno masko, vse.hočeš prikriti, prijatelj ti oporeka konkurenco, ugovarjaš mu, vendar misliš drugače, za teboj gledajo togotni pogledi zemljani. Nekje sc boš moral ustaviti, gledaš, kako minio tebe drvi tabla z napisom 20 LET ŽIVLJENJA- ali boš še vedno drvel -?!- ne človek ustavi sc, če ne boš prehitro prispel do smrti. Vedel sem, da se boš ustavil, vedel sem, da me boš poslušal. Ali sploh veš kam si drvel, padal s hitrostjo, ki jo lahko izračunaš po formuli za težnostni pospešek, naenkrat si se ustavil. Kdaj? Ko si zagledal njo - r --čno iskro, v kratkem trenutku si se srečal z njo - odprl padalo, da bi se ustavil. Ali se spominjaš kako je bilo lepo - ali se zavedaš, kako sta se spoznala in sta bila hkrati tako neznana - se spomiš, kako si se v mladosti igral po ozkih ulicah, kako ste se streljali z lesenimi puškami in vendar ste se ljubili - zdaj moraš stati ti pa še vedno počasi padaš - dovolj je pustolovščine - ker ti je ostalo malo časa, gledal sem za teboj in tvoj let se mi je zdel razdvojen, zdelo se mi je, da sta zdaj dva enaka in da letita vsak na svojo stran. Zedini se in se odl#či - kajti zapomni si, da sreča ne pride sama - sreče ti ne bodo prinesli-na krožniku. MOKA UPANJE Tih stojiš ob meni, noč in dan me varuješ, v življenje pot mi kažeš, milosti mi daješ. Bog. Ljubezen tvoja prevzema me nocoj greh odšel od mene, je daleč stran. Vse niti upanja, k Tebi fetekajo; se, ljubezen, najlepša je med temi. Nisi prišel po njo, tih si šel naprej, ne ozreš se name, ki v molitvi zrem v te. - 14 - ZAŠLO JE SONCE Spodrsnilo je Krilen padal je v globino, odbijal se je od sten prepada in za njim sc drugi so zdrsnili. Samo odmevi v tišino, bobnenje ge je umirile, vzdih za vzdihom, hropenje in: zvijanje, želja po Živijenjul Zasmejali go ge sončni žarki v jutranji sinjini kamenju v obraz, ki mirno stalo je in zmagoslavno + zvijte, gledalo je nanj ............H Strasni izdih sovraštva je od j e lenii. Zašlo jc sonce sredi dneva. - 15 - CILJ ntojim pod veliko steno in gledam na vrh, ki se blešči v soncu. V roki drsim tri kline in kladivo. Sopotniki se mi smejijo in me strašijo, da ne pridem nikamor - nikamor da ne pridem. Ostanem naj v senci in živim z drugimi. Skoraj me prepričajo, a moje oči so se vedno uprte v steno - opazujem druge plezalce. Ljudje nc utihnejo - hočejo - da - hočejo me prestrašiti. Naštevajo mi vse tiste padce - vse tiste rnodrslaje na tej poti. Rad hi prišel na vrh - gledal z vrha, kot zmagovalec nad senco - na soncu. Ponizno se oziram na vrh - strah me je njegovo veličine - ljudje mi opozarjajo - ne hodo mi pomagali, ce padem - bojim se, da hi bil komu v nadlego - nekdo me spodbujam -Moraš poskusiti, mogoče uspeš, še vedno vodi pot nazaj. Toda. jaz se ne bom vrnil z neuspehom - ne nikoli - ker je v meni preveč ponosa, ne hi prenesel, da hi re mi smejali -- rajo hi padel za vedno. Zagrabil sem vse kar sera imel - svoje tri uboge kline - začel sem pot brez vrnitve - ljudje me občudujejo - kar naj gledajo, jaz ram jim bom dokazal, da so -tudi z tremi klini da doseči vrh. Honee ushsje nad obzorjem.... •935- - NAŠ KRAS Beseda KRAS zveni trdo, toda vseeno lepo in domače. Ob tej besedi si takoj predstavljamo gričevnato pokrajino, poraščeno z nizko .travo med številnimi skalami, ki vsepovsod pričajo, da na teh tleh ni veliko zemlje in da je borba zanjo teška. Vendar ni tako pusto kot bi si mislili,saj vidimo odporne borovce, brinovo grmičevje in razne lepote, ki jih v drugih delih Slovenije ne najdemo. Takoj za hribi, ki jo omejujejo Vipavsko dolino smo opazili, da se pokrajina spreminja. Postajala je vsebolj gola, dokler nas niso spremljali samo še borovi gozdički in brinje- vi grmi. Opazili smo tudi s kamenjem ograjene njivice, ki so pričale, kako trdo morajo ljudje delati na polju, ker ne morejo uporabiti stroja. Vedeti pa moramo, da daje tudi kraška zemlja in kamenje svoj dar človeku in to je vino t - kraški teran. To so kazali veliki nasadi trt, ki so skrbno opremljeni z latniki. ned nasadi rastejo tudi osamljeni kostanji in hrasti, ki se z lahkoto upirajo burji. Burja je na Krasu skoraj stalni gost.krav zaradi burje so vasi značilne primorske. Zelo so stisnjene z ozkimi u'icami in tesnimi dvorišči. Ta oblika vasi zelo vpliva na družabno življenje v vasi. Ker se hiše držijo skupaj, se sosedje lažje pogovarjajo in utrjujejo prijateljstvo. Kraške hiše so po večini zidane iz kamenja, ker tam skoraj ni drugega materiala. Kamenje jim služi za vsako stvar: za ograjo, za podboje vrat, ki so zelo lepo izdelani, za značilne kraške vodnjake, v katerih se zbira kapnica,... Kljub negostoljubni kraški pokrajini so tam dobri ljudje. Proti vsem težavam se prav tako odporni kot hrast ali bor. Nikomur nočejo biti pokorni in imajo veliko narodno zavest, saj bi brez tega ne vzdržali zatiranja med vojnama. Vsi ljudje so se borili in to na različne načine. Posebno uspešni so bili tisti, ki so znani po vsej domovini. Takšen je bil Srečko Kosovel, ki je hrabril svoje rojake v težavah in opeval lepote Krasa. Na likovnem področju pa je deloval Tone Kralj, ki je postal Krašovec in je čutil z ostalimi. Tako naj nam bo Kras simbol vztrajnosti in trdnosti v težavah, obenem pa pomislimo na njegovo skrite lepote in zanimivosti, ki nam jih je predstavil Kosovel. FRANC G 10 CESTA ! Daleč v daljavi! Blešči se! Žari ! Kaj j'e to? čemu? , Žalca j ? "Tam moj je ideal". "To je moj cilj". "Cilj" Pozor! - - široka - križišča! Križišča neenakovrednih cesti Kam? Kam? . '"Ju" "Tu pojdem". "Joj, kako je vse temno". 4 'V HA LAK '-''V PRVI IET Z LETALOM Bilo je takrat, ko sojn hodil še v četrti razred. Takrat me je učil učitelj JoŽe’ Novak. On je bil vsestransko zaposlen, tako da smo kako uro ostali sami. Kot večkrat je tudi tokrat moral nekam,iti. Naročil nam je, naj napišemo spis o zgodovini letalstva. Za nagrado je najboljšim štirim obljubil let z letalom. To smo takrat vzeli bolj neresno, mislili smo, da sr šali... Ko sem prišel domov sem začel izkati gradivo za to nalogo. Precej mi je pri tem pomagala tudi sestra. Spominjam se, da sem precej obširno napisal o našem Rusjanu in tudi o riašem razvolju letalstva. Ko smo mu izročili, je pregledal \r, * H in določil najboljše. Prešerno veselje me je obšlo,'ko sem se med štirimi najbolšimi znašel tudi jaz. Naročil'nam je, naj pridemo v nedeljo na letališče. L i; Sonce je bilo že visoko in svojimi žarki, nas je opominjalo na svoj povratek. Hiteli smo proti našemu cilju. Na letališču so stala letala. Knam je pristopil pilot in nas povabil v letalo. Spominjem se kakšno občutke sem imel. Letalo je drselo po travnati površini, se dvigalo in končno je svobodna zaplavalo. Zdelo se mi je kot da lebdim v zraku. Dvigali smo se vse višje... že smo nad domačo vasjo, nad Čavnom in nad letališčem. Kako hitro.je minil ta polet -..kako hitro je minilo teh dvajset minut. Pristali smo in se vrnili domov. Gledali smo v nebo in opazovali —^T, ::*x. ~ ;t t ' kraljestvo nad oblaki. Ampak, saj ni najvažnejše to, da smo sc peljali, važnejše se mi jo zdelo to, da smo se peljali za nagrado. Spominjam se, kako sem moral doma na dolgo’ in na široko pripovedovati o poletu..., • rx Ta dan je minil, a spomin nanj je ostal, svetal kot takrat. ' STIL UKAZ! - ŽELJA? Ljubi Gospoda! Koga? svojega Boga! : zakaj? saj hočeš biti kristjani ne-...„da... položil si roke na plu^i nevem... " : i ne oziraj- se nazaj! ' __ raje bi... ' K- ..... 'plavaj proti toku! saj no, ne..*:.7/ ..oh, saj si že mrtva, riba! “užitek"? j Ml LAK K GOSPODIČNA V BELEM $emna ulica; zibajoči pijanec, desno zid, levo ograja, Oboje je njegovo. Objema eno in drugo, poljublja pot pred sabo in za sabo, ogovarja tišino, govori g gobo j, preklinja vso. Moli s sklenjenimi rokami, joče in prosi. Objema mimoidoče dekle in psa, ki laja y3. ja jo opraviči potom ko to -v grdo zruši: '•Pardon, sem bil na žogi P' Povprečno nadarjenega semeniščnika jc nekdo izredno dobro definiral z izrazom - ”PACAČ:'! Ko se dijaki že toliko pritožujejo čez profesorje, niti malo no pomislijo, da sc motijo. Dijaki bi namreč vse morali znati sami, za vprašanja mri časa, čeprav smo mladi zelo radovedni. Profesor pa jc zgolj zato, da daje nalogo in sprašuje :Idealen profesor! --- V semenišču so šipe pobijajo na nek zelo skrivnosten način» To prav gotovo zvemo, ne zvemo pa samo načina. Bajg irmii© ¥ semenišču revolucionarja, ki hoče na silo spremeniti hišni red tako, da vsak dan podaljša spanje za petnajst minut * Vodno jc bil problem neznanje, prepisovanje nalog in podobno. Slišimo kako starejši pravijo, več možganov več ve. V semonišču jr» nastal en velik možganski koncern, v katerem so integrirani nekateri dijaki. Zato ni niti čudno, če so izgubili samostojnost. Možganski koncern namreč vodi skupina požrtvovalnih in ambicioznih dijakov. ...Kako pestra in prijetna jo ta Sorba, premišljuje soneniščnik qlor.cu? Čorbe. Prijatelj mu v ndoščenje pove, da je to vendar prava primorska jed... Razgovor je velikoga, pomena» profesorji pa so z dijaki moče jo prevoč pogovarjati, ker smo eomeniščniki preveč primitivni in nismo tako na višku, vsaj po predsodkih no. Kljub pestrosti Šolglcoga programa in raznovrstnosti predmetov, si someniščniki želijo študirat še aeronavtiko. Kak« si naj drugače railagam, d& nastane iz Pilata navaden pilot (reaktivnega nega letala). Problem je brisanje table. Zdaj bomo morali brisati tablo rv& celo popularno ”roek bombo”: Hej Marička poglaj, peglaj*-. - 25 - Pekdo jo pogruntal, da so četrtošolci z§lo nizke v gpogobnosti zaznavo, ali bolje, &a so sila omejeni. Ki niti Sudno, §aj imajo križe na oknih. Semeni seniki:» svojjò nežnost pokazali v stari semonišii kapeli kjer so tako požrtvovalno igrali nogomet, da so si pripravili prostor ga slepo miši. spanje jo sploh problem. Fantje so najbolj srečni takrat, ko zvonca ne sliši njihov asistent. V opravičilo asistentom naj povem, da pri izbiri asistentov niso upoštevali njihove telesne pripravljenosti za ta življenju tako nevaren poklic. "Varuh miru in tišino sg Belo trudi, da bi pokazal, kako •mu ni žal priti zjutraj v spalnico in z metodološko dobro pripravljeno parolo,spomni fante na to, da jc jutro. pove tudi s kako tujko— na razlago tujk pa hodijo fantje navadno k njemu osebno. F »okeiEs razrrdu se vztrajno pritožujejo in govorijo, da se jc pojavil v semenišču veliki diktator, ki uživa ob pogledu na kri in celo s svojini besedami doseže, da, fantom, večkrat aavrò kri. To sc mu lahko maščuje, saj no ve, kdaj bodo pripravili atentat. Somcniskc postelje so dobro zdravilo za revmo, kljub temu pa . fantje dobivajo obliko neke funkcije. Ugotovi funkcijo, ter njeno izvedenice, ki jih dobiš g raztegi osnovno funkcije! ŠPIGIL IN BODIČIL: MUTKA .n . ŠPORTbPORT ŠPORT i:.POIiT ŠPORT ŠPORT ŠPORT;. .PORT PORTBPORTŠPORT ŠPORT ŠPORT Š Ob koncu lanskega leta se jc v odbojki pomirilo pet ekip: vsak razred je imel eno, le prvi dve. Žrebanje parov v ec trtom razredu je potekalo mirno. Že naslednji dan je bilo živahnejše: prvo presenečenje - prva B ekipa je po hudem boju premagala prvo A z ~ 2:1. Do finalnega srečanja je vse potekalo po pričakovanjih: drugi razred je premagal obe ekipi prvega razreda, prav tako je tretji razred zlahka dobil-vse tekme. Ostalo je le še srečanje med četrtim in‘tretjim razredom. Zbralo so je še kar veliko gledalcev,' vreme je bilo oblačno, toren moker. Na začetku so čretješolci z vso silo napadli in povedli, četrtošolci jim vračajo, po zaslugi visokih igralcev izenačijo in povedejo. Tretji razred zopet pritiska in dobi prvi set z 14 : 16. Po menjavi polj četrtošolci gladko zmagajo v tretjem setu z 15 : '10. Nastopi mrak, megla pade. Začne se odločilen set pod reflektorji. Lepa igra, veliko kombinacij, dobri smeči na eni in na drugi strani. Nihče no ■vodi več kot za točko. Četrtošolci se oddalijo na'15 : 10 in imajo servo, oga se zabije v mrežo - servirajo trctješolci žoge divjo letijo tik nad mrežo, četrtoletniki jih no morejo ukrotiti in izgubijo že dobijenr set^e stom pa tudi naslov jesenskih prvakov v CVS. *. Vrstni'-rod po jesenskem delu 1. 3.a. .. 4- 4- 0 •. v*r* " 8 : 1 8 2. 4-. a. 4- 3 i '7's 2 7 3. 2, a, 4 2 2 4*- : 5 6 4-. l.b. 4- 1 3 2 : 7 5 5. l.a. 4- 0 4- 2 : 8 4- V deževnih februarskih dneh letošnjega lota se je na oglasni deski pojavil plakat, ki je naznanjal naraizoteniško prvenstvo, iastopilo je devet igralcev: trije iz.četrtega razreda, dva iz tretjega in štirje prvošolci. Žc vcaproj je vsak vedel, da bosta glavna tekmeca za prvo mosto čuk Rado in Žagar Jožo. Prvenstvo so jo odigralo po sistemu "vsak z vsakim". Tudi tu ni manjkalo presenečenj. 27- - Vsekakor je bilo največje presenečenje poraz Žagarja z Rajnarjem z 1:2 v setih, vendar se je boj za prvo mesto nadaljeval. Odločilna je bila zadnja tekma prvenstva med Čukom in Žagarjem, Po prvem setu je vodil Žagar z 14:12, v d.rugem je bil boj trši. Več moči je imel Rado Čuk, ki je zmagal v drugem setu z rezultatom 21:18. V tretjem setu sta igralca pokazala kaj znata. Po hudem boju je zmagal Rad.o Čuk z rezultatom 21:17 in tako postal semeniški prvak za leto 1976/77. Lestvica: 1. čuk Rado 2. Žagar Jože 3. Fortuna Alojz 4. Fajdiga Stanko 5. Mahnič Miro 6. Rajnar Jože 7. Gantar Evgen 8. Kastelic Drago 9. Šuštar Franc 8 8 0 16 : 2 8 8 6 2 14 : 4 6 8 5 3 11 : 9 5 8 5 3 10 : 8 5 8 4 4 9 : 12 4 8 3 5 11 : 11 . 3 8 2 6 7 : 13 2 8 2 6 6 : 14 2 8 1 7 4 : 14 1 ■ FAJDIGA STANKO ISKRE : glasilo semenisenikov v Vipavi LETO : IX ŠTEVILKA: 3 13. III.1977 NASLOV UREDNIŠTVA: Vipava 149 65271 Vipava ODGOVORNI UREDNIK: Pavel Sporn UREJATA : Čuk Varko Fajdiga Stanko VINJETE : Kamin Jože MATRICE : Kržišnik Alojz TISK : Čuk Rado Gantar Evgen • i ■ Kerin Stone > v. . . . . Pio 'ec Cirilo RAZMNOŽENO-: v 100 izvodih v. v 'v \ T k C