Z50 številna.
V UuMJanl. v ponedeUett. ZS. oktobra 1908,
XLl. leto.
Uredništva telefon št 34.
dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse
za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage de tele in Ameriko
. oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Prane ne sme uei hiti - jugoslovanski minister!
Dogodki, ki so se doigrali meseca septembra in oktobra v Ljubljani in v Pragi, so močno omajali stališče Beekovega kabineta.
Gordijski vozel, ki je nastal vsled teli dogodkov, jo baron Beek hotel razvozi jat i na ta način, da jo ustreza je želji nemških strank z železno pestjo udaril Slovence in Cehe.
V Ljubljani je uvedel faktično izjemno stanje, dasi bi v to bilo potreba izrecnega sklepa celokupnega ministrskega sveta.
V češkem deželnem zboru, kjer so Nemci s hrupno obstrukcijo zavirali redni tok razprav, zahtevajoč odgoditev tega deželnega parlamenta, se je baron Beek pota vil popolnoma na stališče nemških ministrov Pradeja, Derschatte in Marcheta ter vkljub protestu čeških ministrov dal odgoditi zasedanje, kakor so to zahtevali nemški obstrukcionisti.
Ministrski predsednik je torej stopil popolnoma v službo nemške politike, kar je naravno moralo povzročiti demisijo obeh čeških ministrov, dr. Fiedlerja in Praška.
Baron Beek, ki je v svoji naivnosti pričakoval, da se bosta oba češka ministra zadovoljila s papirnatim protestom, sicer pa ne bosta izvajala nadaljnih konsekvenr, je bil mahoma v velekritičnem jx>ložaju, zakaj s Fiedlerjevo in Praškovo demisijo je bilo omajano tudi stališče vsega kabineta,
Beek je sprva skušal Praška in Fiedlerja pregovoriti, da bi umaknila svoji demisiji, a ker se mu to ni posrečilo, je izročil rešitev vse zadeve cesarju.
A dasi je poteklo že več nego teden dni, odkar sta češka ministra podala svojo demisijo, vendar pa dose-daj kriza še ni rešena, kar je znak, da se ji pripisuje v odločilnih krogih velika važnost, za razvoj nadaljne notranje politike odločilni pomen.
V javnost so prodrle vesti, da s«' krizo namerava rešiti na ta način, da se rekonstruira Beckovo ministrstvo v tej smeri, da bi v njem dobili zastopstvo poleg Nemcev, Cehov in Poljakov tudi Jugoslovani in Malorusi.
Te vesti so povzročile v nemški javnosti velikansko konsternacijo.
Vse nemško časopisje, na čelu mu pobožni »Vaterland«, ki se je doslej vedno hlinil velikega prijatelja Slovanov, je planilo pokonci ter započelo najljutejšo borbo proti takšni rešitvi ministrske1 krize.
Slovani naj hi imel j 7 ministrov v kabinetu, Nemci pa samo 8, to je
po mnenju nemških listov in nemških politikov nekaj nezaslišanega nekaj nečuvenega, češ, s tem bi bila Slovanom zagotovljena večina v ministrskem svetu.
Xe vemo, če vest o sedmih slovanskih ministrih odgovarja resnici, po konsternaciji, ki jo je izzvala v nemških krogih, soditi, je baron Beek že v resnici resno računal s to eventualnostjo.
V tem mnenju nas potrjuje dejstvo, da so nemški politiki in nemški listi z vso odločnostjo jeli nastopati proti vsaki rekonstrukciji kabineta ter zahtevali, naj Beckov kabinet zameni »nevtralno« uradniško ministrstvo.
Vsekakor mora biti razpoloženje v merodajnih krogih dokaj ugodno načrtu dati zastopstvo v ministrstvu tudi Jugoslovanom in Malorusom, sicer bi se Nemci ne zavzemali naenkrat za imenovanje uradniškega in ne parlamentarnega ministrstva.
Nemci vedo, da je v bistvu za nje vse eno, ako sede v ministrstvu sami uradniki ali pa njihovi politični voditelji, zakaj eni kakor drugi zastopajo v kabinetu z vso vnemo interese nemške politike. Za Nemce je torej končno brez pomena, ako je ministrstvo parlamentarno ali uradniško, glavno je zanje, da vsakokratno ministrstvo vlada po intencija ti nemških politikov.
Doslej je še vsako ministrstvo slepo hlapčevalo Nemcem. Ako bi se pa število slovanskih parlamentarnih ministrov, kakor se baje namerava, pomnožilo, bi se lahko prigodilo, da bi se novi kabinet skušal osvoboditi nemškega vpliva in res vladati tako, kakor bi bilo v interesu države.
To bi pa Nemcem prekrižalo račune, zato se zdaj zavzemajo za uradniško ministrstvo. Pri tem zavijajo hinavsko oči, češ, da tako ministrstvo ni v interesu nemštva, a da radi polože to žrtev na altar domovine, ker to zahtevajo — državni interesi.
Seveda pri tem ne povedo, da so ti državni interesi samo pretveza za specialno nemške interese.
Gre se torej za to, ali bo imenovano uradniško ministrstvo, ali pa se izpopolni Beckovo ministrstvo tako, kakor smo zgoraj naznačili.
Vsekakor pa je dolžnost jugoslovanskih poslancev, da pri rekonstrukciji kabineta z vso odločnostjo zahtevajo, da se da mesta v tem kabinetu njihovemu zastopniku. To je conditio sine .na nonJ
Dosedaj je bil žal minister za Jugoslovane nemški miniter - rojak I Vade.
Vlada je zategadelj gospodarila po jugoslovanski}) zemljah ne po inteneijah   jugoslovanske delegacije
LISTEK.
VSa v dolini.
Novela. Spisal dr. Ivo Šorli. (Konec.)
Vstajala sva poletne mesece, — sicer pa prave zime tam spodaj itak skoraj ni, — vstajala sva zelo zgodaj ter sva šla vselej takoj na vrt, oko-pavat, zalivat, presajat in kar je takega dela. Okrog osme ure je nama že izborno teknil zajtrk, ki sem ga seveda sama pripravila. Tudi kosilo in večerjo sem kuhala vedno sama. Če nas kdaj posetite, boste videli, da znam. Kuhanje je ustvarjanje; in če veste, da je za lastno mizico, je to sestavljanje, zlaganje, pokuševanje, Prilivanje, pravi užitek. Razen težkega dekelskega dela, za katero smo imeli najeto staro postrežnico iz bližnje postaje, sem opravljala vse hišne Posle sama.
In potem I Potem sem sedla s knjigo v roki pred hišo ali pred uti-eo in sem čitala. Ali pa sem presedela ludi eele ure in se prepustila samo svojim sanjam. Kakim sanjam, — tega vam, prijatelj dragi, ne znam Povedati. Ali ste sedeli kdaj ob mor-
ju in ali ste občutili pri srcu, koliko čudovitih slik, koliko cvetja vre neprestano in tiho z vsakim valom iz njega na površje? . . .
Ali razumete to: sedeti cele ure nepremično, s pol zaprtimi, zastrtimi očmi in gledati daleč, daleč tja nekam v kraje, ki jih ni in ki vendar sol
Zdi se mi, da bi me mogel u meti samo poet. In vi, ne vem, če ste poet. Nekaj imate pač v sebi, ono trdnost duše, ki se ji zdi bedasto, da bi vedno le poskakovala, razgrajala, norela; in tudi vi si zaželite včasih počitka, pokoja; toda ko ste se ravno umirili, ko so se ravno polegli viharji v vas, se že preplašite tišine in zakričite, ker vas je strah.
Mene pa ni bilo nikdar strah; in čim bolj tiho je bilo v meni in okrog mene, tem bolj sladko mi je postalo v srcu. O, samo zaslutiti da bi vam mogla dati razkošje v daljave zasanjane duše! Ne uničenje, smrt, nirvana, ampak razli tost vse tja ven pod čisto nebo . . . Čakanje brez pričakovanja, hrepenenje brez želj . . . Tja čez plan od vzhoda do zahoda položena harpa z zlatimi strunami, ki se jih ne sme dotakniti nobena človeška roka in ki gredo samo rahle sapice neslišno čez nje, da brni le globoko nekje v njih ...
v parlamentu, kakor bi bilo naravno, ampak po navodilih vsenemškega ministra Pradeja«
To se mora enkrat za vselej končati! Nemški minister-rojak v bodoče ne sme več imeti odločilnega vpliva v naših jugoslovanskih deželah, kakor se je žal dosedaj godilo. Že predolgo je igral nemški minister Prade vlogo jugoslovanskega ministra, ne da bi ga bil kdo v to pooblastil, sedaj je že skrajni čas, da se mo ta usurpi-rana vloga odvzame.
Vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank morajo zahtevati, da dobe svojega zastopnika v kabinetu. Ako se tej njihovi zahtevi ne ugodi, naj prično s takojšnjo neizprosno in brezobzirno obstrukcijo.
Minister Henrik Prade ne sme več biti — usurpiraui jugoslovanski minister! _
Politični položaj.
Dunaj, 25. oktobra. Cesar se vrne na Dunaj 10. ali 12. novembra. Takoj po njegovem prihodu, vsekakor pred otvoritvijo državnega zbora, se preosmije ministrstvo. Baje namerava tudi člane gosposke zbornice poklicati v ministrstvo kot ministre-rojake. Ministrski predsednik baron Beek bo pričel še ta mesec s pogajanji zaradi preosnove ministrstva ter ima v ta namen najobsežnejša pooblastila. Vlada je pripravljena na vse eventualnosti tudi za slučaj obstrukeije. Baron Beek ostane na krmilu vlade za vse slučaje, ako se namreč izmenjajo le posamni ministri ali pa se ministrstvo t emeljito preosnuje. Odvisno je le od pogajanj s strankami, ali bo novo ministrstvo parlamentarno, ali pa sestavi Beek le prehodno ministrstvo iz uradnikov.
Praga, 25. oktobra. Bivši trgovinski minister dr. Fort je na volilnem shodu v Kraljevih Vinohra-dih govoril o političnem položaja. Govornik je obsojal češko politiko ter imenoval demisijo obeh čeških ministrov krizo celokupne češke politike, ki je doživela popolen poraz. Naloga vseh čeških politikov mora biti, da se tesno združijo ter si priborijo nazaj izgubljene pozicije. Strašila z uradniškim ministrstvom se ni treba bati. Sedanji demokratični parlament ne bo prenesel uradniških vlad s § 14.. Ministrstvo, ki bi hotelo vladati proti Cehom, je nemogoče. Cehi imajo dovolj sredstev v rokah, da popravijo politični položaj.
Deželni zbori.
G r a d e c , 25. oktobra. V včerajšnji seji je bil predložen deželni proračun za leto 1909. Nepokriti pri-
manjkljaj je za 742.637 K večji kot lanski. Dežela si bo vsled tega morala najeti dolg v znesku 761.994 K. Sklenilo se je ustanoviti deželno umetniško šolo.
Brno, 25. oktobra. V morav-skem deželnem zboru je bil včeraj velikanski vihar med klerikalci in socialnimi demokrati, ker je poslanec Vanek imenoval kristjansko vero sleparstvo in strup. Deželni glavar je obljubil, da si bo dal predložiti zapisnik, nakar bo ukrenil vse potrebno.
L v o v , 25. oktobra. Gališki deželni zbor je sprejel v včerajšnji seji, kateri sta prisostvovala tudi ministra Abrahamowicz in Korytowski, novi lovski zakon v tretjem branju, nakar so se vršile volitve novih deželnih odbornikov. V deželni odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh strank, in sicer dr. Bernadzilowski (poljska ljudska stranka), dr. Jahl (poljski demokrat), dr. Pilat, vitez Dabski in vitez Onyszkiewiez (konservativna poljska stranka) ter Malorus Ki-veluk.
Homatije na Balkanu.
Pogajanja   med Avstro-Ogrsko in Turčijo razbita.
Budimpešta, 25. oktobra. Sedaj se tudi uradno razglaša, da so se pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo razbila. Vendar minister zunanjih del še vedno upa, da se pogajanja zopet obnove. Naj pride kar hoče, Avstro-Ogrska se ne umakne S svojega stališča, ker Avstrija ne zahteva ničesar novega, temne ostane v svojem pravnem posestnem stanju. Avstro-ogrska vlada vztraja na stališču, da še nikoli ni nobena velesila prostovoljno dala iz rok zemlje, ki jo enkrat ima. Za zgled so italijanska in angleška posestva v Afriki. Tudi vsakojaki sklepi velesil na evropski konferenci ne prisilijo Avstrije, da bi šla iz Bosne.
L o n d o n , 25. oktobra. Angleški ugovor proti sporazumu med Avstro-Ogrsko in Turčijo se utemeljuje s tem, da so pogajanja z Avstro-Ogrsko kot signaturno velesilo nemogoča. Turški veliki vezir se je seveda pridružil angleškim nazorom, posebno, ker je Avstro-Ogrska odklonila, da bi prevzela bosanski del državnega dolga. Najbrže bo treba revidirati celo berolinsko pogodbo.
Na dunajskem dvoru so hudi na angleškega kralja.
Dunaj, 25. oktobra. Na dunajskem dvoru so razburjeni nad Anglijo, ki je ]>o svoji diplomaciji preprečila sporazumljenje med Avstro-Ogrsko in Turčijo.    Posebno so
zamerili kralju Edvardu, ki se je pri opetovanih obiskih v Avstriji kazal miroljubnega vladarja. Tudi cesar je baje odkrito izrazil svojo nevoljo. Edino angleškemu vplivu se pripisuje, da se aneksija Bosne in Hercegovine in nadaljni gospodarsko-politi-čni načrti Avstro-Ogrske na Balkanu ne morejo izvršiti popolnoma mirno. V Parizu ne mislijo na vojsko. Pariz, 25. oktobra. Vkljub temu, da so se razbila pogajanja Avstro-Ogrske in Bolgarije s Turčijo, so v francoski diplomaciji overjeni, da ne pride do vojske.
Spopad na črnogorski meji.
Kotor, 25. oktobra. Med avstrijsko mejno stražo in Crnogorci, baje tihotapci, je prišlo do krvavega spopada, pri katerem sta padla dva Crnogorca.
V Sandžaku se boje nemirov.
S a r a j e v o , 25. oktobra. 1 )o 20. t. m. zapustijo avstrijski vojaki sandžak Novi pazar. Avstrijski trgovci so že zaprli svoje trgovine ter se odseljujejo. Bati se je, da pride po odhodu avstrijskega vojaštva do klanja med Srbi in Mohamedaiii.
Srbske in črnogorske zahteve.
C a r i r a d , 25. oktobra. Bivši srbski poslanik Novakovič je prispel v Carigrad, da i>oizve, kako stališče zavzame turška vlada proti zahtevi, da se srbska meja raztegne do Drine, črnogorska pa do Trebilija.
B e 1 pr r a d , 2;"). oktobra. Veliko razburjenje je provzročila vest srbskega ministra Milovanoviča iz Be-rolina, ker mu je francoski poslanik Oambon povedal, da smatra francoska vlada zahtevo Srbije po razširjenju ozenilj;i za popolnoma neupravičeno ter je ne bo podpirala.
Srbski prestolonaslednik   potuje v Petrograd.
Bel grad, 25. oktobra. Jutri odrini1 v Petrograd specialno poslanstvo pod vodstvom prestolonaslednika Gjorgja. V poslanstvu so vodja staroradikalne stranke Nikola Pašič, poveljnikšumadijskedivizije polkovnik Mari novic, sekcijski načelnik v ministrstvu zunanjih del Šanković in artilerijski major Todorovič. Prestolonaslednik izroči carju lastnoročne* pismo kralja Petra.
Ona gora zahteva vojno.
Petrograd, 25. oktobra. Crnogorski odposlanec Miškovič, ki jo prispel te dni v Petrograd, je izjavil, da Crna gora zahteva vojno. Le ako se mednarodna konferenca nemudoma skliče, bi bilo morda še mogočo pogasiti plamen. Kompenzacij n:i stroške Turčije Crna gora ae sprejme.
Zato so mi bili tudi vaši poseti izpočetka tako neljubi. Ne da bi se vas bilo balo v navadnem smislu moje srce, ker ste pač tak in tak mož in v taki in taki opravi; ampak zato smo se vas bali vsi, jaz, hišica, vrt, dolinica sama, ker ste bili bitje iz drugega nam tako tujega in zoprnega sveta. Vedeli smo, da se bomo morali vsakrat šele s silo zopet zbrati, zamisliti, zasanjati, predno bo zopet popolnoma tako, kakor je bilo prej; in vsak napor nam je bil odveč v našem sladkem brezdelju.
In čim večkrat ste prišli, tem več ste odnesli vselej s seboj, da je ostala sama še dolinica brez sija, vrt brez vonja, hišica brez poezije, jaz sama brez nekdanjih sanj . .. Tako potem ni bilo več čudno, da sem se ločila tako lahko od vsega tega. . . In od svojega moža .. . Zakaj tudi od njega bi me ne bil nihče odtrgal, da sem bila še ona, katera sem bila prej . . . Kraljujoča sredi tišine okrog sebe, bi bila znala umeče pretehtati, kolik je njegov greh in bi ga ne bila pretiravala.
In zdaj se vračam zopet v svoj »dolgčas« . .. Zopet sedem na svoj prestol in zopet se razgrne molk prepleten z zlatimi sanjami okrog mene in čezme, da bom zopet kakor kraljica v najbogatejšem ornatu.
Vam pa, prijatelj, iskreno hvalo za to, da ste mi hoteli storiti dobro. Ni vaša krivda, če ste ponujali rokam, ki niso vedele, kaj bi z vašim darom; in nič manj vam ne želim, da bi tudi vi dosegli vso srečo na tem svetu; vi svojo kakor jaz svojo, zakaj vsakdo si jo predstavlja drugače in jo išče drugje.
Toda zato, ker vem, da je moja trajnejša od vaše, zato, ker vidimo mi, ki gledamo iz varnega solnčnega pristana ven k vam, kako klavrna je često vaša borba in ničevo vse vaše junaštvo, — zato vam želim, da spoznate nekoč to našo srečo in zavijete iz krajev, kjer vam ni treba biti.
In če se to kdaj zgodi, tedaj vedite, da boste i meni i mojemu možu dobrodošel gost. Ne še zdaj, ko je vaš glas še trd in raskav, kakor vseh, ki morajo klicati čez valove —, ko boste govorili naš tihi prisrčni jezik,je-zik samotnih duš, tedaj pridite, da se pomenimo tiho v njem.
Marija.«
Zgrnil sem počasi list in sem ga spravil v zavitek.
Zdelo se mi je, da ga urnem . . . A obenem sem tudi čutil, da ga gospod Suša ni umel... Spomnil sem se njegovih svečanih besed, predno je odšel in sem se moral veselo za-
smejati. Ne, tihega jezika ti ljubi gospod Suša ne boš znal nikdar; in tudi »samotna duša« nisi in nikoli ur boš. Misliš, da ljubiš samoto, ker ti ni nikdar dolgčas; a dolgčas ti ni nikdar samo zato, ker imaš ves dan čez glavo posla. Toda, če bi te vlekli tja dol v dolino, gospod Suša, ter bi te prisilili, da moraš sedeti od jutra do večera pred hišico ter čitati knjige ali pa gledati v zrak, javaljne, da bi zdržal en teden . . .
Ampak to nič ne de, — radi tega si vseeno vrl mož in koristen član družbe, — gotovo oelo prav radi tega koristen.
»Kaj pa je zdaj z ono hišo tam spodaj I« sem ga vprašal drugi dan. »Ali sta lastnika še ta dva človeka?«
»On že ne, ker je umrl, predno sem prevzel jaz premoženje. Ona so pa menda vsaj čuti ne lastnica več, tudi če ie živi, ker sem čul ravno zadnjič enkrat na davkariji, da je žo toliko in toliko zastalih davkov gori in da poženejo nekega dne vse skupaj na dražbo. Mogoče, da kupim takrat jaz, saj iH>jde itak za kak nič. Dal bi si napraviti mlin ali pa kako drugo podjetje spodaj, ker je vodna moč precej velika, če bi jez nekoliko dvignil . . .«
Pogajanja med Bolgarijo in Srbijo se niso prekinila.
Sofija, 25. oktobra. Uradno se razglaša, da so neresnične vesti, da so se pogajanja med Turčijo in Bolgarijo prekinila, ker se sploh še pričela niso. Res je le, da je bolgarska vlada poslala dva delegata v Carigrad, da zvesta nazore turške vlade glede sporazum ljenja. To nalogo sta delegata tudi opravila ter se nato vrnila v Sofijo.
Anglija obeta Turčiji  pomoč za slučaj vojne.
Carigrad, 25. oktobra. Govori se, da je Anglija obljubila Turčiji pomoč za slučaj vojne z Bolgarijo. Ta pomoč bo v tem, da pride angleško brodovje skozi Dardanele ter se ustavi pred bolgarskimi pristanišči v Burgasu in v Varni.
Anglija bi   rada Turčijo izkoristila.
Carigrad, 25. oktobra. Angleži zahtevajo od turškega trgovinskega ministra monopole za vžigalice, igralne karte, petrolej, alkohol in cigaretni papir, za vse to pa ponujajo Turčiji večje posojilo. To bo pač komaj izvedljivo, ker sta obe glavni banki na Turškem, »Banque ottoma-ue« in »Dette Publiciue« popolnoma pod vplivom francoskega kapitala. Zato še misliti ni, da bi Anglija mogla odkupiti s svojim kapitalom obe banki. Ako pride do vojne, si lahko mislimo, komu bodete obe banki dali svoj denar na razpolago.
Kaj bo iz evropejske konference?
B e r o 1 i ii , 25. oktobra. Ruski minister Izvoljski je imel včeraj z državnim kancelarjem knezom Bii-lovvom konferenco, nakar ga je sprejel cesar Viljem v avdijenei. Rusija si mnogo prizadeva, da bi se konferenca sklicala. Turška vlada se več ne zoperstavlja ter se bo skoraj gotovo popolnoma pridružila Angliji. Avstro-O^rska nima načeloma ničesar proti konferenci, ako bo program za njo sprejemljiv. Gotovo pa je. da se Avstro-Ogrska konference ne udeleži, ako bi se na njej razpravljalo o aneksiji Bosne in Hercegovine ali o teritorijalnih kompenzacijah Srbiji in Crni gori, kakršne namerava predlagati Anglija.
Carigrad, 25. oktobra. Turška vlada je sestavila za konferenco sledeči program: 1. Državnopravno stališče Bolgarije in Vzhodne Rume-lije. 2. Jamstvo za finančne obveznosti Bolgarije. 3. Bosansko vprašanje. 4. Nedotakljivost Turčije. K temu programu se pripominja, da zahteva Turčija od Avstro-Ogrske razen izpraznitve Sandžaka še jamstvo, da se zavarujejo meje proti Srbiji in Črni gori. Nadalje mora Avstrija prevzeti del turškega državnega dolga, ki odpade na Bosno. Od Bolgarije zahteva med drugim, da se spremeni naslov »car Bolgarov« v »bolgarski cer«, ker vidi v sedanjem naslovu bolgarske aspiracije na Macedonijo. Ako se ti pogoji sprejmejo, je Turčija pri volji smatrati aneksijo Bosne in Herecegovine in neodvisnost Bolgarije kot dovršena, nespremenljiva fakta.
Budimpešta, 25. oktobra. Ako pride turška vlada res z zahtevo po denarni odškodnini, ne bo za kaj takega dobiti večine ne v avstrijskem, ne v ogrskem parlamentu.
Nov način germanizacija Poljakov.
V r a t i s 1 a v a , 25. oktobra. Ker je nemška vlada uvidela, da z nasilnimi sredstvi ničesar ne opravi proti Poljakom, zatekla se je sedaj k novim germanizatoričnim sredstvom. Vladni uslužbenci hodijo po vseh poljskih pokrajinah ter snujejo stalne ali pa potujoče ljudske knjižnice. Na ta način se je samo v opel-skem okraju, ki je po ogromni večini poljski, zadnje leto ustanovilo 111 stalnih in 457 potovalnih ljudskih knjižnic. Uspeh je navidezno za vladne nakane prav ugoden, ker se je konstatiralo, da se je teh nemških knjižnic posluževalo več kot dve tretjini prebivalstva, ki je pri zadnjem ljudskem štetju prijavilo poljski ob-čevalni jezik.
Rusija proti Perziji.
London, 25. oktobra. Šest ruskih bataljonov s primernim številom artilerije in kavalerije je prekoračilo dne 23. t. m. perzijsko mejo. Ruski vojaki korakajo proti Tebrisu, katero mesto baje nameravajo zasesti. V Tebrisu vlada velik strah.
Dopisi.
Iz Javornika. Na Javorniku se je praznoval dne 18. t. m. zares narodni praznik. Skromno in maloštevilno telovadno društvo »Sokol« je priredilo javno telovadbo in zvečer vinsko trgatev. 2e ob 2. uri popo-ludne je prikorakalo 30 vrlih telovadcev radovljiškega »Sokola« s svojim starosto dr. Jankom Vilfanom na vrt Josipa Hkavca. Ta vrt je bil prirejen za telovadni prostor. Kmalu na to je prikorakal jeseniški »Sokol« in
njega naraščaj, točno ob 3. uri se je zbralo 72 neustrašenih telovadcev in 3G mladih, nadebudnih dečkov ja-vorniškega in jeseniškega naraščaja, da nastopijo slavnostni sprevod na Koroško Belo. V istem času pa prikoraka 30 vrlih korenjakov blejskega »Sokola« v civilnih oblekah pov vodstvom načelnika Olivottija, ki se takoj pridružijo sprevodu. Kjer se je pomikal sprevod, razobesili so zavedni domačini slovenske trobojnice. Na Koroški Beli je pozdravil zbrane Sokole g. župan Anton Potočnik, za kar se mu je zahvalil g. dr. Janko Vilfan v vznesenih besedah. Obema govornikoma so zaorili mogočni pozdravi »Na zdar«. Po sprevodu se je zbralo nepričakovano mnogo ljudstva na telovadnem prostoru. Zares presenečeno je bilo vse, ko so nastopili telovadci. Točnosti in finemu izvajanju raznih vaj se je prisodilo vsestransko priznanje z dolgotrajnim ploskanjem in neštevilnimi »Na zdar«-klici. Pri nastopu vzorne vrste je žel največ pohvale načelnik škofjeloškega Sokola. Da je bilo ljudstvo presenečeno ob nastopu naraščaja, ni treba še posebej omcmiti. Vse priznanje in požrtovalnost pa gre načelniku javorniškega »Sokola«, Ravniku, ker je tako spretno vodil telovadbo. Po telovadbi se je razvila živahna vinska trgatev, ki je nudila udeležencem mnogo zabave, društvu pa povoljen gmotni uspeh. Vse se je vršilo v najlepšem redu, le neke mlečne punce so hotele pokvariti ra-dovoljnost z izzivalno pesmijo »Die \Vacht am Rhein« raz okno sosedne hiše, pa ni morda to že sad »šulfe-rajnske« šole na Savi. Gostilničar g. Joaip Hkavc nas je pa vsestransko dobro postregel z vinsko kapljico in izborno kuhinjo. Omeniti moramo tudi še, da smo pogrešali veliko narodno čutečega ljudstva, kateri se ne upajo podnevi z barvo na dan, in da so le pri polnih kozarcih narodnjaki, imamo tudi dve gospodični učiteljici, katere še nismo nikoli zapazili na ni-kaki tukajšnji veselici, ako se ju sreča na poti kramljate vedno le v blaženi nemščini, no, pa ne zamerimo, saj ste na hrani pri največji haj lovski družini, torej gospodične malo več narodnega ponosa, saj vas poznamo, kje ste doma.
Iz Hrastoika- Srečno smo dospeli do tega, da imamo ca tukajšnji slovenski dekliški šoli tri učiteljice nemeurke in dve Slovenki. Ne moremo dovolj obsojati popustljivosti naših voditeljev in naj si to popustljivost opravičujejo Še s takimi argumenti: dejstvo je tu, da dekliška šola ni več slovenska, da je prodana. Nik dar nismo bili zoper to, da se poučuje več nemščine — ne, ljudstvu naj se ne zapre poti izobrazbe, čimveč bo znalo, Čimbolj bo izobraženo, tembolj bo postajalo zavedno in ume-valo nevarnost, ki nam preti od Nemoa. A to nemščino morajo poučevati slo venski, narodno čuteči učitelji, ki že neŽDi deci vcepijo ljubezen do naroda! Ali bodo storile to naše tri nemeurke ?! Ali pomislite, kaka škoda, poguba se tu vrši? Čemu imamo vrtec, mar zato, da se pripravljajo otroci za te nemčurke, da se tem olajšuje delo? Priporočamo našim prvakom, naj bodo v prihodnje previdnejši in naj se ozirajo tudi na mnenja drugih. Ali ne bi že kazalo ustanoviti lokalen narodni svet, ki bi odločeval v enakih slučajih? Učitelji šulferajnske šole so s prav židovsko usiljivostjo posetili tudi nekatere slovenske obitelji, računajoč pri tem na taktnost Slovencev, da jim povrnejo poset. Mi pa kličemo tem: Taktni ste bili dovolj, da niste teh prihajačev poslali črez prag, dalje ne sme v na-rarodnih czirih segati popustljivost. Kdor bode posečal te ljudi, tistega ne moremo smatrati narodnjakom, ker podpira moralno in družabno hrastnisko nemštvo. Proč z vsemi oziri! Slovensko učitelj stvo prosimo, naj ne občuje z nemškimi tovariši. Hrastniški „Nemoi" se imenitno zabavajo v stari rudniški restavraciji. Teh „veselio" se udeležujejo kajpada tudi učiteljice slovenske šole. Nad vse zabavna je bila sobota (17. t. m.). Učiteljioo slov. šole, Koschell, je nt ki gespod (ime zamolčimo) pri plesu razžalil. Iu nastal je grozen krik in vik, prišlo je skoro do pretepa. Odlikovali so se zlasti nemški nadučitelj A m mer in drugi taki gospodje. Zbudili so is spanja vse trudne rudarske stanovalce. Vprašamo le, kako se sklada z učiteljioo na slov. šoli, da poseča nemške prireditve in Če je g. Leillerju znano, da se te bakanalije še vedno vrše v rudniški restavraciji? Občinski odbor v Trbovljah je v svoji seji dne 22 t m. sklenil raspisati službo občinskega zdravnika z letno plačo 2000 K in raznimi udobnostmi S tem se ustreže občni potrebi in želji prebivalstva.
Dnevne vesti.
V Ljubljani 26. oktobra
— Slavni volil al krall ia predstojeće deielnozborske volitve li
splošne kurila« Za te volitve so določeni sledeči glavni volilni kraji: za sodni okraj Ljubljane brez mestne občine ljubljanske: S p o d n j a Šiška, za sodne okraje Radovljioa, Kranjska gora, Tržič: Radovljica, za sodna okraja Kranj in Škof j a Loka: Kranj, za sodna okraja Kamnik in Brdo: Kamnik, za sodne okraje Vrhnika, Logatec, Idrija in Cirknioa: Gorenji Logateo, za sodne okraje Postojna, Senožeče, II. Bistrica, Vipava, Lož: Postojna, za sodne okraje Litija, Višnja gora, Radeče: Litija, za sodne okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Krško, za sodne okraje Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemperg: Velike Lašče, za sodne okraje Novo mesto, Črnomelj in Metlika: Novo mesto
— V zna men) n aprava se je zdelo „Slovenou" potrebno, da v nič de vi je naša prizadevanja za zmago Slovencev v vsiljenem nam boju. Vsakdo nam mora priznati: 1.) da smo lojalno in pošteno ponudili klerikalcem spravo, čim se je pokazalo, da je potrebna v obrambo slovenstva; 2.) da smo se takoj, ne čakaj e odgovora na to ponudbo, postavili na stališče, kakor bi bila prenehala vsa nasprotja med slovenskima strankama na Kranjskem; 3 ) da smo vse svoje moči posvetili delu za obrambo slovenstva in borbi za skupne koristi vsega slovenskega naroda. V tem poštenem narodnem delu smo bili od 20. septembra neštetokrat kouisciraui, kar nam je provzročilo velikih stroškov. A ni nam bilo mar ne stroškov ne težav — izpolnjevali smo svojo narodno dolžnost. Ves ta čas nismo ne enkrat niti vprašali, zakaj nas ne podpira klerikalno Časopisje. To namreč stoji: ^Slovenec" in drugi klerik alni listi so pač prvi teden po 20. septembru delali z nami paralelno — potem pa so popolnoma nehali. Ne mi, pr stasi klerikalne strauke so radi tega dosti zabavljali. Mi smo ves čas pustili „Slovenca" v miru, naj dela, če hoče, in če neče delati, naj pusti. In tudi danes bi se prav gotovo ne bili oglasili, da ni „Sloveneo" našega poštenega nesebičnega delav soboto zasmehoval. Ukazujemo radi, da je to storil v namenu, opravičiti svoje brezdelje, svoj molk, ki njegovim lastnim pristašem ne ugaja, uvažujemo tudi, da se mora pokoravati poveljem od one strani., ki je združene Slovence v enem mesecu dvakrat napadla za hrbtom — ali to vendar ni dovolj povoda zasmehovati in v nič devati toliko nesebično borbo našega lista za skupne koristi Slovencev. No, sprava Še ni sklenjena iu morda tiči v tem vzrok r Slo vence vemu" gotovo neumestnemu napadu, saj je znano, da je v klerikalni stranki nekaj vplivnih oseb, ki nečejo kompromisa z napredno narodno stranko nego bi radi imeli skrivno ljubezensko razmerje z nem-škutarji. Morda gre „Slovenčevu napad pripisati tam vplivom. Nas seveda tudi ta napad ne spravi s prave poti. Slej kakor prej bomo delali ne le za koristi slovenstva, nego tudi za skupno postopanje obeh narodnih strank. Ker pa pravi „Sloveneo" da se izkušenemu časnikarju le takrat kaj zapleni, kadar sam hoče, ga prosimo, naj dobri stvari v korist pokaže svoje zmožnosti in dobro voljo delati za skupne koristi s praktičnimi izgledi. Doslej ni še ničesar pisal o Kranjski hranilnici, o nemš*kih trgovcih in obrtnikih, o Kazini, o nad* pravdniku Amschlu, o postopanju orožnikov,o zviševanju kazni ljubljanskim obsojencem itd. Prosimo in pozivliemo ga naj to stori sedaj, slovenski stvari bo to v korist in „Slovencu" tudi, ker se mu potem ne bo moglo očitati da samo molči in ne brani niti skupnih slovenskih zadev...
— „Grazer Tagblatt 1 je včeraj priobčil nad vse infamen dopis iz Ljubljane Ta dopis je konglomerat nečuvenih laži, urnebesnih obrekovanj in podlih denunoijaoij. Kaj takega že dolgo ni bilo Čitati. Odgovoriti seveda ne moremo, ker bi nam vsak količkaj primeren odgovor takoj zaplenili.
— Graski občinski svet je v svoji zadnji seji dne 23. oktobra s slovesno resolucijo pozval vse Nemce na bojkotiranje Slovencev. Dotični predlog je stavil obč. svetnik dr. Kaan. Seveda mu je dal kar mogoče hinavsko obliko. Obžaloval je najprej narodnostne boje, dasi so ti boji samo posledica tega, ker prikrajšujejo Nemci drugim narodom oelo najpri-mitivnejše pravice, in obialuje trdil, da so Slovenoi začeli gospodarski boj zoper Nemoe, dočim je resnioa ta, da je „Sud-marka" že pred meseci izdala svoj „Weg weis er", s katerim je uprizorila sistematičen bo j-kot Slovenoev in da se je na občnem zboru „Stidmarke" v
B e 1 j a k u soglasno sklenilo, delati na gospodarsko uničenje Slovenoev z motivacijo, če bomo Slovenoe gospodarsko uničili, jih bomo potem lahko politično podvrgli in raznarodili. Ia spričo takim dejstvom se upa graški obč. svet trditi, da so Slovenoi začeli boj! Na predlog dr. Kaana je potem graški obč. svet sklenil, „dass die Ba-wohner der reindeutsohen Landes-theile Steiermarks bei allen gesobaft-liohen Beziehungen mit Untersteier-mark aussehliesslich dort an*assige Deutsohe beruoksiohtigen, welche der gegen die Deutsohen geriohteten Hetze fernstehen. wJrd bei An-
bahnung von Geschattsbezienungen, insbesondere bei Einkaufen von Wein, Obst und sonstigen Landeserzeugnissen sioh empfehlen, die notigen Erkundi-gundigungen bei dem Deutsohen Volksrate tur Untersteiermark ein-zuholen, der zur Erteilung von Aus-kuniten im weitestgehendem Aus-masse bereit ist.u To je najjasnejši poziv na sistematični bojkot. Kaj takega si ni še nikdar dovolil noben obč. zastop. In ta predlog je obveljal. Tudi socialni demokrat j e so glasovali z a ta b o j k o t n i predlog, bili so samo proti zad njemu stavku, ker jim seveda ni ugajal, da bi vodil ta boj zoper Slovenoe nemški „Volksrat", v katerem ni socialnih demokratov. Slovenski socialni demokrat]e podirajo in zasmehujejo, kar delajo narodni Slovenci, nemški sooialni demokratje pa glasujejo iu pospešujejo bojkot Slovenoev.
i — Eaaka pravica za vse je
načelo, na katerem sloni vse zakono-dajstvo. Čeden izgled, kako je v praksi, nam podaja dunajsko krščan-skosooijalno glasilo „Deutsches Volks-blatt". V tem listu je malone na vsaki strani čitati „Kaufc uur bei Christen". To je vendar oznanjevanje bojkota Židom. A dočim na Dunaju „Deutsches Volksblatt" še ni bil nikdar konfisciran, stavimo glavo, da bi nas takoj zaplenili, če bi si dovolili kaj podobnega.
„Oesterreichisch-ungarische Musiker Zeituug" prinaša v zadnji svoji številki članek „Ofnziers-Kon-kurrenz". Polkovnik 27. pešpolka gospodine Martin RadiČevič si tega Članka ne bo dal za zrcalo. V članku se govori o vojaški godbi pešpolka št. 27 in nje sodelovanju pri nemških gledaliških predstavah. Članek se sklicuje najprej na ukaz vojnega ministrstva, s katerim ukazom je bilo odločeno, da smejo vojaške godbe igrati v gledališčih samo, če v dotiČnem kraju ni civilnega orkestra. Dalje se sklic nje članek na ukaz kornega poveljstva, da vojaška godba pešpolka št. 27 ne sme več v Ljubljani javno igrati — izvzemŠi pri vojaških priredbah — in da sa smejo izjeme dovoljevati le od slučaja do slučaja in le s privoljenjem kornega poveljstva. Iz tega izvaja članek potem posledice glede igranja vojaške godbe pri nemških predstavah in glede polkovnika RadiČevića. No, vojni minister bo že Še do bil priliko , dapove svoje mnenje o tej stvari.
— Ne bodite smešni I Iz Spod. Štajerja se nam piše: Letos o Vseh svetnikih ima naše „Spodnještajersko nemško učiteljsko društvo" v Celju svoj zbor. Ob tej priliki razgovarjali se bodo naši ponemčevalni pedagogje o tem, bi li bilo umestno uvesti na takozvanih naših „nemških" ljudskih šolah pouk iz slovenščine obligatorno ali — ne. Z a obligatornost je referent mestni celjski učitelj Hrovath, proti pa veliki German, nadučitelj nemške ljudske šole v Konjicah, F. Seidel. —Nam je naposled vseeno, kako in kaj ukrenejo ti gospodje; saj je v realnem oziru njih tozadevni sklep itak iluzoren! A to pa lahko rečemo, da brez znanja slovenščine tudi učitelji na „nemških" ljudskih Šolah slovenskega Štajerja ne morejo shajati! V nas Slovencih na Spod. Štajerskem mora danes tudi vsak Nemec slovensko znati, — ako hoče od nas živeti. Brez tega znanja si niti kropa ne more prislužiti. Ali razumete?! — To uvažujte, potem pa se svobodno lahko pričkate o potrebi ali nepotrebnosti znanja slovenskega jezika. —
— Ispred deželnega sodišča.
Pri današnji obravuavi pod predsedstvom podpredsednika drž sodišča, dvornega svet. Pajka v navzočnosti votantov, nadsv. Pol o a, Andolška in sod. svet. H a u ti ena, javnega ob-toiitelja dr. Pajniča ter zagovornika dr. Hudnika in dr. Kapusa sta bila obsojena Benedikt Ko man in Kari O mer z a zaradi pregreška po § 283 (rabuka), zagrešenega s tem, da se dne 18. septembra nista odzvala orožniškemu pozivu, da naj se odstranita iz Šentpetrske oeste, in sioer Koman na en teden strogega zapora z dvema postoma, O mer z a pa na 10 dni strogega zapora. — Obravnava proti gospe Ani Boltavzarjevi iz Šiške se je pre-
ložila, da se zaslišijo priče. Natančnejše poročilo jntri.
— Ne da|0 mira« V restavraciji pri „Levn" na Marije Terezije cesti je bila sooči velika vesela družba. Naenkrat zakriči uslužbenec tvrdke Warbinek: „Heil, hier wird deutsch gesproohen". Zaradi tega izzivanja je bil mlekozobi nemškutar, ki je prej slovenski govoril, na cesto postavljen, de da bi ga pri tem kdo žalil. Na cesti je potem kričal „Ihr slovenische Bagage, ibr lebt von den Deutsohen". In talil je notri do kavarne „Evropa" „Windische Hande", in „Slovenisohe Bagage". Prav zaslužil bi bil, da bi ga bil stražnik prijel.
— Is finančne službe. Davčni onoijal Vili. Klementsohitsci-je premeščen iz Ormcža v Celje, davčni ofioijal Alfonz Sorglechner pa iz Celja v Ormož.
— Iz gozdarske služba. Go-
darski nadzorniški komisar I razreda Karel Tavčar je premeščen iz Novega mesta v Logatec, gozdarski nadzorniŠki komisar II. razreda Ivan Ur bas pa iz Logatca v Novo mesto.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek se poje četrtič dražestoa Straussova opereta »Valčkov čar" ia sioer za abonente na par (na plakatu je tiskovna pomota) — V petek je premijera velike G Saint-Saensove opere „Samson in Dali la", ki je pravkar na repertoarju dunajske dvorne opere. Zaradi lažjega razumevanja opernega dejanja prinese „Slovenski Narod" kratko vsebino libretta te dni.
Slo rensko  gledališče. Letos
ima slovensko gledališče posebno srečo. Predstave povzdiguje orkester, občinstva pa je tudi vedno toliko, da je gledališče vs-lej razprodano. V soboto je bil „ Valčkov Čar". Predstava je bila prav dobra, a imela je svoje pomanjkljivosti.
Slovenska Igra v češkem gledališču« V petek se je igrala z velikim uspehom v gledališča Marije Zieglerove v Pragi Finžgarjeva ljudska igra „Divji lovec". Vprizorila se je za benefioo Fr. Liera.
Koncert „Slovenske filharmonije'1 snoči v veliki dvorani hotela „Union" je privabil nebroj slovenskega občinstva iz vseh slojev. Vstopnic se je razprodalo blizu 600, da je bila dvorana nabito polna Ljudje so morali odhajati, ker je policija ukrenila, da se radi prenapolnjen]a dvorane ne sme veS izdajati vstopnic. Koncert se je izvajal z umetniško dovršenostjo. Vsaka koncertna točka je i zvala splošno priznanje in več pies se je moralo na splošno zahtevo ponavljati.
Poročil se je v soboto gospod Janko vitez Bleiweis-Trste-n i š k i, magistratni prezidijalni tajnik, sin gosp. podžupana dr Karla viteza Bleiweisa, z gospodično Julijo Von-Činovo, hčerko magistratnega ravnatelja g. VonČine. Poroka je bila v frančiškanski cerkvi. Naše LajsrČnejŠe Čestitke!
Poročil se je danes g. Josip Paternoster, asistent državne železnice z g. Pavlo Planincev o. čestitamo!
Ali n! taka kazen nekoliko prebuda? G. Iv. Sluga se nam je prišel pritožit, da so uršulinke kaznovale njegovo 8 letno hčerko z zaporom od 11. do 1. ure popoldne, tedaj Čez poldansko uro, ne da bi otrok dobil sploh kaj kosila. A ob 2 uri se pouk zopet nadaljuje.
Vabilo k pristopu „Društvu sv. Jeronima" v Zagrebu Imenovano društvo stremi med Hrvati za istovetno svrho kot pri nas „Družba sv. Mohorja" in baŠ razpošilja svoje letošnje publikacije. Društvo izda za svoje člane vsako leto po pet knjig razne vsebine, med njimi koledar „Danica" Društvenina svetojeronimska je zelo nizka. Dosmrtni člani plačajo enkrat za vselej 10 K, juristične osebe 20 K, letniki „kronašiu 1 K na leto in dobe za ta neznatni prispevek vse tisto leto izdane knjige. Vljudno poživljam naša p. n. društva in gg. rodoljube k obilnemu pristopu. Ćiani izven Ljubljane naj prilože tisti kronici Še 30 h za upravne stroške, potem dobe knjige dostavljene franko. Letos se mi je poslalo nekaj garnitur odveč. Te oddaj em v svojem stanovanju po 1*20 K. Fran Podkrajšek, poverjenik „Drnštva sv. Jeronima" v Ljubljani, Resljeva cesta 24
Kdor teli kupiti knltae „Hrvatske Matice" za leto 1907, dobi jih po lanski oeni 3 K 34 v pri tajniku „Slovenske Matice" gosp. P d-krajšku, ki ima še nekoliko oelotnih garnitur. Krasni album slik „Solo hrvatskih umetnika" pa se dobi po 1 K.
Oddala prevaievalne službe v postali Ljuhliana o. kr. dri. tel.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu namerava po z mi slu § 68 obratnega pravilnika v svoji postaji Ljubljana o. kr. dr. žel. uesti lastno prevaževalno službo za dovoz in odvoz tu oddanega, ozir. dospelega blaga in z vrše vanje te službe oddati ponudbenim potom. Natančnejši pogoji so na vpogled pri načelniku o. kr. železniško obratnega urada Ljubljana o. kr.
lxi- žel. in pri oddelku VI podpisanega o. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu, nlioa Zorita 2 oz Gioachinoo jjossini it. 26 I. nadstr., kjer se tudi izročajo brezplačno ponudbeni obrazoi. pravilno spisane ponudbe se mora vložiti najkasneje do 18. novembra j908, 10. ure dopoldne pri navedenem oddelku ravnateljstva. Odločitev o zavrnitvi ali sprejemu poaudbe se zvrSi brez napovedi vzrokov in se bo izid naznanil udeležnikom do 26. novembra 1908. I
Vprašanje. O. kr. okrajno glavarstvo v Ljudljani se vpraša, če mu je znano, da ima hišnik Alojzij pir v stari Andrettovi tovarni salam v Vodmatu vsako nedeljo veselioo z godbo, kjer toči vino in pivo, ne da bi imel za to potrebno dovoljenje, gostilničarji v Vodmatu, ki smo itak 5 davki preobloženi, prosimo, da se temu odpomore, sicer bomo prisiljeni si sami iskati pomoči.
Več gostilničarjev.
Kov komat 1908 o. (Morebonse)
nebu "se je pojavil v letoSnjem letu že tretji komet. Našel ga je astronom Morehouse na Yerkesovi zvezdami dne 1 septembra t. 1. Pri nas se lahko opazi zvečer, takoj ko solnce zaide, na večernem nebu. Sedaj je svetel kakor „Andromeda" ;Andromeda-Nebel). Rep je dolg 2l/2 ločni stopinji. Te dni se nahaja vzhodno od ozvezdja „Lireu. Iz „Lireu se pomika na to južno od ozvezdja .Labuda" proti ozvezdju „Herkula" in .Orla" in potem proti jugu, kjer se izgabi v solnčnih žarkih. Dne 26. decembra t. 1. pride v prisonČje. Od 1. novembra t. L do kakega 10 decembre t. 1. ga bomo lahko opazovali med ozvezdji „Herkulom" in fl0rlom", Dne 15 novembra t. 1. bo stal v bližini zvezde d v „Orlu" t. j. jugozapadno pod svetlo zvezdo Atair. — Potem se izgubi zopet v neskončnem svetovju. Kajti ta komet se Drište~a med neperiodiČne, ki le enkrat v svojem življenju obiščejo naš solnčni sistem, in se nikoli več ne Dovrnejo. T.
Veljavno z 20. oktobrom 1908 so se zvišali na vseh na vseh progah c kr. avstr. državnih železnic (iz-vz^mši dalmatinske proge in tržaška odpravništva o. kr. državnih železnic) skladni roki po tarifi na šest dnevnih nr. Za dnevne ure veljajo ure od 8. •zjutraj do 6 zvečer.
Čisto prav, da so streljali, namreč v Ljubljani, trdila je v Skorji Loki Marija Hallada, prof. vdova in hči trgovca Kocellija ondi. To se je dokazalo po pričah pri sodišču, ko je omenjena nemškutarska ženska tožila zasebnika Ziherla radi razžaljenja časti radi gornjih besedi. Ta je bil obsojen v globo samo zaradi besedi: ,T& oseba naj nas zapusti, dokler je se čas." Prijavljen je vzklic.
Smrtna nesreča. V četrtek popoldne se je ponesrečil v Škofji Loki pri popravljanju koles v mlinu Marije Kalan o ve Valentin O sred-kar, tesarski mojster. Padel je na kolo, ki mu je zmečkalo glave. Bil je takoj mrtev.
Žieinska razstava v 8t Lovrencu na D lenlskem. „Slovenski 2šarod" je po svojih dopisnikih že večkrat opozarjal merodajne kroge na velikanske, sloveče sejme v Št. Lovrencu in na Vel. Luki na Dolenjskem. Da je temu res tako, pokazala je razstava, ki jo je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska. Komisija je izjavila, da tako lepe, debele pitane 2i?ine ni še nikdar videla pri razde« iitvi premij. V prvi vrsti se je od likovala zopet Velika Loka in s tem pokazala, da zavzema častno mesto glede živinoreje. To častno mesto bi si bila pa lahko že zdavnaj izkoristi'a z ustanovitvijo gospodarskih zadrug in tako postala svetovnoznana. Cekini teko mimo vas in vi jih ne marate, tako je vzkliknil pred petimi leti na nekem shodu na Vel. Loki g. ravnatelj Gustav Piro in prav je imel. Dvakrat smo bili že pred durmi gospodarskih zadrug, ena bi se imela že registrirati, a neutemeljeni izgovori: nismo sposobni, zamuda časa, strah pred dolgovi, osobito pa nezaupanje v šentlovrensko mlekarno, ie pokopalo vse naše namene. Skrajni čas je torej, da se zediaimo in z enargičnim, neustrašenim nastopom otresemo vsa-kojake predsodke. Spravimo zadruge v poštene delavne roke in uspeh je zagotovljen. Pokažimo, da imamo resno voljo povzdigniti čast in ponos temeniške doline, Velika Loka naj pa postane središče, dolenjska stolica na polju gospodarskega napredka.
Društvo za Otroška varstvo ta mladinsko skrb v sodnem okraju krškem si je v svoji zadnji
seji dne 7. oktobra t. I. izvolilo v od bor sledeče gg.: načelnik Ivan N. Be-iiier, mestni župnik; nj-ga namestnik Pavel JuvanČič, c. kr. deželno sodni svetnik; blagajnik Albert Levičnik, c kr. sodni pristav in tajnik Anton ^oslar, o. kr. sodni ofioijal, vsi iz Sršk ega. — Gospa Josipi na Hotsche-v*r iz Krškega je izvolila društvu podariti znatno vsoto 500 K, za kar ji bodi izrečena presrčna zahvala. Kot stanovniku s zneskom po 100 K so
pristopili društvu gg.: Ivan Tekavčič, o. kr. vladni svetnik v Krškem; Frane 3ohweiger, dekan v Leskovou; Ivan N. Benier, mestni župnik v Krškem in Josip Borštnar, župnik na Raki.
ieranla sta se do sitega napila o i letni delaveo Jakob Gros iz Turjaka in posestnik Frano Šču rek a Dolenjskega. V tej pijanosti je prvi drugemu vzel 60 K, ko je šel spat. Gros je že za omrežjem.
Prodajo „Slovenskoga Nareda ' je prevzel v Zagorju ob Savi g. Karel Korbar.
Lovsko društvo Pivka" se je ustanovilo s sedežem v Šb. Petru na Krasu.
Služba občinskega zdravnika
v Hrastniku »e v nekaj dneh razpiše ter opozarjamo za dotični razglas, ki bo — 8amoobsebi umevno — tudi v domačih slovenskih listih.
Nesreća. V Škofji vasi pri Celju je Franc O k o r n padel s kozolca na voz in se tako poškodoval, da najbrž ne bo okreval.
Zaradi tatvine in sle pari |e je bil pred celjskimi porotniki obsojen 191etni rudar Erano PlatovŠek iz Nove cerkve na 2 leti ječe.
Tabor 1 v Gradcu Na občnem zboru je bil ievoljen sledeči odbor: Iur. Milan Kornn, predsednik; tehn. Vekoslav Hrovat, podpredsednik; iur. Fran Šorn, tajnik; tehn. Matko Miklič, blagajnik; phil. Vladimir IvankoviČ, knjiž ničar; med. Mirko Brezovnik, gospodar; iur. Jakob Božič in phil. Ljudevit Mlakar, namestnika; tehn. Fran Fischer. med. Jakob Schober in iur. Matko Zorjan, pregledniki.
Izredne odločbe pri 3 volu v
Gradcu V področju graš&ega voja se je ukrenilo vse potrebno, daje voj v slučaju resnih homatij na Balkanu takoj pripravljen do zadnjega vojaka. Graški listi poročajo, da ima 3. voj nalogo v resnem slučaju zasesti južne meje alpskih in primorskih dežel. Nekaj izrednega so tudi mnogobrojna premeščenja v področju tega voja, posebno pa pri kranjskem polku, h hateremu so premeščeni na d poročni ki vitez Latterer pl. Lietenburg od 34., H. pi. Obereigner od 56, polka, Frid. pl. Kan t z od 78. in Alfonz Žerjav od 90. in H. Pher od 98 polka.
Senzacionalen samomor v Gradcu. Splošno je znana afera podpredsednika ogrskega upravnega sodišča pl. Latkoczvja, ki je za visoke podkupnine poskrboval razne koncesije, Latkoozv se je moral takoj odpovedati službi in pokojnini ter seje izselil neznano kam. V petek 23. t. m. seje pripeljal v spremstvu svoje hčere in zeta v Gradec ter šel takoj v neki senatorij, ker se je bilo bati, da se mu vsled razburjenja zadnjih dni omrači duh. V senatoriju se je navidezno pomiril ter odšel zvečer dobre volje k počitku. Zjutraj ga je našel sluga s prestreljeno glavo mrtvega v postelji.
Pravosodje v XX stoletju. Pri
okrajnem sodišču v Gradcu je bil dne 16. t. m. obsojen neki 62 let stari, hromi in že pet let vsled bolezni za delo nesposobni mož na tri dni zapora, ker ie tako žalostno gledal, da je neka gospa sklepala iz tega, da berači in ga je radi beračenja ovadila policistu. Mož hodi ob bergljah, je že pet let nesposoben za delo, ni beračil, ampak sedel tiho na neki klopi ob krožni cesti v mestnem parku in gledal žalostno okrog To je bilo dovo'j, da ga je kazenski sodnik dr. Hailavana obsodil na temelju § 2 zakona o vlačugarstvu na tri dni zapora Ali je treba k temu še kaj ko men tara ?
Koliko donafta Koroški tujski
promet Koroški deželni zbor je zvišal subvencijo koroški deželni zvezi za pospeševanje prometa s tujci od dosedajih letnih 500 na 4000 K. Pri tej priliki se je dognalo, da donašajo tUJOl deželi povprečno do 7V2 milijona kron na leto
Banka v konkursu. Winkier-
jeva banka v Celovcu je prišla v konkurz.
Vol ga (o zabodel.  V Dom-
bergu je bOletnega kmeta Antona Vodapivca zabodel vol z rogom V nogo, da ga je težko poškodoval in da je moral ta v tržaško bolnico.
Aretiran |0 bil na pruski meji Ivan Beroe iz Dornberga na Goriškem. Preskrbel si je 1200 K od nekega goriškega denarnega zavoda s ponarejenimi dokumenti. Prepeljali so ga v ječo v Gorico.
Stroj ni kova osveta. Na nekem tržaškem parniku je bil odpuščen iz službe strojnik Friderik Tenze. Pri obračana je prišel preoei navskriž z gospodarjem. Ko je te dni parnik zopet pnplul v tržaško luko, prišel je Tenze nanj in skrivaj V prostoru, kjer so stroji, odvil z dletom vzmet nekega bata na parnem stroju ter ga vrgel v morje. K sreči so službujoči strojniki kmalu zapazili, da manjka vzmet, sicer bi se bila zgodila velikanska nesreča. Tenza so zaprli.
Slovensko akademlćno društvo „tUrila" ▼ Pragi.  Prvi redni
občni zbor bo dne 28 oktobra ob 8. zvečer v prostorih v restavraoiji „U Sohobla" Ječna ulioa.
Občinske  volitve v Kaatvu.
Te dni so bile v Kastvu v Istri občinske volitve, pri katerih so v vseh treh razredih zmagali narodni kandidat je.
Cerkven ropar prijet čez dve
leti. V Šibeniku v Dalmaciji so prijeli nekega M i 1 j a k a, ki je pred dvema letoma oropal ondotno cerkev srebrnine in zlatnine za 50.000 K. Miljak se je izdal s tem, da je svojemu dekletu daroval zlate, dragocene verižice, kar je v tej obudilo sum, da niso prišle po pravični poti v Mi-ljakove roke. Zato ga je ovadila. Pri Miljaku so našli vse ukradene reči.
Slovensko društvo »Lipa" v Zagrebu priredi 7. novembra s sodelovanjem gospe Irme Polako v e in domobranske godbe koncert s plesom v prostorih „Kola".
Na smrt Je bli obsojen pred zagrebškimi porotniki Ivan Svete o, ki je kakor znano umoril dra-guljarko Heleno L a v r i Č, potem pa oropal trgovino.
Koren v prostosti. nPiooolou poroča, da je v Zadru iz zabora pobegnil Fran Koren, kateri je na Dunaju zaklal restavraterja in ki ga dolže, daje vlomil v Jebačinovo trgovino. Preiskava teče sedaj proti nje-govimo sokrivcem, sam pa prosto žvižga po svetu.
Prijet def ravdant. Tukajšnja policija je dobila iz Trsta obvestilo, da se v Ljubljani nahaja v delu neki Jakob Romano, roj. 1841 v Št. Lo-renou pri Vidmu, kateremu je Še meseca julija dala v Benetkah zasebnica Gema Morandinijeva 500 lir, s katerimi bi ji naj bil rešil v tržaški zastavnici več dragocenosti. Romano je šel res v Trst in tam nekaj časa dobro živel, slednjič jo je pa odkuril v Ljubljano, kjer ga je detektiv izsledil in aretiral. Delal je pri zgradbi voja jaškega skladišča. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Nedostojen pivopivec. V neko gostilno v Sv. Jakoba predmestju je prišel nek hlapec pivo pit Ker mu ga je gostilničar zaračunal po 22 v., je to gosta tako razjezilo, da je vse pivo a zlil po gostilni, za kar mu je naložil gostilničar nekaj prepkih zaušnic in ga postavil pod kap. Pri padcu se je gost lahko telesno poškodoval.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Hrvatov, 165 Hrvatov in Slo vencev je pa prišlo nazaj. — V soboto je šlo v Ameriko 35 Maoedon-oev, 65 Slovencev in Hrvatov je pa priš o nazaj.
Izgubljeno in najdeno. Delavčeva žena Marija Krjžmanova je izgubila bankovec za 20 K. — Gdč. Anica Pavlaskova je izgubila zlato zapestnico, vredno 70 K. — Zidar Anton Badja je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno: 3 klobuki, uikiasta ura z verižico in srebrna verižica. — Mestni policijski stražnik Albin Bergant je našel žensko ročno torbo z manjšo vsoto denarja. — Delavka Uršula Kosova je našla zavitek s samotarjem in ključi. Policijski stražnik Fran Palčar je danes ponočil prijel v Stre-liških ulicah kravioo (bušo.) — G. Ana Škaričeva je izgubila ročno torbico, V kateri je imela manjšo vsoto denarja in 10 K vredno torbico.
Krotko prepelico so ujeli vso mokro v soboto zvečer v Komen-skega ulicah. Komur je ušla, naj se zglasi v Ilirskih ulieah št. 22 v prvem nadstropju, da se mu izroči nazaj.
UJM novice.
— Zaradi trpinčenja vojakv
je bil obsojen v Olomuou dragonski ritmojster baron Blumencron v dva-meseČni strogi zapor, ker je nekega bolnega vojaka dva dni pred smrtjo neusmiljeno pretepal z bičem.
— Vlak Je skočil s tira med
postajama Križevci in Terezovao. Strojevodja je bil ubit, dva potnika in trije uslužbenci so bili ranjeni.
— Poneverjanje V ruski trgovski banki v Petrgradu so prišli na sled velikemu poneverjenju. V blagajni manjka 750 000 rubljev. Pone-verjaleo je uradnik Slavski, ki je pobegnil.
Rožne stvari.
* Dobro zdrs* 110. 2e dva meseca je bila moja žena zagrljena in je težko govorila. Odkar jemlje vaše zdravilo, ne more skoraj prav nič govoriti. Prosim, pošljite mi še dve steklenici. Vaš hvaležni — Miha Ro-poteo.
* Otf kod dobiva srbska propaganda denar. Reški guverner grof Nako je med vožojo iz Budimpešte na kolodvoru Valkonv zagledal srbske svate. Grof je prosil mladino, naj mu zapleše kolo. Gostje so to storili, nakar je podaril grof nevesti bankovec za lcfco K.
„Vaš pokojni soprog je postal žrtev poklica !u je zdravnik tolažil vdovo po pokojnem soprogu. „Svojega poklica, ali vašega, gospod doktor?" je vprašala nesrečna žena.
* Novo sredstvo proti pijančevanju je iznašla ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dob d na ulicah, na policijski urad, kjer ga takoj fotografirajo, nato pa vržejo pijanca v ječo. Drugo jutro pokažejo iztrezenenou fotografijo, da vidi, kakšen je bil, ko je bil pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako uspešno na človeka, da se v bodoče var nje pijanstva.
Izpred sodišča«
Kazensko razprave pred deželnim sodiščem.
Po Gradiški se mu ie tožilo.
Anton Zlobec iz Brezovice, delavec brez stalnega bivališča, je letos dne 7. avgusta v Gradiški prestal svojo kazen dveh let ječe. Vrnil se je v viško občino, tu kak dan delal, večinoma se pa okoli potepal. Nabavil si je orgljice ter od hiše do hiše beračil. Postal je sčasoma ljudem tako nadležen, da so ga bili primorani naznaniti orožnikom. Priča Neža Orehek je pod prisego izpovedala, daje videla Zlobca, kako se je aretaciji s silo upiral, kolikor je le mogel, suval in brcal okoli sebe, se metal po tleh in kričal, da ne gre z orožnikoma. To potrdita tudi zaslišana orožnika s pristavkom, da sta ga morala na tla vreči, da je bilo možno ga ukleniti. Obdolženec taji in pravi, da je le trdil, da je nedolžen. Sedel bo zopet 2 in pol leta v težki ječi.
Mlada tatica. Dasi je Marija Jesenko, delavka v Poljanah šele 19 let stara, vendar je bila že petkrat radi tatvine in dvakrat radi goljufije kaznovana; ni čudo, da si je pridobila dosti prakse, kako se je vesti pred sodiščem. Jesenko Marija priznava le zaradi tega storjene tatvine, ker ve, da jo zato čaka milejša sodba. Odkrito priznava, da, kjer je služila, je svojim gospodarjem odnašala obleko in perilo Oškodovsnih je bilo 8 strank v vrednosti 75 K. Obsojena je bila na 14 mesecev težke ječe.
Zavrnjen snubač. Že večkrat predkaznovani Anton Lovša, tovarniški delaveo v Mojstrani, zalezuje lamošnjo vdovo Ano Zaplotnik in jo hoče vzeti v zakon. A ona ga ne mara. V noči 17. avgusta je prišel vinjen pred njeno stanovanje v Bistrici in zahteval da mu odpre, ali pa da pride ven. To zahtevo je ona odklonila, kar je Lovšo tako raztogo-tilo, da je pograbil smetiŠnioo in jel z njo razbijati po oknih, da je steklo letelo v sobo. LovŠa se zagovarja s polno pijanostjo, kar zaslišana priča zan kuje Sedel bo zato 13 mesecev v težka ječi.
Strasten tatinski lovec. Pavel Kussian, samski delavec v Beli peči, je strasten tatinski lovec na divjačino. Bil je zaradi te strasti štirikrat občutno kaznovan, a vse to ga ni spametilo. Dne 13. avgusta t 1. okoli 5. zjutraj ga je zasačil v belo peškem občinskem lovišču najemnik tega lova Jožef Plessin na takozvani KavaUrjevi senožeti v družbi nekega 16 let starega dečka. Drugi dan po tem dogodku popoldne je zalotil Plessin na drugem koncu lovišča Kus-siana samega s puško v roki ter slišal da je oddal 2 strela. Prišel mu je v obližje 15 korakov, in ga hotel aretirati. A ta se je takoj obrnil z napetim petelinom proti Plessinu in mu zagrozil, da ga takoj ustreli, ako se ne odstrani. Ta se ga je zbal in pustil. Kussian vse trdovratno taji. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Telefonsko m brzojavno
poročilu.
Deželnozborske volitve v Istri. TrSt| 26. oktobra. Izmed slovenskih kandidatov so bili včeraj izvoljeni Jos Pangero, FranFlege, prof. S p in či č in kolikor se dosedaj ve tudi dr. Kurelič v puljsaem okraju. Dr. Kurelič je zmagal proti socialistu Jelčiču.
Deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem.
Dunaj 26. okt. Danes so se tu pričele deželnozborske volitve na podlagi novega volilnega reda. Na Dunaju samem je 355.000 voliloev. Volilni akt se je pričel danes zjutraj ob 6. Udeležba s strani voliloev je bila dopolduo neznatna.
Ministrstvo Beck št 3
Dunaj 26. okt. V političnih krogih se sodi, da bo baron Beok ostal Še nadalje na čelu vlade in da se bo novo ministrstvo zvalo Beok št. 3. Pasivna resistenca na sev. železniol.
Dunaj, 26. oktobra. Uslužbenci severne železnice so danes zjutraj prenehali s pasivno resistenoo.
Polaka ministra v Galiciji.
Lvov, 24. oktobra. Namestnik dr. Bobrzinski je dal danes sijajen banket na čast ministroma dr. Korytow-skemu in Abr ahamo wiczu.
Demonstracija proti srbskemu prestolonasledniku.
Budimpešta, 26. oktobra. Tu nameravajo prirediti ob prihodu bel grad -skega vlaka velike demonstracije proti srbskemu prestolonas edniku Gjorgju, ki potuje v Petrograd.
Srbski odposlaneo v Carigradu. Carigrad 26. okt. Srbski odposlaneo Novakovič se je izrazil v razgovoru z nekim časnikarjem, da imate v sedanjem položaju Srbija Tin Turčija skupne interese. Bojkot proti avstro-ogrskemu blagu je označil kot rodoljubno delo Srbski poslanik je izjavil, da ima Novakovičeva misija zgolj informativen značaj. Novakovič je imel včeraj konferenco z velikim vezirjem, kasneje pa je obiskal črnogorskega poslanika Grekoviča.
Črnogorsko odposlanstvo v Rimu.
Htm 26. oktobra. Danes je tu sem prispel črnogorski ministrski predsednik dr. T o m a n o v i č, da intervenira pri italijanski vladi v prid Crne gore in Srbije.
Bolgarski car v Carigradu?
Pariz, 26 oktobra. Iz Sofije javljajo, da je sultan Adul Hemid povabil carja Ferdinanda, naj ga pride obiskat v Carigrad. Bombe pred avstrijskim poslaništvom?
Belgrad, 26. oktobra. Včeraj se je tu raznesla vest, da so pred avstro-ogrskim poslaništvom aretirali dve osebi, ki sta hotela z bombami poslopje razstreliti v zrak. Vest ni resnična. Polioija je pred stanovanjem avstrijskega poslanika aretirala dva pijanca.
Demonstracije v gledališču.
Belgrad, 26. oktobra. Sooči so igrali v gledališču dramo „Pera Se-gedinaou, v kateri se slika ustajo ba-naških Srbov pod Karlom VI. Občinstvo je med predstavo burno demonstriralo proti Avstriji.
„Burne!" nemških buršev v Pragi. Praga, 26. oktobra. Na Prikopih se je včeraj dopoldne ob 10. zbralo izredno mnogo občinstva, ki pa seje držalo docela mirno. Ob 11. je prišlo na Pfikope 44 buršev v kulerju. češko občinstvo jih je ignoriralo. Ob pol 12. je policija buršem ukazala, naj se razi dej o. Burši so se umaknili v kazino. Ker je redarstvo hotelo zapreti hišna vrata, je prišlo do krvavega pretepa med burši in policisti. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih.
Sprejem kraljeviča Gjorgja na carskem dvoru.
Belgrad 26. oktobra. Iz Petro-grada javljajo, da bo prestolonaslednik Gjorgje v Petrogradu sprejet nad vse sijajno in z velikimi častmi, ker hoče s tem oar Nikolaj pokazati svoje simpatije Jugoslovanom in da se živo zanimaza rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Car povabil kraljeviča Gjorgja k sebi, zveza Srbije in Črne gore. Belgrad, 26. oktobra. (Posebna brz. »Slov. Nar.) Srbija živi pod radostnim vtiskom, da so se pretrgala pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turško, in pod še radostnejšim vtiskom formalnega zaključenja zveze med Srbijo in Črno goro. Velikansko navdušenje pa je izzvalo dejstvo, da je ruski car Nikola povabil k sebi prestolonaslednika Gjorgja, ki je danes zjutraj odpotoval čez Budimpešto in Varšavo. Na postaji je bila častna stotnija in številna množica meščanstva, ki je prestolonaslednika pred odhodom navdušeno pozdravljala. Na postaji je bilo tudi vse osobje ruskega poslaništva.
Crnogorski odposlance.
Belgard, '26. oktobra. (Posebna brz. »Slov. Narodu). Danes je odpotoval tudi črnogorski odposlanec brigadir Janko Vukotie, ali ne čez Zagreb, nego čez Tursko preko Novega pazarja, kjer se varnejše potuje kot eez Avstro-Ogrsko.
Shod srbskih žena.
Belgrad, 26. oktobra. (Posebna brz. »Slov. Nar.) Včeraj popoldne je bil pred gledališčem shod srbskih žena, na katerem je bilo eez 10.000 ljudi. Na shodu je govorila mod drugimi Nadeža Petrovičeva. Po shodu je dvajset tisoč ljudi šlo pred ministrstvo zunanjih tlel pozdravit Vuko-tiča, ki je z balkona navdušeno govoril. Množica je nato šla pred stanovanje prestolonaslednikovo, kjer so bile burne manifestacije. Mednarodni položaj za Srbijo je postal mnogo ugodnejši. Vojna je sicer neizogibna. Srbija z veliko samozavestjo pričako-je bližajoče se dogodke. Ko je danes prestolonaslednik odhajal, ga je pozdravilo 21 topovskih strelov, kar je v Zemunu, kjer ni bil znan poood, izzvalo veliko vznemirjenost.
Sitne cene v Budimpešti.
% _ Dne 26. oktobra 1908.
Tersaiisr.
Pšenic« ss oktober . . . m 50 kg K 12*09 »i za oktober .... ma 50 kg K 1009 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 748 Oves za oktober ... za 50 kg K 8 58 ErHktlv. Nespremenjeno.
fieteorolosično porodio,
i*in% rtd morjem tO«. Srednji «r»Ani U»k 78B 9
| obtobra !	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	S> 1 t! Si	Vetrovi	Nebo
24	9. zv.	739 5	20	sl. sever	dež
25.	7.zJ. 2. pop.	735 6 7352	2-2 4*8	brezvetr. sr. jzahod	*
•	9. zv.	7369	54	sl. svzh.	»
26 •	7. zj. 2. pop.	739*5 740*6	62 94	brezvetr. sl jjvzhod	megla dež
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 1.6° in 41'; norm 8*8° In 8 7° Padavina v 24 urah 12 2 mm in 13 8 mm.
Teško prebavjenje
katar v želodcu, dvspepslje, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih 86
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.      1 *9— 3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Vdova ■ Slovenka bi rada opravljala
službo hišnice
da bi imela prosto ali vsaj cenejše stanovanje. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod „1000". 3860-1
ki ima na ovratniku napis Karol Schauer, Lokomotivfuhrer.  3?6i—i Kdor ga dobi, naj ga odda proti nagradi v Krakov ikih ulicah št. 9*
Jfeošettjenega
kovača
sprejme takoj proti dobri plači in običajnem pivu Delniška pivovarna LmW trg._3852-i
Komptoarlstinja
zmožno obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, vajeno stenografije in strojepisja in z veclatno trgovsko prakso, se sprejme 3856-i Natančne ponudbe z zahtevo plače pod „Spretna A" na upravništvo ^Slovenskega Naroda*. _
Hiša
se
Dolenjskem ugodno proda. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje in
nekaj sveta. Posebno primerno je posestvo za krojača ali kramarja, ki bi o tvoril majhno trgovino, ker ni v konkurence. 3858—1 Ponudbe naj se pošljejo na postni predli 35 v Ljubljani.
Iščem spretnega
3847—2
kontorista
za lesno trgovino, veščega vseh pisarniških del, osobito korespondence v slovenskem, nemškem in če mogoče tudi italijanskem jeziku. Taki, ki so že službovali, imajo prednost.
Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru.
Naslov pove upravništvo »Slov.
Naroda".
zdrava in vestna in
vajenec
se sprejmejo takol pri Simonu
Hegru, kleparskem mojstru v Cerk-ajoi, podružnica v Postojni. 3857—1
Oznanilo!
Občina Čezsoča pri Bovcu na Primorskem
namerava oddati Iz svojih gozdov priblilno
15.000 m3 jelovoga in smrekovega ter 35.000 m3 bukovega lesa.
Gozd je že precej star in je les po veČini zdrav ter sposoben za hlode oziroma deske.
Les se bo spravljal po novo napravljeni gozdni poti.
Ponudbe naj se blagovolijo vložiti najkasneje do 8. novembra
t. L pismeno ali ustmeno pri podpisanem županstvu, kjer so tudi tozadevni pogoji na razpolago.
Županstvo Čezsoča.
3855-1
tO
Vinski mošt
sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek
tvrdke Br. Jtovakovič
te^ se toči v Sodnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Trgovina z železnino
Valentin Golob
Ljubljana
Zs^Eestial trg* št. ±0 priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode! robo iz kosttarla, posodo za mast, lonoe za mast, lonce za perilo, iebtarje, konvieo za mleko ttd. — vse domaČe trpežno ročno delo; sledilna ognjišča, poči, pred-pečnike, posode za premog. 3 50— 4 Velika zaloga tehtnic, uteži In meril, mesoreznlo, plaht za vozove, gumna ti h cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih kriiev.
Založnik zveze c. kr. državnih uradnikov.
mesorezmca.
£ Vse zastonj!*
Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski g
trgovini §
2v »Angleškem sKlndišču oblek"-, o. uernaiovič v LJubljnnl. Mestni trg itev. 5. ^
k ustnnounemu občnemu zboru
gremija trgovcev v Ljubljani,
lzft  s«   1»» tpšII
v veliki dvorani „Jttestnega doma"
v nedeljo, dne l. novembra ob devetih dopoldne,
v slučaju nesklepčnosti pa v smislu § 17. odst. 6. gremljalnih pravil
ono uro posnelo.
Dnevni red:
1.) Pozdrav načelnikov.
2 ) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. ) Volitev načelnika.
4. ) Volitev dveh namestnikov. 3853 5) Volitev 12 odbornikov.
6. ) Volitev 6 namestnikov.
7. ) Volitev dveh računskih pregledovaloev.
8) Volitev dveh Članov in enega namestnika v razsodiški odbor. 9.) Raznoterosti.
P. n. člani se opozarjajo, na § 24., odst. 4., točka 1. gremljalnih pravil.
Načelnik:
Zaloga karbida
v Ribnici
lOO Uer SO k ton
= franko kolodvor prejemnika.
3618-6
acetilenist in vodovodni ! stala ter.
Edor hoče varno, mirno in hitro I * L,    potovati, naj so
V A Iliri li II 0Drne n* od I   /II IIII I Ml visoke  c* br.
deželno vlado potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
Umnima, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11:     2343 17
Kaiserjn Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
President Lincoln . „ 20.0001, President Grant   . „ 20.000 „
Vožnja   Ljubljana - Hamburg;
traja z naoovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vs&ke menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzoviakov po celi Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Veo dobrih
dobi delo čez zimo.
Več pove Ferdo Primoiić, mi. zarstvo in pokladanje parketov, Hil< serjeve ulice 5 v Ljubljani 3817 -
Odda se takoj ali za februar 1909
stanovanje
obstoieče iz dveh sob in kuhinje v suterenu vile na na Erjavčevi cesti
St. 24. 3841-2
Natančneje se poizve v pisarni notarja Hudovernika v Ljubljani,
Elegantna
stanovanja
s 3 in 4 sobami, z verando, kopalno sobo in porabo vrta 80 oddajo v novozgrajeni vili v Nunskih ulicah Št. 17 za meseo februar 3762—4
Vpraša se v stavbni pisarni P. Supančič, Blelvveisova cesta it. 18.
Bili se produ
na Gorenjskem.
Hiša je enonadstropna, v najboljšem staDju, o 6 sobami, veliko verando in prostori za gostilno in prodajalno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi.
Hiša je jako primerna za penzi-jonista, ki bi imel veselje do majhne trgovine. Sobe se lahko prav ugodno oddajo po leti letovičarjem. Eventualno so da tudi trgovina z gostilno ali brez nje v nalem 3859 1
Ponudbe naj se pošljejo na postni predal 35 v Ljubljani.
Dražbeni oklic.
3325 -*
Prodala se bode na
prostovoljni sodni dražbi
dne 27. oktobra 1908
od 9.—12.3op. in od 2. popoldne naprej, event. tudi 28. t. m. ob istem času
v Ljubl]ani, Sr. Petra cesta it 77 v zapuščino zamrle Marija Llpoglavsek
iz Ljubljane spadajoča premičnina:
pohištvo, obleka, perilo, kakor tudi sekaj zlatnine.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908.
Aleksander Hudovernik
o. kr. notar kot sodni komisar.
O. kr. avstrijske državne 2elezn.ce.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908. leta. Odbod ta M ubijan* Jaz, laLi Prihod v Mnblt
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorica,
d. V žčiTrst c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Ce cvec , Prago. 7 07 utraj.  Osebni Tlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
926 predpeldne. Osebni vlak v smeri) Jesenice, Beljak, (čez Podroičico) Celovec, Prago.
11*38 »redpoidne. Osebni vlak t »meri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak ju*, žci., Gorico drž. žet, Trs drž. eeL. Beljak, (čea Pcd.ožčico) Celovec.
(•os aapaidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8 46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. želn Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-io zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
7-30 ivefier. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 peneči. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. eeL- Trst drž. žel., Beljak Juž. žel., (čez Podrožčico).
Jas. zaLi
O-OO zjutraj. Osebni vlak lz Beljaka In« žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak lz Kočevja, Straža-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
H-22 pred pel d ne. Osebni vlak iz'Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc ln Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča.
232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
4-13 pepeidne.  Osebni vlak ii Belja Juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (cen Podrožčico) Gorice  dri. žeL, Trsta dr« Žel. Jesenic, Tržiča
6-BO zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovca. Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zvečer. Osebni vlak lz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
8-40 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. iei« Jesenic, Tržiča.
n-oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca,  Beljaka (čez Podrožčico) Tir drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Odhod ta Makiji
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a-OO pepeidne. Osebni vlak v Kamnik. 7MO iveoer. Osebni vlak v Kamnik iO-BO peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Sar« eb nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Prihod a Ljubljano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak lz Kamnika. IO-59 predpeldne. Osebni vlak iz Kajnnike e i o zvečer. Osebni vlak lz Kamnika. 989 peneči. Osebni vlak le Kamnika. fSame ob nedeljah in pni »nikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so označeni v srednja evropejskem časa«)
G. ki. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta
Sprejema zavarovanj* človeškega življenja po naj razno vretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt s manjkajočimi se vplačil L
Vsak dlan   ms po| preteka petih pravico do dividende.
let
tO
45—124
-  .  -  -   vzaJe[mno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - -Ros. fondi: 41,336.041-01 K. Izplačano odškodnino In kapitalijo 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vaealaoal »lo* »■»■Uo-n»rodno upravo.
Vaa poj—lla daje:
loaorolal za Stop v LlalUlsni, iigar pisarne so v lastnej baninej hiši
Zsvsrnje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj in najkolantneje. Uliva  najboljši sloves, koder posluje.
Dovojjoje is čistega dobička izdatne podpore  v   narodne  is občnokoi-iitn«
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to P. estasleaniek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
41
^071