Štev. 34. Poštnina v▼gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 19. augusta 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezusovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, l|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Sedem let star tovaj. Tü pa tam se dogodi, da se kakši talent že v dečinski letaj pokaže i razvije jako visiko. Znano je, da je Mozart že v petom leti umetniško znao igrati na klavir i drüge inštrumente. Takši talent je tüdi eden Amerikanec, ki je v svojem petnajstom leti bio izvučeni inženir. Te dneve pa je policija prišla na sled ednomi takšemi talentiranci, ki je že v svojem sedmom leti zvršo velke tovajije. V Mladenovac sta se pred par dnevi pripelala v drügom razredi brzovlaka dva dečareca, šteriva sta komaj nazdrt prišla dol po stubaj vagona. Policaj, ki je bio na kolodvori je to opazo i se njemi je čüdno vidlo, da takši va dečareca potüjeta v 2 razredi i sama pa sta pri vsem tom preci raztrgani va. Šo je za njima. Šla sta najprle k krojači z gotovimi obleči i si tam küpila nove obleče. Pa trbelo je za kavalire malo bogšo obüteo. Šla sta k šoštari i se tam preoblekla i obüla v nove opanke. Tak zdaj pa bi jiva skoro gospod policaj ne bi več poznali. Policaj se njima je približao i pitao, Odked sta. Mlajši, Bogdan se je brez zadrege odrezao: »Z Belgrada sva, pa ideva v Valjevo k njegovoj materi,« i je pri tom pokazao na starejšega tovariša. Policaj jiva je pozvao v gostilno, da bodo nekaj jeli, ar je opazo, da je starejši v zadregi. Med potjov je mlajši, šteri je očividno komandirao tüdi starejšega, pravo, da ne on nešče, da bi gospod, ki jiva je pozvao, plačao. V gostilni sta si vsaki vzela eden špricer. Kda pa je trbelo plačati, je mlajši p tegno z žepa celi püšeo jezerodinarski jürjov. Stakšimi bogataši pa se je že vredno pajdaši. Pozvao je policaj obadva, naj ideta z njim v Belgrad. Starejši se je začeo jokati, Bogdan pa je šteo pobegnoti. Bilo že za- man, roka policaja je bila premočna, da bi se mogla strgati. Kda je vido, ka nede mogeo vujti, se je začeo na policaja postavlati. Kda so jiva spitavali, se je opazilo, da je Bogdan že vučeni uzmiga. Dognalo se je, da je napravo že par jako prefrigani i velki tovajij. Samomi uradniki, ki ga je spitavao, je z žepa na prusleki vkrao neopazno žepno vöro i žepni robček. Pokazalo se je tüdi, da je mali Bogdan prepotüvao že dosta sveta. Dobro pozna Beč, Gradec, v Jugoslaviji pa vse vekše varaše. Vožnja ga je ne koštala nikaj, niti njemi je ne trbelo na meji potnega lista. Vozo se je navadno v terni vlakaj, či pa je kazale, je seo tüdi na osebnoga. Skrüo se je pod klop, dokeč je sprevednik ne mimo odišeo. Velki talent, šteri bi bio vnogo, mi na hasek, či se ne bi pokvaro v šümi velkoga varaša i či bi bio što, ki bi ga vzgojio. Smrt Stjepana Radiča. Dne 8. avgusta proti 9. vöri večer je mro Stjepan Radič, voditeo hrvatskoga naroda. Vsi tisti, ki so proti, da bi se politična delá rešavala z nasiljom i orožjom, so se razveselili, kda je pokojnik ozdravo od lehke rane, štero njemi je zadala hüdodelna roka 20. junija v narodnoj skupščini. Po odhodi v Zagreb so povdarjali toti zdravniki; da njemi je zavolo slaboosti srca potreben mir, vendar pa je pokojnik, ki ne je v svojem življenji poznao počinka, ne mirüvao, nego i dale posegao v politični boj. Javnost je to vzela kak zbogšanje njegovoga zdravstvenoga stališa. Nedovedoč i nepričakano je teda prišeo glas, da se je Radiči zdravje pohüjšao. Izjave zdravnikov so bile od dneva v den obvüpnejše, i par dni pred smrtjov se je že vidlo, da bo katastrofa neizogibna. K betežniki so bili pozvani ne samo domači zdravniki, univerzitetni Profesorje, nego so pozvali, iz Beča profesora za sladkorne betege iz Münchena na Nemškom pa profesora za srčne betege. Vsi tej so najšli, da se beteg vsaki den hüjša i so s vceplavanjom lejšali moč betega. Zrok smrti. Voditelje seljačke i samostojne demokratske stranke v svoji govoraj majo Radiča za mantrnika i krivico za njegovo smrt pripisüjejo tistim, šteri so najmenje krivi v tej dogodkaj. Da ne bomo delali nikomi krivice, čüjmo, ka pravijo zdravniki, ki so ga Vračili. Pred božičom l. 1925. je meo pokojnik špansko gripo. I taki potom se je pokazao, kak posledica, sladkomi (cukrani) beteg. Takši betežnik ma cuker v vodi i krvi. Sledkar je začelo tüdi srce pešati zavolo preobilne masti, v štero je bilo zaraščeno. V tom betegi je dobo v červo rano, štera pá je ne segala niti do črevine mrene. Rana se je v belgrajskoj kliniki popunoma ozdravila. Sam dr. Kostič, ki ga je vračio, pravi od zroka njegove smrti sledeče: „Posebno moram opomenoti i to je zadosta naglaso profesor dr. Jurak, ki ga je mrtvoga gorrezao, v svojoj izjavi, novinarom, da v črevinoj vodim neje bilo nikaj zvužganoga ali pa kakši piščajci. Po tom se vidi, da nega nikše zveze med smrtjov i črevinoga poškodüvala, štero se je ozdravilo. Zrok smrti, kak je to z gorrezanjom potrdjeno, je sla- bost srca i cukreni beteg, na šterom je betežao pokojni Radič. Cukrani beteg, je natelko napredüvao že prle, kak je bio ranjeni, da je morao že te slede ostaviti na celom drobci. Tej srdovje so se opazili ravno na bitji srca.“ To trbe povdariti, ar se že čüjejo glasi, da je prej vlada sokriva njegove smrti, či so ga niti najvučenejši Profesorje ne mogli rešiti pred slabostjov srca. Njegovo življenje. Rodio se je l. 1871. v vesi Trebarjevo poleg Siska kakti deveto dete v drüžini. Čiravno ga je oča zavolo kratkoga pogleda ne šteo dati v šole, je mali Stjepan s svojim starejšim bratom Antonom dijakom skoro posili odišeo v Zagreb, v gimnazijo. Kak Siromaški dijak je meo hrano v püšpekovom sirotišči, Odked je morao zavolo nebogavnosti oditi. V začetki 4. razreda pa so ga zavolo svaje s profesori odpüstili iz gimnazije. Nadaljavao je v Karlovci, pa tüdi tam je bio izklüčeni. Šo je nazaj v Zagreb, kde so ga ponovno sprijali, pa zavola svaje pali odpüstili. Gimnazijo je mogeo doma na domi zvršiti. Med tem je bio tüdi zavolo demonstracij proti Možarom večkrat zapreti i šola pa voza sta se menjavali dokeč je ne odišeo v Pariz na politično šolo, kde se je tüdi oženo. Bio je tüdi dvakrat v Rusiji. Nato je bio nekaj časa pri pisanji novin, dokeč je ne l. 1901. stopo v politično življenje kak tajnik edne krvatske stranke. 1910. leta je osnovao svojo hrvatsko seljačko stranko, štera je dobila pri prvi volitvaj 9, pri drugi pa komaj 3 poslance. Po bojni je proglaso svojo stranko za republikansko i je v imeni hrvatskoga naroda zahtevao od mirovne konference, da pripozna hrvatsko seljačko republiko pod jugoslovanskim kralom. Bio je. ponovno zapreti. Hodo je med tem v Beč, London i Moskvo, dokeč so ga ne v Prpičevoj palači zgrabili i z vodstvom njegove stranke vred zaprli. Na posredüvanje naši lüdi so ga püstili z voze, kde je podpisao pogodbo z radikali, da bo podpirao Pašičovo vlado, v šteroj je prevzeo ministrstvo prosvete. Lani aprila je pali zavolo svoji govorov morao z vlade i začeo do svoje smrti strahoviti boj proti njoj. Njegove zmožnosti. Zanimivo je študirati düševne zmožnosti moža, ki se je iz priprostoga stališa prikopao do voditela ednoga celoga naroda, ki je sin siromaške drüžine postao bogat Človik. Pokojni je bio jako bistroga razuma. Navčo se je skoro vse evropske jezike, ruski, poljski, nemški, francozki, angležki je gučao skoro kak svoj materni jezik. Ešče bogši je bio njegov spomin. Prevnogo je prečteo knjig. Njegov spomin je nekaj obdržao iz vsake knjige. Menkalo njemi je pa v znanji trdne podlage, vrejenoga modroslovnoga znanja. Zato je v svoji govoraj, namesto, da bi kakšo zadevo predelao od vsej strani, jemao zdaj iz toga, zdaj z drügoga prodala svojega znanja. Kratkoviden je meo premalo zveze z istinskim svetom. Delala je pa njegova živa domišljija, štera ga je v ednom nagnjeni, kda si je kaj takšega doneslo, spravila v velko razburkanost, V drügom megnjeni v smeh i veselje i naskori potom tüdi v joč, čl njemi je domišljija prinesla na pamet kaj žalostnoga. Domišljija, štera njemi je bila Zvünredno razvita, je mela v oblasti njegova čütenja. Tü je iskati zrok njegove nepraračunlive nestalnosti, štera je skakala sem pa ta, tak da so ga že v gimnazijski letaj dali preiskavati z zdravniki, ali je pri pravom. Njegovi cili i delo. Vnogi lüdje, ki so šteli pokojnoga zapopadnoti i njegovo delo oceniti, so bili mišlenja, da je ne meo pravoga cila i pravoga programa pred sebov. Tej lüdje so sodili bole njegovo nestalnost kak pa njegov cil. Njegov cil je bio, kda je stopo na politično pole, da zdrami hrvatskoga kmeta, ga politično zdigne, da bo on odločüvao v slobodnoj, mirotvornoj hrvatskoj republiki. Kmetsko lüstvo je lübo i bio do skrajnosti delaven za dosego svojega Cila. V letaj, kda je začeo svojo politično pot, je Vodstvo vsej državni poslov mela v rokaj malobrojna gospoda z bogatimi bankiri, veleposestniki, grofi. Za kmeta, posebno za siromaškejšega, šteri je bio brez votuma se je nihče ne brigao, bio je od „višešnji“ zapüščeni, zavrženi. Tej seljaki so postali Radičovi prijatelje. V svojoj lübezni do nji, štere nihče tajiti nemre, je prehodo v najvekšem blati i dežči vesnice, oblečeni v kmetski obleč i vozeči se na kmetski šegeraj od vesnice do vesnice. Zgodilo se je, da je eden den prehodo do 15 vesnic i v vsakoj meo govor. V govoraj je jemao iz svojega bogatoga znanja i znao to lepo povedati, ar je njegova domišlija znala to zaviti v lepe priproste prilike. Njegov izreden spomin si je zapomlo vsakoga človeka, s šterim je kda gučao. Meo je telko prijatelov i znancov po celoj Hrvatskoj, kak nihče drügi pred njim. Ne se je sramüvao iti k najsirmaškejšemi človeki. Poznao je kmetsko düšo tak kak malo što i si jo navezati na svoje cile. Kmetski narod je prebüdo i ga postavo v močno vojsko. Z pokojnim dr. Krekom, ki je bio najvekši prenoviteo i voditeo slovenskoga naroda, sta si bila nekaj časa prijatela. Razloček med njima pa je bio denok velki. Dokeč je Krek narodi organizirao gospodarstvo v zadrugaj i s tem iztrgao z rok miljonarski bankirov, je Radič organizirao samo politično, gospodarsko pa je hrvatski kmet zaduženi buržujskim bankam. Istotak je bilo v prosvetnom pogledi. Dr. Krek je organizirao i povzdigavao vse pomoge človeške drüžbe, katoličansko misleče akademike v akademični drüštvaj, delavca v strokovni zvezaj itd., Radič pa je meo pred sebov samo seljake. Krek je teda ostvarjao soglasnost med vsemi potrebnimi stani, Radič pa seljake proti drügim. Ešče bole jiva je ločilo pitanje odnosa njidva strank i organizacij do vere i svete Materecerkvi. V začetki je Radič sledio svojemi vernomi narodi tüdi na verskom poli. Bilo je vüpanje, da bo njegova seljačka stranka i naša ljudska stranka vküpna politična moč maloga človeka. Kak velkoga pomena bi ravno to bilo v našoj državi! Radič je žavino na drügo stran. Bojao se je, da bo puška stranka, štera je posestrina naše ljudske stranke i štera je zgrajena na krščanskoj podlagi, da bo Pučka stranka škodila njegovoj stranki. V toj bojazni je začeo napadati sv. Matercerkev, njenega poglavara i dühovnike kak takše. Ne je mogeo zapopednoti, da sv. Maticerkev ma pravico, da se vsaka stranka ravna po krščanski navukaj, da te ne ilači, ne meša pa se v organizacijo stranke i ne vpliva na njeno taktiko. Začeo je teda napadati to, ka je vsakomi dobromi človeki najdragše, začeo je napadati vero. To je bio, poleg drügoga zrok, zakaj so se naše poti ločile i smo ne mogli i ne smeli slediti njemi na njegovoj političnoj poti. 10. augusta 1928. NOVINE 2. PETER DOMAČIN: Stvarni ščejo biti. Što? Demokratska »Domovina«, listič, šteri bi z demokratskimi lažmi rad večao politično izobrazbo naših. V svoji 32. številki pišejo te novine od žalskoga shoda in pisec članka, kak čemeren puran kriči proti govorniki, šteri je v imeni prekmurske delegacije povedao gospodi ministri, ka je katoliško i slovensko Prekmurje hvaležno njim, ar so ostali na naši strani v boji, šteroga smo bili proti neprijatelom Slovenske misli. Dvoje se ne dopadne slavni demokratarski „Domovini“. Prvič: zakaj ne piše ravno to »Népujság« od žal- skoga shoda, kaj so »Novine« pisale. In drügič: zakaj so ne zbrali drügoga govornika, zakaj je gučao v imeni slovenskega Prekmurja ravno tisti gospod, šteri je že parkrat prekrižao račune naših demokratskih poganjačov. Moremo povedati, da so velki čemeri „Domovine“ popunoma nepotrebni. Domovina najmre trdi, ka je prej »Népujság" nacionalistično madjarsko glasilo. Domovina trdi nadale, ka prej v tej zadevi — stvarno piše . . . No, naj nam potem pove: mogoče je, ka bi eden madjarsko nacionalen list tak pisao, kak naše slovensko nacionalne „Novine“? To bi bila takša oslarija, štero niti demokratski tisk ne bi zagrešo, či tüdi smo na takše demokratske kozle navajeni. Stvar je tak, slavna „Domovina“, ka tak pri »Novinaj«, kak tüdi pri »Népujsági« jako dobro Znamo ka moremo pisati, v tom pogledi so vaši tanači popunoma odveč. Tüdi oseba govornika prekmurske deputacije se nedopadne »Domovini". Pisec pravi, da je govornik neprimerna oseba za te nastop. Istina . . . V imeni slovenskega Prekmurja on, što je na edni strani sam vodo borbo proti neprijatelom slovenskoga Prekmurja, nema pravice govoriti Govornika bi si mogli izposoditi od demokratov, ar pravih rodolübov indri v Prekmurju itak ne najdemo .. Kak lepo bi bilo, če bi na peldo tisti demokrat gučao, šteri je privatna pisma pisaro svojim poznancom in tak priporočao naj podpirajo nacionaIno početje dr-ja Nemethyja. Ali tisti slavni demokrat, šteri je z velkim navdüšenjem čteo Slovenske prevode napadov, štere so prinesli v madjarskem glasilu neprijateli Slovenske misli. Ali more biti tistoga demokrata bi mogli naprosili za glavnega govornika, šteri je svoje orjunaštvo, svoje demokratsko vtekno v žep, se šo klanjat na farof v Turnišče, ka bi dobo »vogrske dokumente« proti osebi, štera je stala v prvi fronti boja za slovensko Prekmurje? Ne, dragi demokratski bratci, tak daleč slepi in „tupašje" smo ešče ne V našem imeni de on gučao, šteri za to opravilo od nas dobi pooblastilo in ne od vas, ar mi smo v imenu slovenskoga Prekmurja govorili in smo dali reč človeki, šteri je delao za slovensko Prekmurje, ne pa kak ví, — stao ob strani i čakao, kda bodo pečeni kostüme. Naš govornik je povedao svoje v imeni slovenskoga Prekmurja, ali v važem imeni je ne gučao, ar vi i slovensko Prekmurje, to sta dve reči. Z vami nema slovensko Prekmurje nikaj sküpnoga, dokeč se ne pobog-šate, dokeč ne postanete drügo nego ste zbaj. Samo spominjajte se, bratci, kaj je pravo dr. Korošec v Žalcu. Pravo je: »Slovenski narod ima svoje zgüblene sinove.« In tej zgübleni sinovi so — med demokrati ! Zato pa od demokratov in demokratskih listov slovensko Prekmurje ne potrebüje nikša navodila ! Človik z zlatim mozgovjom. (Francozski spisao Alphons Daudet). Bio je idnok človik, šteri je meo zlato mozgovje. Pri njegovem rojstvi so pravli doktorje, da nede živo, ar je bila njegova glava pre žmetna i njegova lobanja pre velka. Ali on je živo i rasao kak drevo, samo njegova glava ga je malo preveč zibala se pa ta i smilo se je sakšemi, šteri ga je vido . . . Večkrat je spadno. Idnok se je skotao zednoga perona (ganga pred alomašom) i je prileto z glavov v mramornato stubo, teda sze je čüo od vdarca njegove glave takši glas, kak bi što z železnov šibov vdaro. Lüdje so mislili, da se je bujo, ali da so ga obüdili, so vidli samo malo rano i nikelko kaplic zlata na njegovi vlasaj. Zdaj so spoznali njegovi starišje, da ma njuv sin zlato mozgovje. Od toga se je nikaj nej gučalo i mali sam je nikaj nej znao, zato je večkrat pitao, zakaj ga zdaj več ne püstijo, da bi se šau z drügov decov špilat. „Oni bi te vkradnoli moj mali dragec“ njemi je odgovarjala mati. Mali se je zdaj jako bojao, da ga nebi vkradnoli i je zato ráj büo doma sam i se s težavov vlačo z edne hiže v drüjgo. Da je büo star sedenajst let, so njemi starišje odkrili Velikansko bogastvo, štero nosi v svojoj glavi i vsaki krat so ga prosili, naj njim da malo zlata, rekši, da so ga eni do zdaj gor zranili. Mali se je nikaj nej obotavlao, nego je včasi vzeo z glave kak ori debeli falat zlata i ga vrgao materi na kolina . . . nato pa je ves pijen od veselja, da njemi je natura dala takše bogastvo, odišao po sveti. Ar je jako razvüzdano živo i razmetavao zlat, nej da bi ga niti šteo, so lüdje pravli, da njegovi mozgovje nikdar ne zmenkajo. Ali oni so se pomali menšali, njegove oči so gračüvale či duže bole motne i so pešale, njegova lica pa so gračüvale prazna, dokeč je nej ednoga dneva po velkoj razvüzdanoszti sirmak ostao sam med črepnjami i smetami, de so se večer gostili i prestrašo se je, ar je njegova glava več nej dala tistoga glasa kak prle, dokeč je bila puna zlata. Zdaj je prišo čas, da se obrne na drügo pot Od tistoga časa je mogo živeti novo živlenje. Človik z zlatim mozgovjom je zdaj mogo živeti od trüda svoji rok. Pa čüdno, delao je kak Človik, šteri je jako Skopi, büo je boječi i se trüdo, da bi pozabo na tisto velko zapravleno šumo, na štero je nej šteo več misliti ... Na nesrečo je eden njegov prijateo šou za njim ta, de je büu sam i spoznao njegovo Skrivnost. V ednoj noči se je sirmak naglo zbüdo zavolo velke bolečine v glavi. Ves prestrašeni je skočo gori i zapazo sveklosti meseca ednoga prijatela, Šteri je bežao, skrivajoč nikaj pod plaščom ... Z glave njemi je vkradno nikelko zlatoga mozgovja. Za nikelko časa po tistom je človik z zlatim mozgovjom postao zalübleni i zdaj je bilou vsega konec. Lübo je z globočine svojega srca edno malo žensko, štera je njega tüdi Iübila, ali je rajši mela lepi gvant i razne drüge gizdavosti, štere je zobesila na sebe. Bila je ta ženskica puna müj i človik njoj je nikaj nej mogo od-rečti, či je kaj Štela meti, liki njoj je rajši skrivao svojo žalostno skrivnost, da njoj nebi delao prevelki skrbi. »Sva ti zadosta bogativa?" ga je pitala idnok. I vbogi mož je odgovoro: »O, preveč sva bogativa." I nasmejao se je z lübeznijov proti tistomi vtiči šteri ga je klükao na glavi. Nikelko krat ga je šče prijao straj i zbüdila se njemi je žela, da bi büu Skopi, ali že je prišla mala ženska k njemi i njemi pravla, naj njoj nikaj prav dragoga küpi, či je tak bogat. I küpo njoj je nikelko dragi reči. To je trpelo dve leti, nato pa njemi je ednoga jütra žena mrla, nej da bi znao zakoj i bogastvo se na- gibalo h konci ! S tistim, ka njemi je ešče ostalo, je dao napraviti vdovec svojemi dragomi mrtveci lepi sprevod. Po sprevodi se je napoto po šürki vilicaj nazaj v mesto kak či bi büo pijen. Večer, da so se baute razsvetile, se je stavo pred ednov velkov izložbenov oknov i je dugo časa gledao dva šolnja, šteriva sta bila iz plavoga svila i obrobleniva s fajnim perjom. „Že znam, što bi se veselio tem šolnjom“ si je zgučao sam pri sebi, i se nasmejao; ne da bi se že spominao, da njemi je žena mrla, je stopo v bauto, da bi küpo te šolnje. Naidnok je bautoš, šteri je bio v zadnjem deli baute, začüu močen krič, Pribežao je i od straja skočo nazaj, da je zagledno moža, šteri je büu naslonjeni na pisarniški sto i ga je gledao. V ednoj roki je držao šolnje, drügo pa je kazao vse krvavo i na konci nojetov je meo šče zadnje zlato strüganje. Takša je zgodba moža z zlatim mozgovjom. Ta zgodba je resnična od začetka do kraja, ar so tüdi gnesden šče lüdje, šteri so obsojeni živeti od svoje pameti. Tej lüdje Plačüjejo s finim zlatom, s svojim mozgovjom i s stojim živlenjom vsakšo najmenšo reč na sveti. To je pa nje vsakdanešnje mantra. Ali da se navolijo trpeti ... Znorejo. NEDELA. (Po risalaj dvanajsta). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučencom: Blažene oči, štere vidijo, ka vi vidite ! povem vam najmre, da je dosta prorokov i kralov štelo viditi, ka vi vidite, pa ne so vidili; i čüti, ka vi čüjete, pa neso čüli. I glej, vstano je nikši vučenik postave i ga je Sküšavao i pravo: Vučenik, ka naj delam, da dosegnem večno življenje ? On njemi je pa pravo: Ka je pisano v postavi ? Kak čteš ? On njemi je odgovoro i pravo: Lübi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje düše, iz vse moči svoje in iz vse misli svoje; i svojega bližnjega kak samoga sebe. I pravo je nje- mi: Prav si odgovoro; delaj to i živo boš ! On pa se je šteo upravičiti i je pravo Jezuši: Što pa je te moj bližnji ? Jezuš pa je odgovoro i pravo: Nikši človik je šeo od Jeruzalema v Jeriho i spadno med razbojnike, šteri so ga tüdi oropali i njemi prizadjali rane, šli i ga püstili na pou mrtvoga. Pripetilo se je pa, je šou nikši dühovnik po tistoj poti; i ga je vido i žeo mimo. Ravno tak tüdi levit, da je prišo blüzi tistoga kraja i ga je vido, je šeo mimo. Nikši popotni Samaritan pa je prišo do njega i da ga je vido, se njemi je v srce smilo. Navuk: Naš bližnji ne je samo naš prijateo ali človik, šteri je istoga roda kak mi, nego vsaki človik i tüdi neprijateo. 3 NOVINE 12. augusta 1928. Murska Sobota. — Slovenski jezik v drž. urade ! Mam večkrat poseo v državni uradaj i tak tüdi v davčnom uradi, Čüdno se mi vidi, kak je to mogoče, da se deset let potom, ka se je zdrüžila naša krajina z ostalov Slovenijov, more ešče izda kaj takšega goditi, najmre, da se z lüdmi, ki dobro znajo slovenski, guči madjarski. Mi že razmimo, da je včasi potrebno se poslüžiti pri uradni zadevaj tistoga jezika, šteroga stranka najbole razmi, ali to samo v potrebi. Nemremo pa spreglednoti istine, da se v Italiji dela s tistimi, šteri bi šteli slovenski gučali pa so Slovenci, naravnost nečloveški i kak z robami. Zato nam je popunoma nerazumlivo, zakaj bi se pri nas davala takša dovolenja, vej pa znamkar znajo, ka je državni jezik. Obračamo se teda na merodajne oblast, da takšemi deli zaidnok napravi konec, ar to znači zametavanje slovenskoga jezika, i to či nači nejde z premestitvijov takši uradnikov. — Prekmurec. Slovenska Krajina. — Popravek. V zadnjoj številki Novin sta se nam vrinole dve nelübivi pomoti. Na drügoj strani more biti najmre okrajno sodišče pri Gradi namesto »okrožno« i na štrtoj strani v poslanskoj pošti okroino sodišče v Soboti namesto »okrajno.« — Senje v Törnišči. Na zadnjem senji sta bila kaznüvanje dva možaka zavolo trpiočenja živine. Da bi krave kak najbole dojne lejko odala, sta že par malov prle nej dojila, zavolo šteroga živina jako trpi. Laž je ti nindri nej dobra. — Eden je bio nazaj poslani, ar njemi je živinče bilou Sumlivo na slinavki. — Državna meščanska šola v Dol. Lendavi. Vpisovanje se vrši po odl. min. . dne 30. in 31. avgusta obakrat cd 8. do 12. ure. Opozarjamo na to, da po 5. septembru more sprejem oziroma vpis dovoliti le vel. župan na posebno prošnjo. Vsak Učenec plača 20 Din. za Zdravstveni sklad. Tega prispevka so lahko oproščeni le siromašni učenci, ki se izkežejo s potrdilom, kakor za oprostitev kolkovine za izpričevala. Po 15. septembru je sprejem nemogoč. — Ravnatelj. — Bogojina. Zdaj v nedelo 19. t. m. ob 8. vöri večer bodo meli bogojanski Orli lepo igro „Zob za zob“ i na konci šče edno burko, na štero vlüdno vabijo vse domače i zvünske prijatele Orlov — Odbor. — Odpiranje i zapiranje trgovin. Po naredbi ministerstva za so- cialno politiko i velkoga župana mariborske oblasti se smejo Odzdaj trgovine odpirati i zapirati po sledečem redi: V kedni od 1/2 8. do 1/2 1. i od 2. do 7. vöre. Podnešnji počitek je teda od 1/2 1 do 2. vöre. V tom časi je strogo prepovedano odavati blago, kak naprej tak pri zadnji vrataj. Po nedelaj: od 1/2 8. do 1/2 10. vöre. Celi den morejo biti trgovine zaprete na ete svetke: 1. decembra, 17. decembra na Novo leto, na Trejkralovo, na velki petek, na Telovo, na Vsisvecovo (1. nov.), na Božič, na vüzenske i risalsko nedelo. Samo do podneva morejo biti zaprete na Vidovden (28. jun.) i na den vseslovanski apostolov sv. Cirila i Metoda. Popodne morejo biti trgovine zaprete: na svetek Vnebohoda (Malo Telovo), na Petrovo, na V. Mešo (15. avg.) i na svetek Marijinoga brezmadežnoga spo-četja (Mikiošova Marija 8. dec.) Vsi gospodje trgorci so dobili te dni štampano naredbo, štere se morejo natanč-no držati, ar ovači zapadnejo kaštigi po členi 37. naredbe i § 13. zakona od zavarovanja delavcov. . — Tešanovci. Tešanovčarje so dali vse vküper 23 metrov silja za sirmake, šterim je toča vničila polske pridelke. Hvale vredna občina! Ka pa drüge vesnice? Peldo majo lepo. — Motvarjavci. 12. avg. t. l. je bio v Motvarjavcih odposlanec ministerstva vöre i višiši cerkveni funkcijonar reformatske cerkve. Ustanovila se je tü nova fara za naše državlane reformatske (kalvinske) vöre, tak da bodo meti tüdi tej naši rojaki svojega popa v našoj državi, pa nej več na Madjarskom. — Naznanje. Beltinsko šoštarske cesko drüštvo de obslüžavalo 150 letnico svojega obstanka dne 26. augusta 1928. Ob 10 vöri de slovesna sv. meša. Drüštvo de šlo v cérkev s prošecijov, godbov i zastavov. Sküpni obed de drüštvo melo pri g, Horvat Ivani v Beltinci. Zato se vabijo k obilnoj udeležbi vsi tisti ki so od toga drüžtva odstopili i tüdi sosedni far. Lüstvo naj se udeleži te redke slovesnosti. — Novi mostovje. Ništerne občine v našoj krajini so si napravile v zadjem časi več novi mostov, šteri so v čast Občinam, tak na priliko Püconci, Sebeborci, Zenkovci. Zenokovci so nabaviti v dvema letoma oba lepiva cementaniva mosta prek Bodonskoga potoka. Posebno drügi, feobani, šteroga je občina letos napravila po plani g. inženere Vedenika, je gvüšno najlepši v celom okraji i je vreden, da se pa pogledne. Občini i zenkovskomi Župani se pač lehko častita na tak lepom deli v tak kratkom časi. — Čüje se, da se je po strašnoj toči, štera je v Vnogi občinaj spotrla vse stroje, cigeo preci pcdrakšao, namesto da bi se dalo tem siromakcm falej. Čüjejo se tüdi glasi od nikši čüdni menic (vekslnov). Prosimo v pogled račune, da lejko povzememo potrebne stopaje za obrambo sirmakov. Tjedenske novine. — Smrt milijonara. V Kraljevo se je te dneve Obeso jako bogati trgovec, šteroga haski so se ceniti na den do 350 Din. Zrok samovmora je bio najitrej želočni beteg, za Šteroga je nej mogo najti vrastva. — Peneze je delao. Te dni so prijali v Karlovcu strojnoga klučavničara Dreženoviča, šteri je delao peneze, i to po dva dinara. Dobo je 5 mesecov zapora. — Praj ga spravo v smrt. V Novski na Hrvatskom je pred par dnevi šeo železniški uradnik po štreki proti domi. Ar je bio velki praj i močen veter, je nej vido i čüo, da ide za njim železnica, štera ga je zgrabila, vrgla na šinje i ga povozila. Odtrgala njemi je levo nogo i levo roko i nesrečnež je nahitroma nato mrou. — 722 000 Din. je vkradno. v Sarajevu bivši knigovodja pri oddelki za prehrano pri deželnoj vladi v Sarajevu. — Sleparija z zavarovalninov. Pred kratkim je prišo v občino sv, Krištov mladi slepar, šteri je nagovarjao lüdi, naj se dajo za varovati pri mestni hranilnici ljubljanski. Ar je ponüjao jako vgodne pogoje, so se ništerni dali napelati i slepar znoro tak več kak jezero osemsto dinarov. — Za volo paše buju človeka. V vesi Rupah v severnoj Dalmaciji je prišlo med dvema kmetoma do svaje zavolo paše. Med svajov je eden strelo z revolvov na svojega protivnika i ga k smrti buju. — Smrt zavolo 10 dinarov je gor zeo v Zagrebi 29 let star delavec Jovo Cseke. Bio je najmre v oštariji v drüžbi dvej drügi delavcov, s šterima se je skregao zavolo 10 dinarov i eden ga je smekno z nožom. Pripelali so ga v špitao, de je pa naskori podlego operacijam. — 300 plügov loga zgorelo. V logi Paridjin v Sremi je pa iskra od železnice, kak smo to letos že dosta čüli, pozročila ogenj, kakšega tam ešče ne pomlijo. Vužgala se je najmre šuma i je zgorelo do 300 plügov najlepšega i najbogšega loga. Škoda se računa na milijone. Pri gašenji so bile 4 osebe žmetno ranjene, 20 pa lejko. — Osem ranjeni zavolo edne dekline jo bilo v vesi Hadžici pri Sarajevu. Bilo je proščenje, štero je minolo, kak je to že navada, s pijančüvanjom i bitjom, v šterom ji je 8 odneslo ranjene glave zavolo edne dekline. — Kelko škode je po ognji v vesi Gorenje Jezero? Pisali smo od več ognjov, šteri so bili tisto nesrečno nedelo 5. avg., ali najstrašnejši med njimi je bio v Gor. Jezeri, de je pogorela cela ves. Smrtni nesreč je nej bilou, pač pa so bili obežgani: 17 let stara deklina, več gasilcov i eden financ. Pogorelo pa je vse, tüdi Sadno drevje po ogradaj, štero je kazalo obilen sad. Ponikvarovoj drüžini je zgorelo 10 jezero Din. Papirnati penez, šteri so bili v omari. Grozno je bilo gledati, da se je vužgala hiža trgovca Šepca, šteromi je zgorelo vse blago. K tomi pa je dosta pripomogao petroli, šteri se je tüdi vužgao v vsej lagvaj. — Vsega vküp je pogorelo 26 hiž z vsem gospodarskim poslopjom vred. Ostalo je v celoj vesi samo 7 hiž. Komisija županstva občnih Stari trg je eden celi den šacala škodo, i je prišla do zaklüčka, da je 4 malo menje kak 5 milijonov Din. Škode, zavarovalnina za vse vküper pa znese komaj 1 miljon devetsto jezero Din. — Kak prvo pomoč pogorelcom je dao oblastni odbor 30 jezero dinarov. — Narednik strelo kapetana i sebe. V Belgradi je prišo narednik Živko Belanovič v pisarno kapetana Dodiča i njemi izročo edno pismo. Med čtenjom pisma je narednik trikrat strelo v kapetana, šteri je včasi spadno mrtev na tla. Narednik Belanovič je pobegno, za njim pa je bežao drügi narednik Štefanovič, štero je morilec tüdi nevarno rano, nato pa odišao v svojo hižo, gde je šče sam sebe strelo. Belanovič se je znamkar maščüvao nad kapetanom, ar je büo zavolo njega pred par dnevi na 15 dni zapreti. — Žensko telo na železniški Šinjaj so najšli te dni na široki med Koprivnicov i Drnjom. Telo je ležalo na črevi i je bilou brez glave. Ali se je zgodo zločin, nesreča ali samovmor i što je bila mlada ženska, se ešče nevej. Prekusnice. Ne je dobro vido. Mož, šteri je meo preci velki straj pred svojov ženov, je prišao ednok kesno zvečer domo, ar se je v oštariji zamüdo. Doma se je že pred dverami lepo doj Spravo i kak najbole potüo prišo v tržo. Da ga žena ja nebi kregala, je začno deteča kolica voziti po hiži. Ženo, štero je stem zbüdo skoči gor i se zadere nad njim, ka dela. „Mala se je zbüdila i se jokala, pa sam jo mogao zibati“, njoj odgovori mož. »Ti krava pijana, pa ne vidiš, da mala spi pri meni na posteli«, ga zavrno žena. Znorili so se. Oča so pri obedi pravli deci, da šteri več krumpišov poje, tisti vekši falat mesa dobi. Deca so se zato jako paščili i da so se najeti, je oča pitajo, šteri je najbole Sit. „Jaz, jaz“ so kričali vsi povprek. „No, te pa meso za jütro njajmo“ so pravli nato oča. Mali oglasi. Zgübo se je pes vučje pasme, sliši na klic »Sultan", što mi ga vrne ali najde dobi nagrado pri ALOIS KREFT, trg. Cankova. Proda se posestvo obstoječe iz 16 oralov travnika obraščenega z drevjom, kateri obstoji iz več parcel; in eden vodni mlin s petimi cilindrami. Posestvo se nahaja skupno z mlinom v katastralni občini TURNIŠČE Informacije v tej zadevi se dobijo pri lastniku samemu v mlinu. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime s prostov hranov, stanovanjom i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana, Trnovo. Dijaško polje. Sledečo spomenico sta vložila sred meseca augusta našiva g. poslanca na predsednika vlade g. dr. Antona Korošca i ministra prosvete g. Milana Grol. Prekmurje je z ujedinjenjem z našo državo izgubilo svojo gimnazijo v Monoštra, ki je Žalibog ostala tik ob meji na Madjarskem. Da do 200.000 prebivalcev, ker sem teži tudi Mursko polje in severni del Medjimurja, ne bi ostalo brez gimnazije in da se ustav) tok madjarizacije in germanizacije, so prosvetne oblasti takoj po ujedinjenju ustanovile v Murski Soboti popolno gimnazijo. S finančnim zakonom za l. 1927—28. je bila ta gimnazija zvedena na nižjo, samo 6. razred je še vzdr-ževala držáva. Vsled velike važnosti gimnazije v vsakem oziru, se je Prebivalstvo Prekmurja odločilo, da bo ostale razrede (5. 7. in 8.) vzdrževalo samo. Ker pa je pokrajino v l. 1925. obiskala velika povodenj, naslednje leto pa suša in metuljavost, letos pa je po uradnih podatkih naredna toča do 54 miljonov din. škode, Prebivalstvo, ker je Vsled pregoste naseljenosti že itak revno, ne bi moglo vzdrževati teh višjih razredov. Podpisana torej prosita, da vzdržavanje višjih razredov na gimnaziji v Murski Soboti prevzeme država in to gimnazijo sprejme med popolne glmnazije v naši državi, in to iz Sledečih razlogov: 1) Prekmurje meji nacionalno na Madjare in Nemce. V pokrajini sami že do 14.000 Madjarov, in to ob madjarski državni meji, ter nekaj Nemcev. Da se ti elementi vzgojio v lojalne državljane, je potrebna Popolna gimnazija v Murski Soboti. Ista je to svojo nalogo že dosedaj v Odlični meri vršila; 2) Gimnazija šteje 337 učencev, ki, ako gimnazija postane nižje, ne bi mogli končati svojih srednješolskih študij, ker je najbližji popoln Srednješolski zavod v Mariboru oddaljen vsled ovinka železnice več ko 140 km; 3) Gimnazija ima zadostno število kvalificiranih učnih moči; 4) Ima tudi predpisano poslopje; 5) Prekmurje je ena najbolj gosto naseljenih pokrajin naše države, popolno državno gimnázijo v središču Prekmurja, v Murski Soboti torej zahtevajo tudi socijalne in gospodarske prilike; 6) Murska Sobota je Sedež okrožnega in Okrajnega sodišča ter srezkega poglavarstva in raznih drugih uradov. In ker v Sloveniji vsako mesto s sedežem Okrajnega sodišča ima popolno državno gimnazijo je ista tembolj potrebna ob nacionalni meji. Ker mnogo družin državni uradnikov ne bi mogle vsled slabih gmotnih razmer svoje otroke pošiljati na oddaljene glmnazije, zato je potrebno, da država prevzeme vzdržavanje višjih razredov in s tem pomaga svojim uradnikom; 7) Prebivalstvo Prekmurja, ki je največ trpelo za svoj narodni obstoj in je edina pokrajina v naši državi, ki je preko boljševiškoga jarma, pod katerim je gospodarskvo veliko pretrpelo, prišlo v našo državno edinico, je letos zelo užaloščeno. Užaloščeno, ker je Vsled elementarni nezgod za več let gospodarsko izčrpano, bilo zapostavljeno za prebivalstvom drugih pokrajin v naši državi, ki so vse bile udeležbe na 12 miljonski postavki kot pomoč za zgradbo novih osnovnih šol v letošnjem proračunu, edino Prekmurje je bilo izkljüčeno od te pomoči. Da se ta zapostavljenost popravi in Prebivalstvo potolaži, prosita podpisana, da držáva prevzame vzdržavanje višjih razredov na gimnaziji v Murski Soboti in s tem omogoči obstoj popolne drž. gimnazije. Belgrad, dne 10. avgusta 1928. KLEKL JOŽEF, JERIČ IVAN, nar. poslanec. nar. poslanec. 4. NOVINE 19. augusta 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2'23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 200—250 Din., žito 200—230 Din., oves 200 Din., ječmen 200 Din., ku konca 280—300 Din., hajdina 250 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12 50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17 — 20 Din. Svinje: V Maribor prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1,25D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Mesečno sobo z električno razsvetljavo, z, ali brez hrane iščem. Ponudbe na uredništvo Novin pod „PRIJETEN DOM“. 25 rojov v kaptaraj je kodaji z vinjakom vred. Pozve se pri ROŽIC JOŽEFI, Mlajtinci. Špenglarski inaš s celov oskrbov se sprime včasi pri DRAGOTIN NEMEC Štrigova. Prodam radi odhoda pod roko po najnižjih cenah zelo lepo pohištvo: spalno sobo, jediinico, damski salon, pisarno, sobo za gospode; dalje Prodam kopala, kuhinjsko in jedilne potrebščine, omaro za garderobe, postelino, žimnice, konjsko žitno, peč, slike, preproge in različne druge predmete. Vedno na ogled pri PAVLINI VOGLER v Cankovi. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena u litra 191. Razglas. Županstvo občine Tišina razglaša, da se vrši v novo vpeljani ŽIVINSKI in KRAMARSKI SEJEM dne 10. aprila in 7. septembra vsakega leta — in tudi že letos. Vabimo vse prodajalce in kupce na ta novi veliki sejem. Za govejo živino se ne plača nobena pristojbina. Županstvo občine Tišina. Vsa popravila pri vöraj zgo-tovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Sprejme se iz bolše hiše fant za Vajenca v trgovino z mešanim blagom v Mursko Soboto. Naslov pove PREKMURSKA TISKARNA v M. Soboti. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lèpši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LE VASIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO1 KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8 % do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj. (Koneesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu.) NOVO NOVO! ednostávno, dvostavno in ameriške knjigovodstvo trgovsko računstvo, trgovska korespondenca in kontorna dela, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, italjanščina, (neobvezen predmet) UČNI PREDMETI: trgovinsko in meništvo, blagoznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, Slovenska stenografija, Začetek dne 3. septembra 1928. Prospekti in vpisovanje pri tvrdki Ani Rud. Legat & Co., Maribor Slovenska ulica 7, telefon 1000. K natančnemu uvažanju. Opozarja se posebno na to, da je trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno koncesijoniran. Imenovani tečaj se torej ne sme zameejavati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk« kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo torej državno vrednost. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.