ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 15, številka 1, marec 2014 Foto: PM Včerajšnji dan vrtca je bil pomemben za otroke, njihove starše in vzgojiteljice Dragi bralci in bralke našega časopisa! Pomlad je spet med nami. Iz dneva v dan postaja prijetneje, topleje, bolj živahno, cvetoče, čivkajoče in vse bolj veselo. Čeprav pravijo, da marčevski toploti ne smemo zaupati, se je zima vendarle morala posloviti in odstopiti mesto najlepšemu in za kmeta tudi najbolj delavnemu letnemu času. Lepo vreme je pospešilo dela v vinogradih in sadovnjakih, na drugih kmetijskih površinah in na vrtu. Skupaj z naravo se prebujamo tudi mi in tako smo vam pripravili novo številko občinskega časopisa List iz Markovcev. Od zadnje številke meseca oktobra se je dogodilo mnogo zanimivih stvari. Za nami so številni občni zbori, preživeli smo fašenk - najbolj »divji« del leta, tudi 8. marec in materinski dan smo že praznovali. O vseh dogodkih, ki so zaznamovali življenje v občini Markovci v minulih štirih mesecih, poročamo tudi v našem časopisu. Toplo vreme nas kar vleče v naravo. Med delom na vrtu ali na polju se le sprostite in prelistajte naš časopis ter preberite kakšen prispevek. Naslednja številka bo izšla ob koncu meseca junija. Vabimo vas, da skupaj z nami sooblikujete občinski časopis. Veseli bomo vsake novice. Pa prijetno branje! Izvedli smo veliko projektov Pred 15. občinskim praznikom smo k pogovoru povabili župana Milana Gabrovca. Pogovarjali smo se o aktualnem delu, načrtovanih projektih in pripravah na praznovanje. Ob občinskem prazniku je prav, da se dotaknemo investicij in projektov, ki so v zadnjih mesecih potekali v naši občini. Katere izmed teh bi izpostavili? Vsekakor je potrebno izpostaviti nov vrtec, v katerem so dobili prostor otroci vseh naših občank in občanov, ter etnološko zbirko, ki smo jo uredili v mansardnih prostorih občinske stavbe. Tukaj so še mnogi drugi projekti, ki smo jih izvedli v obdobju od leta 2010 do danes. To je dokončanje kanalizacije v Borovcih, Prvencih, Strelcih, Sobetincih in Strelcih in izgradnja poslov-no-stanovanjske stavbe v centru občine, ki jo je zgradilo podjetje MCK d.o.o. in s tem polepšalo in prispevalo dodano vrednost občinskemu središču. Zgradili smo cesto obrtna cona-Sobetinci in dva odseka v Bukovcih ter veliko kolesarskih poti: obrtna cona-Sobetinci, v Zabovcih ter ob glavni cesti v Stojncih. Zaključuje se tudi kolesarska pot od Bukovcev do Markov- cev. V Stojncih se zaključuje gradnja centra večgeneracijskega druženja, v Sobetincih pa vaško-gasilskega doma. Zgradili smo tudi postajališče ob GC Ptuj-Zavrč, ki mimovozečim kaže, da se lahko ustavijo in si oddahnejo. S tem izkazujemo, da smo občina prijaznih in gostoljubnih ljudi. V gradnji je kanalizacija v Stojncih in Bukovcih. Potrebno je omeniti tudi, da smo lansko leto poskušali pomagati prizadetim v poplavah in vdoru podtalnice, za kar smo porabili proračunsko rezervo. Več o projektih bo predstavljeno na ob- »S svojim delom sem zadovoljen«, pravi župan Milan Gabrovec. činskem prazniku. V kateri fazi je projekt gradnje kanalizacije in kolesarske steze? Smo nekje na sredini gradnje, kar pomeni, da je zgrajenih že več kot polovica primarnih vodov in da se bo kmalu pričela gradnja individualnih priključkov do gradbenih parcel naših občank in občanov. Kako pa je z medgeneracijskimi centri? V Stojncih bo gradnja v kratkem zaključena, v ostalih vaseh pa se bomo o tem pogovorili na vaških zborih, ki bodo v kratkem. Glede na izid teh pogovorov bomo pristopili k pripravi projektov za naslednje obdobje. V Bukovcih bi naj namestili igrala za otroke ter uredili prostor za balinanje in kegljanje. Kdaj vaščani lahko pričakujejo omenjeno naložbo? Nekaj igral bomo ob gasilskem domu namestili že v naslednjih dneh, saj je to potreba ob raznih prireditvah, ki se dogajajo v omenjenem domu oz. v večnamenski dvorani. Za vse ostalo se bo verjetno našel prostor v športnem parku Bukovci. Kako napreduje ureditev trga v središču Markovcev in gradnja fontane? Projekt stoji, saj ga šest občinskih svetnikov ni podprlo, čeprav ga javnost še kako podpira, kar je pokazal lanski zbor vašča-nov v Markovcih in tudi v ostalih vaseh. Treba je povedati, da bi omenjeni trg in fontana bistveno polepšala in izboljšala kvaliteto bivanja bližnjih in oddaljenih občank in občanov. Večkrat ste že omenili, da bo gradnji vrtca sledila še gradnja nove šole. Ali je omenjen načrt še aktualen, glede na to, da je bila šola nedavno energetsko sanirana? V bodoče bomo preverili vsa dejstva okrog tega vprašanja. Vemo, da je ostrešje šole v zelo slabem, celo kritičnem stanju. Podobno je tudi z večino strojnih inštalacij. Preučili bomo, ali je smotrneje adaptirati ostrešje in instalacije ali začeti s projekti za novogradnjo. Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in jih vabim na osrednjo prireditev, saj sem mnenja, da imamo vsi skupaj razloge za veselje in praznovanje. To je praznik vseh nas ... Vabljeni na številne prireditve v okviru 15. občinskega praznika, posebej pa na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 25. aprila, v večernih urah. PB Foto: PM Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, 61/08, 99/09-ZIPRS1011 in 3/13) in Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/13) Občina Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci za leto 2014 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v občini Markovci za leto 2014 (v nadaljevanju: razpis), je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Markovci, kot so programi varovanja in krepitve znanja, skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markov-ci, projekti in prireditve v okviru pusta in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih. Za programe, projekte in prireditve po tem razpisu morajo stroški nastati v letu 2014. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Mar-kovci v tekočem proračunskem letu. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci, znaša po sklopih: SKLOP A: Programi varovanja in krepitve zdravja (seminarji, predstavitve oziroma predavanja s področja problematike zdravja, programi varovanja in krepitve zdravja ipd.) - 1706101 Aktivnosti promocije zdravja -3.000,00 EUR (za 1. in 2. rok 1.100,00 EUR, za 3. rok 800,00 EUR). Razpis je odprt celo leto do porabe sredstev, in sicer je prvi rok za oddajo prijav 30. april 2014, drugi rok za oddajo prijav je 31. julij 2014, tretji rok za oddajo prijav pa 30. september 2014. Po posameznih rokih prijave na razpis so sredstva razdeljena na način, kot je navedeno pri postavki. SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo - 19.800,00 EUR, od tega: • 1102208 Razvoj gospodinjstev na podeželju - 2.000,00 EUR, • 1102210 Projekti na področju konjeništva - 1.000,00 EUR, • 1105104 Razvoj ribištva v občini - 500,00 EUR, VC\iV • 1403202 Projekt izbire najbolj urejene domačije -1.500,00 EUR, • 1403207 Izobraževanje za potrebe turizma - 700,00 EUR, • 1403208 Projekti na razvoju turizma - 2.500,00 EUR, • 1403210 Razvoj čebelarstva v občini - 2.000,00 EUR, • 1403212 Srečanje Nova vas - 500,00 EUR, • 1403213 Srečanje obdravskih občin - 5.000,00 EUR, • 1803302 Žetev - 700,00 EUR, • 1803303 Košnja - 700,00 EUR, • 1803311 Martinovanje -700,00 EUR in • 1905102 Pomoč pri izobraževanju - 2.000,00 EUR (za 1. in 2. rok 700,00 EUR, za 3. rok 600,00 EUR). V okviru postavke Pomoč pri izobraževanju se lahko prijavijo programi in projekti, ki se jih udeležujejo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Markovci in ne gre za izobraževanje v smislu pridobitve izobrazbe (mišljene so neobvezne aktivnosti, kot so npr. študentska izmenjava, obisk tuje države za namen pridobivanja znanja in izkušenj ipd.). Vlogi morajo priložiti opis programa dejavnosti oziroma načrt projekta, ki se ga udeležujejo. Razpis oz. sredstva, zagotovljena na zadnji postavki - Pomoč pri izobraževanju, so odprta celo leto do porabe sredstev, in sicer je prvi rok za oddajo prijav 30. april 2014, drugi rok za oddajo prijav je 31. julij 2014, tretji rok za oddajo prijav pa 30. september 2014. Po posameznih rokih prijave na razpis so sredstva razdeljena, kot je navedeno pri postavki. SKLOP C: Projekti oziroma prireditve v okviru pusta, ki pomenijo ohranjanje etnografske dediščine in z njim povezanih pustnih likov ter prispevek k razvoju pustovanja na območju občine - 1803310 Pustovanje -4.850,00 EUR. Sredstva v okviru tega sklopa so razdeljena glede na podskupine. V okviru sklopa C je programe, projekte in prireditve potrebno prijaviti v okviru naslednjih podskupin, in sicer: • podskupina C1: Organizacija karnevalske povorke -4.850,00 EUR, • podskupina C2: Princ karnevala - 150,00 EUR. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (velja za vse prijavitelje, razen za tiste, ki se prijavljajo na razpis pod postavko Pomoč pri izobraževanju): • imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Občine Markovci, • oziroma izvajajo programe in projekte, ki se nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Markovci, • ali neposredno prispevajo k zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva, • da omogočajo članstvo občanom s področja Občine Markovci, • da so vlogi priložili program dejavnosti, načrt projekta oziroma program prireditve, • da so vlogi priložili vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril, ki so določena v razpisni dokumentaciji. 4. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA: Višina sofinanciranja določenega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve bo odvisna od izpolnjevanja meril. Največji možni odstotek financiranja znaša do največ 90 % upravičenih stroškov programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru neporabljenih sredstev se lahko sredstva razdelijo vsem prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na število doseženih točk in sicer v višini največ 90 % upravičenih stroškov programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru, če je vlog več, kot je na razpolago sredstev po tem razpisu, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. Višina sofinanciranja za sklop C, podskupino C2: najvišji znesek, ki ga lahko prijavitelj prejme znotraj sklopa C2 znaša 100,00 €. 5. MERILA 5.1. MERILA - SKLOP A: Programi varovanja in krepitve zdravja: 1. stalno prebivališče / sedež: • v občini 10 točk, • izven občine 0 točk. 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali programom koristi interesom lokalne skupnosti: • velik (za samo občino) 15 točk, • srednji (za samo občino) 10 točk, • lokalni (za posamezno naselje) 5 točk, • ožji (interes prirediteljev) 2 točki. 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: • dva ali večkrat 10 točk, • enkrat 5 točk, • ne sodelujejo 0 točk. 4. kvaliteta, realnost, preglednost - ocenjuje se vsebina programa, projekta oziroma dejavnosti, izvedljivost, cilji in namen programa so jasno opredeljeni: • v celoti 10 točk, • delno 5 točk, • ne 0 točk. 5. promocija - program spodbuja k zdravemu načinu življenja: • občanov 10 točk, • ne 0 točk. 6. problematika projekta, programa oziroma dejavnosti: • aktualna 5 točk, • ne 0 točk. Največje možno število točk: 60. Sofinancirani bodo programi dejavnosti, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 30 točk. 5.2. MERILA - SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo: 1. stalno prebivališče / sedež: • v občini 10 točk, • izven občine 0 točk. 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali prireditvijo prispeva in koristi interesom lokalne skupnosti: • velik (za samo občino) 15 točk, • srednji (za samo občino) 10 točk, • lokalni (za posamezno naselje) 5 točk, • ožji (interes prirediteljev) 2 točki. 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: • dva ali večkrat 10 točk, • enkrat 5 točk, • ne sodelujejo 0 točk. 4. projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti Občine Markovci: • mednarodni 5 točk, • državni 4 točk, • regijski 3 točk, • občinski 2 točk, • krajevni 1 točk. 5. kvaliteta - ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta: • v celoti 10 točk, • delno 5 točk, • ne 0 točk. 6. preglednost - cilji ter nameni projektov in prireditev so jasno opredeljeni: • v celoti 10 točk, • delno 5 točk, • ne 0 točk. 7. izobraževanje v okviru prijavitelja: • v korist promocije občine in razvoja podeželja 10 točk, • v korist občanov 5 točk, • v korist prijavitelja 1 točka. 8. realnost - ocenjuje se izvedljivost glede na finančno konstrukcijo: • 10 % in več lastnih sredstev 10 točk, • 8 % - 9 % lastnih sredstev 5 točk, • 6 % - 7 % lastnih sredstev 4 točke, • 4 % - 5 % lastnih sredstev 3 točke, • 2 % - 3 % lastnih sredstev 2 točki, • 0 % - 1 % lastnih sredstev 1 točka. Največje možno število točk: 80. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 40 točk. 5.3. MERILA - SKLOP C: Projekti oziroma prireditve v okviru pusta, ki pomenijo ohranjanje etnografske dediščine in z njim povezanih pustnih likov ter prispevek k razvoju pustovanja na območju občine. V okviru tega sklopa se upoštevajo in prijavljajo vsi stroški, ki so nastali z zvezi s posamezno prireditvijo oz. projektom (npr. stroški pogostitev, glasbe, nagrad, stroški daril in drugi podobni stroški). Stroški prevozov skupin, stroški izdelave pustnih oblek in mask niso upravičeni stroški. Skupna merila (za vse podskupine sklopa C):. 1. stalno prebivališče / sedež: • v občini 10 točk, • izven občine 0 točk. 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali programom koristi interesom lokalne skupnosti: • velik (za samo občino) 15 točk, • srednji (za samo občino) 10 točk, • lokalni (za posamezno naselje) 5 točk, • ožji (interes prirediteljev) 2 točki. 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: • dva ali večkrat 10 točk, • enkrat 5 točk, • ne sodelujejo 0 točk. 4. projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti Občine Markovci: • mednarodni 5 točk, • državni 4 točk, • regijski 3 točk, • občinski 2 točk, • krajevni 1 točk. 5. kvaliteta - ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta: • v celoti 10 točk, • delno 5 točk, • ne 0 točk. 6. preglednost - cilji ter nameni projektov in prireditev so jasno opredeljeni: • v celoti 10 točk, • delno 5 točk, • ne 0 točk. Dodatna merila za podskupino C1: organizacija karnevalske povorke: A: - občinskega pomena 15 točk, - vaškega pomena glede na število lastnih skupin z najmanj 10 sodelujočimi: • do 3 skupine 3 točke, • od 3 do 5 skupin 5 točke, • od 6 do 10 skupin 7 točk, B: - okrasitev vasi oz. naselja za namen povorke 10 točk, - sami ne okrasijo vasi oz. naselja za ta namen 0 točk. C: - občanom je zagotovljena možnost sodelovanja 10 točk, - občanom ni zagotovljena možnost sodelovanja 0 točk. Č:- obiskanost: - z območja cele občine 15 točk, - z območja posamezne vasi oz. naselja 5 točk. D: - postavitev šotora 15 točk. E: - vaška prireditev v zvezi z izbiro vaškega princa 15 točk. F: - prireditev Bičov pok 10 točk. Največje možno število točk v okviru podskupine C1: 150. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 60 točk. Dodatna merila za podskupino C2: princ karnevala: A: - stroški prevoza na območju občine (dokazilo: potrdilo organizatorja o udeležbi na karnevalu): - do 20 EUR 5 točk, - nad 20 EUR 10 točk. B: - obisk prireditev v okviru »Fa-šenka v Markovcih«: - županov pustni sprejem 15 točk - občinski karneval 10 točk - obisk drugih vaških karnevalov na območju občine Mar-kovci 5 točk 2 Leto 14, številka4, oktober2013 UST I V. MARKO VC Največje možno število točk v okviru podskupine C2: 85. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 40 točk. 6. ROK IZVEDBE projektov mora biti do konca novembra 2014. Zadnji zahtevek za sofinanciranje skupaj z dokazili o porabi sredstev mora biti vložen do 12. 12. 2014. 7. VSEBINA PRIJAVE: Prijava mora biti oddana na predpisanem obrazcu in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna 8. ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Rok za oddajo prijav je 30. april 2014 (razen za 2. in 3. rok za oddajo prijav na sklop A in na sklop B v okviru postavke Pomoč pri izobraževanju ter rok za prijave na sklop C, ki je do vključno 14. marca 2014). Prijavitelji lahko razpisne obrazce dobijo na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si ali v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mar-kovci. Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite v sprejemno pisarno ali oddate po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS - SKLOP A/B/C« (navedba sklopa, na katerega se prijavlja prijavitelj). Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vr- njene pošiljatelju. 9. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni od roka za dostavo vlog. Zaradi večjega števila razpisanih programov ter zainteresiranih vlagateljev odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. 10. IZID RAZPISA Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v odlo- čitev občinski upravi, ki bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter hkrati pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, v roku 8 dni od prejema poziva. Če se prejemnik poziva v roku 8 dni od njegovega prejema nanj ne bo odzval, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen, če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v določenem roku 5 dni ne dopolni, se zavržejo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 30 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, ki je izdal sklep oziroma obvestilo. Izbrani prijavitelji morajo do 31. januarja 2015 Občini Markovci dostaviti poročila o izvedbi programov. 11. Za morebitne podrobnejše podatke v zvezi z izvedbo javnega razpisa se obrnite na Marinko Bezjak Kolenko, Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, tel. 02/788-88-87, e-pošta: ma-rinka.kolenko@markovci.si. Številka: 410-0007/2014 Datum: 5. 2. 2014 Župan občine Markovci Milan Gabrovec, prof. Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZI-PRS0809, 61/08, 99/09-ZIPRS1011 in 3/13) in Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/13) Občina Markovci OBJAVLJA Javni razpis za izbor kulturnih projektov - oprema kulturnih društev na območju občine Markovci v letu 2014 1. Predmet razpisa je izbor kulturnih projektov za opremo kulturnih društev na območju občine Markovci za leto 2014. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu: • na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost in s sedežem v občini Markovci, • projekt mora imeti jasno konstrukcijo financiranja investicijske opreme ter zagotovljene vire financiranja, • projekt mora biti končan v letu 2014. 3. Upravičeni stroški sofinanciranja so: • stroški nabave opreme društvenih prostorov (pohištvo, računalniška oprema ...), • stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe, • stroški nabave glasbenih inštrumentov. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že bila odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Markovci v tekočem proračunskem letu. Prejemniki sredstev za sofinanciranje nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe ne morejo kandidirati za isti namen 3 leta po prejemu namenskih sredstev. 4. Vrednost razpoložljivih sredstev je 5.000,00 EUR na proračunski postavki 1803501 Oprema kulturnih društev. 5. Način financiranja: posamezni projekti se bodo glede na razpoložljiva sredstva financirali do največ 50 %. Če je vlog več, kot je na razpolago sredstev, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk, vendar največ do 50 %. V primeru neporabljenih sredstev se projekti lahko financirajo tudi 100 % oz. glede na dosežene točke nad 50 %, če 100 % financiranje vseh društev ne bi bilo mogoče. 6. Rok izvedbe: dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2014 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Zadnji zahtevek za koriščenje sredstev mora biti vložen do 1. 12. 2014. Zaključno poročilo nabave mora biti oddano najkasneje do 12. 12. 2014. 7. Vsebina prijave: prijava mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu, v nasprotnem primeru se obravnava kot nepopolna. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločen obrazec. Tako izpolnjena prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. 8. Rok za oddajo prijav in način oddaje: rok za oddajo prijav je 27. junij 2014. Vlogo za sofinanciranje oddajte na zahtevanem obrazcu in z vsemi prilogami v sprejemni pisarni Občine Markovci ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako Ne odpiraj - prijava na razpis - oprema kulturnih društev 2014. 9. Postopek obravnave vlog: razpisna komisija bo pravočasno prispele prijave odprla in ugotovila, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Nepopolnih ali prepoznih vlog komisija ne bo obravnavala. 10. Merila in število točk, ki jih je možno doseči ob dodelitvi razpisanih sredstev: - delež lastnih sredstev 1-3 točke: a) najmanj 50 %, 1 točka b) najmanj 60 %, 2 točki c) najmanj 70 %, 3 točke - množičnost števila nastopajočih 1-3 točke: a) do 10 nastopajočih, 1 točka b) od 11 do 30 nastopajočih, 2 točki c) nad 30 nastopajočih, 3 točke - potrebnost »uniformiranosti nastopajočih« 1-3: a) vaški pevci, 1 točka b) pevski zbori, 2 točki c) skupine, ki predstavljajo etnološko izročilo, skupine godbenikov in drugi, 3 točke - nadomestilo dotrajane opreme, 1 točka Skupno je možno doseči 10 točk. Društvo mora zbrati najmanj 3 točke, da je upravičeno do sredstev po razpisu. 11. Izid razpisa: zaradi večjega števila zainteresiranih vlagateljev odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila občinski upravi. Ta bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter v roku 8 dni od prejema poziva pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Če se prejemnik v roku 8 dni od njegovega prejema ne bo odzval, smatramo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, ki je izdal sklep oziroma obvestilo. 12. Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisno dokumentacijo lahko dvignete v sprejemni pisarni Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci in na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si od dneva te objave do izteka prijavnega roka. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Markovci, tel. 788-88-80. Številka: 410-0006/2014 Datum: 5. 2. 2014 Župan občine Markovci Milan Gabrovec, prof. URADNE OBJAVE 1. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Markovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 2. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra k.o. Borovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 3. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Nova vas pri Mar-kovcih, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013 4. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Sobetinci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 5. Sklep o pridobitvi statusa glajenega javnega dobra v k.o. Zabovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 6. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Stojnici, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 7. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Bukovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, z dne 22. 11. 2013. 8. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Prvenci Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2013, z dne 27. 12. 2013. 9. Odlok o proračunu Občine Markovci za leto 2014, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2013, z dne 27. 12. 2013. 10. Sklep o subvenciji stroškov uporabe javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb v Občini Markovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2014, z dne 21. 2. 2014. 11. Odlok o dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Markovci, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2014, z dne 21. 2. 2014. 12. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13 - 01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) - sprememba Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2014, z dne 14. 2. 2014. 13. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti v občini Markovci Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2014, z dne 31. 1. 2014. 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13 - O1 Obrtna cona Novi Jork - sprememba IX, 2013 (Teleing), Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2014, z dne 31. 1. 2014 Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis. Vabilo društvom in posameznikom k oddaji prispevkov za naslednjo številko Lista iz Markovcev Spoštovani, vabimo vas, da s prispevki popestrite občinski časopis in občane seznanite z aktualnim dogajanjem vašega društva ali vasi. Veseli bomo prav vsakega članka. Nova številka Lista iz Markovcev bo izšla predvidoma konec meseca junija 2014. V kolikor bi želeli sodelovati v naslednji številki, vas vabimo, da vaše prispevke in slikovni material pošljete na naslov markovski.list@gmail.com do 10. junija oziroma po dogovoru. Za vsa morebitna vprašanja se lahko obrnete na člane uredniškega odbora. V pričakovanju vaših prispevkov vas lepo pozdravljamo! Uredniški odbor: Alenka Rožanc, Marija Prelog, Matjaž Mlinarič in Patricija Majcen. Leto/15, številka/1, marec2014 3 VA MÍVRKOVCUV Spomladanske investicije in dela na terenu Zaklučevanje investicij iz leta 2013 V tem času se zaključuje večina investicij iz leta 2013, razen investicije, ki je trenutno tudi najobsežnejša v Občini Markovci - »Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukov-ci-Formin in čistilne naprave Formin«. Zaključen je projekt »Ureditev prostora za razstavo stalne etnološke dediščine«, Ureditev dvigala na občinsko stavbo in projekt »Energetska sanacija OŠ Markovci«, ostali projekti v zaključni fazi. Projekt »Ureditev prostora za razstavo stalne etnološke dediščine« in Ureditev dvigala na občinsko stavbo sta se zaradi narave dela izvajala sočasno. Uporabno dovoljenje za ta projekt je bilo s strani UE Ptuj izdano 10. 12. 2013, svečana otvoritev teh prostorov pa je bila v času letošnjega pustovanja s predstavitvijo tipičnih pustnih likov. ¿y K RP evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja evropa investira v podeželje agencija rs za kmetijske trge in razvoj podeželja republika slovenija ministrstvo za kmetijstvo in okolje V zaključni fazi je tudi izgradnja dela kolesarske steze Markovci-Bukovci, kar pomeni zaključek I. sklopa kolesarske steze, ki je predvidena od naselja Bukovci do občinske meje v naselju Spuhlja. Intenzivno se izvajajo dela na objektu »Večnamenski center Sobetinci«. Rok dokončanja teh del je predviden v drugi polovici meseca aprila. Sicer bo v tej fazi dokončan le osrednji objekt z ožjo okolico, izgradnja igrišča z ureditvijo širše okolice pa v tej fazi ne bo izvedena. —I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Naložba v vašo pniwdntxi [.HmclOHLNOniHHW i™«™ WW Osrednji objekt Večnamenskega centra Sobetinci v izgradnji Pri izvedbi del je bilo opaziti deformacije lesene strešne konstrukcije. Po izvedeniškem mnenju statika so deformacije nastale zaradi prevelike obtežbe strešne kritine in seveda obtežbe snega v zimskih mesecih, zato je zahteval sanacijo ostrešja oz. menjavo strešne kritine z lažjo, kar smo tudi storili v mesecu oktobru. Kljub temu da se je izvedba del podaljšala v čas rednega obratovanja šole, je pouk potekal nemoteno. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci-Formin in čistilne naprave Formin Trenutno se izvajajo dela na izgradnji kanalov, ki poteka v trasi javnih voznih površin, in sicer v trasi lokalne ceste LC328010 Stojnci-Muretinci, v trasi javne poti 828990 h. št. 12 do h. št. 26 Stojnci, trasi javne poti JP 829020 h. št. 38 do h. št. 77 Bukovci. Večina del kanalizacijskega omrežja, ki poteka po kmetijsko obdelovalnih površinah, je že zaključena. Na teh kanalih je potrebno še izvesti interne kanalizacijske priključke. Izgradnja teh priključkov je v izvajanju. Pričakujemo, da bo izvajalec ta dela končal do pričetka del na kmetijskih površinah. Edini nezgrajeni večji kanal, ki poteka po kmetijsko obdelovalnih površinah, je kanal 3.12.0, ki poteka v naselju Bukovci, in sicer južno od regionalne ceste Spuhlja-Borl. Gradnja tega kanala se bo pričela v jesenskem času. V gradnji so tudi vsa črpališča, ki so predvidena po posameznem kanalu, in sicer v naselju Bukovci, zaselek Vopošnica in Siget, v Stojncih pa ob LC328010 Stojnci-Muretinci, objekt ČN Formin pa bo v kratkem pripravljen za montažo strojne in elektro opreme. Izgradnja ČN Formin Foto: BZ Foto: BZ Energetska sanacija Osnovne šole Markovci Končan je tudi projekt Energetska sanacija OŠ Markovci. V sklopu tega projekta se je izvedla rekonstrukcija precejšnjega dela strojnih instalacij, ki zajema menjavo kotlov, vgradnjo zalogovnikov, rekonstrukcijo ogrevanje sanitarne vode, menjavo grelnih elementov v posameznih prostorih šole z vgrajenimi termostatskimi ventili in ureditev prezračevanja v kuhinji šole. Za preprečevanje transmisijskih toplotnih izgub pa je izvedena toplotna izolacija na zunanjem ovoju stavbe in zamenjano zunanje stavbno pohištvo. občina markovci občina gorisnica Branko Zorko Foto: BZ Nove peči v OŠ Markovci Osnovna šola Markovci, enota VRTEC, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) O B J A V L J A JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTEC MARKOVCI za šolsko leto 2014/2015. Starše predšolskih otrok obveščamo, da je vpis novincev v vrtec Markovci za šolsko leto 2014/2015 možen vsak dan do 18. aprila 2014 od 7. do 14. ure v tajništvu Osnovne šole Markovci. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani vrtca ali na sedežu šole. Vlogo lahko oddate po pošti, el. pošti ali v tajništvu šole. Vloge, ki so bile že oddane, se upoštevajo pri tem razpisu. Številka: 221/13-14 Markovci, 12. 3. 2014 ravnatelj Ivan Štrafela, spec. 4 Leto/ /5, številka /, mareo 20/4 LIST (7 [Vi. A K KO VC Prva zbirka etnografskih likov V petek, 28. februarja, tik pred štiridnevnim pustnim rajanjem, so fašen-sko obarvane prireditve popestrili in obogatili še z odprtjem prve zbirke etnografskih likov v obnovljenih man-sardnih prostorih občinske stavbe. Ideja je v občini Markovci stara že več let, a je župan Milan Gabrovec poudaril, da se je prava priložnost za to pokazala v do tedaj še neizkoriščenih prostorih mansarde prenovljene občinske stavbe. Ideja se je razvila in v okviru priprav so se prijavili tudi na razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev ter od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj uspeli dobiti 107.507 evrov. Za to, da so z gradnjo dvigala ob občinski stavbi postali tudi prijaznejši do starejših in gibalno oviranih oseb, so pridobili še dobrih 72.600. Z ureditvijo mansardnih prostorov vred je celotna investicija veljala nekaj čez 316.000 evrov. »Območje občine Markovci je po šegah, navadah in običajih eno najbogatejših v slovenskem prostoru. Še posebej živo ohranjeno je ljudsko izročilo v predpu-stnem in pustnem času, kjer izstopa devet likov: poleg koranta, ki je tukaj doma, so to še orači, piceki, kurike, ruse, kopaje, vile, bozjaki in kopjaši, ki pa niso pustni, ampak ženitovanjski liki. Bogato izročilo in kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili predniki, smo dolžni ustrezno ohranjati. Sam to čutim še toliko bolj, saj sem se v otroško folklorno skupino vključil že s sedmimi leti, po vojaščini pa sem se aktivno vključil v Folklorno društvo Markovci, kjer sem ostal 23 let in sem ji še vedno predan. Trdno verjamem, da bo ta etnološka zbirka prispevala tudi k večji prepoznavnosti naše občine v slovenskem prostoru,« je ob odprtju povedal župan Milan Gabrovec. Pripravo prve zbirke etnografskih likov občine Markovci so zaupali mlademu etnologu Matjažu Mlinariču, ki je svoje delo dobro opravil in ob odprtju poudaril: »Nekoč je neki novinar zapisal, da so koranti najbolj pravi v Markovcih. Res je tako. Pa ne samo koranti, tudi drugi pra- ji i m vi fašenski liki, ki jih poznamo na območju naše občine, so najbolj pravi prav pri nas, na podeželju, v svojem primarnem kmečkem okolju. Prav zato sem zelo ponosen in vesel, da v Markovcih končno premoremo zbirko naših najbolj znanih etnografskih fašenskih likov. Uspelo nam je, da bomo lahko obiskovalcem občine skozi vse leto pokazali, kako bogato etnografsko dediščini premoremo. Vsi razstavljeni eksponati so nastali po svoji izvorni podobi, ki jo poznamo še danes, čeprav ima vsaka maska svojo zgodbo in razvoj, ki se je odvijal skozi desetletja in poteka še danes. Vsebino razstave bomo sproti dopolnjevali in nadgrajevali s spoštovanjem in zanosom, saj cenimo duhovno dediščino, ki smo jo smeli podedovati od naših prednikov. Ta zbirka je odlična priložnost, da tudi širša javnost spozna, kako smo v Markovcih ponosni na svojo dediščino in jo z veseljem pokažemo vsem, ki se ustavijo v našem kraju.« Obenem se je zahvalili tudi vsem krajanom, ki so pomagali ustvarjati zbirko in jo obogatili z darovanjem svojih eksponatov ali pa so jih celo na novo izdelali. Slovesnost ob odprtju so s petjem obogatili orači iz Markovcev, ki delujejo kot Foto: PM Matjaž Mlinarič je na svoje delo ponosen sekcija Moškega pevskega zbora Mar-kovci. Da obiskovalci ne bodo občudovali le fizičnih in v identična oblačila oblečenih skulptur, lahko na panojih s fotografijami izvedo tudi marsikaj o simboliki, ki jo maske predstavljajo, sčasoma pa bodo lahko preko vizualnih elementov opazovali, kako so se fašenske maske spreminjale skozi čas. Patricija Majcen Foto: PM Foto: PM Etnografsko zbirko v mansardi občinskega poslopja so odprli župan Milan Gabrovec (v sredini) ter podžupana Franc Ferčič (levo) in Franc Rožanc (desno). Novo pridobitev so s pesmijo počastili tudi orači iz Markovcev, ki delujejo pod okriljem Moškega pevskega zbora Markovci. Fašenski liki uspešno opravili svojo nalogo Še preden smo dodobra začutili fašenski utrip, so bližajoči se praznik začeli naznanjati poki bičev in zvonjenje koran-tovih zvoncev. V noči iz drugega na tretji februar se je pred občinsko stavbo zbralo kar nekaj fantov z biči, ki so takoj, ko je ura odbila polnoč, začeli z vso silo zamahovati sem ter tja ter z glasnim pokanjem napovedovati fašenski čas. Pridružili so se jim tudi koranti, vendar brez oprav zgolj z zvonci. Kot veleva izročilo, so »markovski maško-ri« tudi letos uspešno preganjali zimo in želeli vse dobro v letu, ki prihaja. V po-vorki, ki je letos bila že 23. Zapovrstjo, je sodelovalo okoli 2000 nastopajočih, po besedah organizatorjev pa si jo je ogledalo približno 5000 obiskovalcev. Čeprav je bila vremenska napoved slaba, se vendarle ni uresničila. Maske so veselo norele po vaseh, na domačijah pa so stale bogato obložene mize - kot se za fašenk spodobi. Najbolj pomembno pri tem je, da so ljudje bili dobre volje in so vsaj za nekaj ur lahko pozabili na vsakdanje tegobe. Spet je bilo moč videti paleto etnografskih kot tudi karnevalskih mask, ki vsako leto poskrbijo, se trudijo ter doka- žejo, da pregovor V slogi je moč še kako drži. V Markovcih pa s povorko še zdaleč ni bilo konca fašenskim norijam. Po končani povorki so udeležence etnografskih in karnevalskih skupin tudi tokrat pogostili v prireditvenem šotoru v industrijski coni, kjer so tudi razglasili najboljše maske. Komisija je imela precej težko delo, saj so bile tudi letos vse sku- pine izvirne in dobro pripravljene. Kljub temu so prvo mesto in nagrado 700 evrov namenili skupini Bollywood iz KUD Maska Stojnci. Drugo mesto in denarno nagrado 500 evrov si je prislužila skupina Mariachi fiesta, mladih iz Bukovcev, tretje mesto in nagrado 400 evrov je prejela domiselno izdelana skupina Kobre iz stojnskega Sigeta, 4. mesto in nagra- K Prvo mesto si je prislužila skupina Bollywood iz KUD Maska Stojnci do 300 evrov skupina Dirkališče polži iz Male vasi, 5. mesto skupina Irski škratki iz Spuhlje, 6. skupina Gosenice iz Cestice v sosednji Hrvaški, 7. skupina Marsovci Soviče-Dravci, 8. mesto pa skupina Simfonija godal iz Juršincev. Posebno nagrado za najboljšo etnografsko skupino je komisija prisodila izvirni skupini Piceki in vile iz OŠ Markovci. Za mastno soboto sledijo še mastna nedelja, fašenski ponedeljek in torek. Tudi skozi vse te dni je po vaseh bilo moč srečati najrazličnejše »maškore«, ki so po stari šegi obiskovali domačije. Zlasti v torek je bilo v Markovcih moč zaslediti kar nekaj tradicionalnih mask in tudi domačo karnevalsko skupino. Ljudje so jih z veseljem sprejemali in gostili, saj je to običaj, ki v teh krajih še živi. Kot smo lahko opazili, so vsi maškori s koranti na čelu svoje poslanstvo dobro opravili, saj deželo že prijetno greje sonce in vabi pomlad. Do naslednjega fašenka bomo še malo počakali, vendar ne tako dolgo, kot smo čakali letošnjega. Prihodnje leto se bomo namreč veselili že 17. februarja. Matjaž Mlinarič Leto 14, številka 4, oktober2013 5 Foto: PM fasenk,v Markovcih 2014 v sliki Palčki Godbe na pihala občine Markovci Strašila motovila iz vrtca Markovci Astronavti iz OŠ Markovci Kopjaši FD Markovci Nagošejnski piceki Körike Stara koranta Gamele Orači Predstavniki Kostanjevice na Krki Predstavniki iz Belgije Medvedi Cigani Dornava Pokači Župečja vas Korant 6 Leto/15, številka/1, mareo2014 Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Irski škratki iz Spuhlje Foto: PM Foto: PM Božičkova delavnica Markovci Kobre iz stojnskega Sigeta Foto: PM Mariachi Bukovci - mladina Aborigini Bukovci Klovni z vseh vetrov ■ * - . V Zelenjadari Trgovišče Pingvini Prvenci-Strelci Foto: PM Poletju naproti Foto: PM Muhe iz Moškanjcev Foto: PM Turbo polži Mala vas Foto: PM Marsovci KTD Klopotec Soviče-Dravci Foto: PM Foto: PM Simfonija godal iz Juršincev Pingo Cestica Foto: PM Foto: PM Eko koranti Foto: PM Foto: PM Foto: PM Foto: PM Leto/15, številka/1, marec2014 7 ÍJÜT (7 tVlíV KKO V'Cli V Bogdan von Laguna, stojnski princ fašenka V Stojncih smo pustu v pozdrav najprej priredili tradicionalni Kurenbal, kjer smo izbrali vaškega princa fašenka. Kurenbal je v Stojncih velik praznik. V dvorani domačega gasilskega doma se je zbralo mlado in staro, pravzaprav vsi - veselja in pustnih norčij željni ljudje od blizu in daleč. Letošnji Kurenbal je bil že enajsti po vrsti, organizirali pa smo ga člani Kulturno--umetniškega društva Maska. Društvo smo ustanovili leta 2010 z namenom usklajenega in organiziranega delovanja v času pustovanja in ohranjevanja lokalne pustne tradicije, ki smo jo maškare iz Stojncev že davno ponesle v svet in kot karnevalske skupine osvojile najimenitnejše nagrade na pustnih karnevalih. Uvodoma so na veliki svečanosti, ki je namenjena »ustoličenju vaškega princa fašenka«, zaplesale brhke plesalke in ogrele občinstvo, nato pa je sledila predstavitev vseh dosedanjih princev. Zbrane je vmes pozdravil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je bil eden izmed visokih gostov na prireditvi. Sledila je primopredaja prin-čevskih žezel. Domača »Fuš Kompa-nija« je na oder pospremila starega princa Don Frenka, ki je na prestolu bil kar dve leti. V spremstvu Show god- Vprogramu so odigrali tudi skeč avtorja Tončka Žumbarja 16. fašenk po bukovsko Člani Kulturnega društva Bukovci so v sodelovanju z domačimi gasilci in vaškim odborom pripravili 16. fašenk po bukovsko na pustni torek s pričet-kom ob 14. uri. Letošnja povorka je zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema po spodnjem koncu Bukovcev potekala po Sigetu. Z zbirališčem pri Klinčovem križu je povorka krenila proti vpadnici Nove vasi pri Žilaščvih, kjer so se skupine tudi predstavile. Pot so nadaljevali do glavne ceste, nato pa so vsi odšli v večnamensko dvorano, kjer so se lahko okrepčali in zaplesali še zadnji fašenkov ples z novonasta-lo skupino Panonskih 5. Na fašenku so sodelovali nepogrešljivi koranti, živahni pa so bili tudi piceki, ruse, medvedi in pokači. Med motoriziranimi karnevalskimi skupinami pa oboji domači, skupina Mariachi fiesta in Abo-rigini, skupina iz Male vasi - Dirkališče polži, Simfonija godal iz Juršincev, Pujski z mesarjem iz Hrovače, skupina klovnov na starodobnikih in Nagošejnski piceki. Seveda pa so se tudi letos nadvse lepo izkazali gostoljubni domačini, saj so kljub kriznim časom skoraj pred vsako hišo nastopajoče in obiskovalce pogostili z jedačo in pijačo. Ob tej priložnosti se vsem iskreno zahvaljujem za pogostitev. Organizatorji so podelili tudi denarne nagrade za prva tri mesta. Ocenjevalci so letos imeli malo lažje delo, saj nam je kar nekaj skupin opravičilo svojo odsotnost in je bilo s tem manj skupin. Tako so prvo mesto prejeli Dirkališče polži, drugo so si prislužili Simfonija godal, tretje mesto pa je pripadlo Nagošejnskim picekom. Ker so mnogi sklepali, da letošnje povorke v Bukovcih ne bo, vas že sedaj obveščamo, da tudi naslednje leto bo ... Pa na snidenje na 17. fašenku po bukovsko. PM be iz Spuhlje je nato na oder prišel nov princ, imenovan Bogdan von Laguna. Zamenjava princev pomeni predajo prinčevskih žezel, ki jo opravijo s spre- Foto: arhiv KUD Maska Bogdan van Laguna (na sredini) v družbi lanskega princa Don Frenka in stražarja mnimi nagovori in zaobljubami ter s predstavitvijo novega princa. Tekom programa sta sledila tudi skeča avtorja Tončka Žumbarja. Prva zgodba se je dogajala pri družini Kurenbalovih v Kurji vasi 21. Družina z osmimi otroki in babico je čakala in dočakala kreditno komisijo ... , druga pa je predstavljala križe in težave vaškega policista. Sledil je ples ob zvokih tria Melody in še veliko priložnosti za dobro voljo v duhu prihajajočega pusta. Na pustni torek smo se domače in gostujoče fašenske skupine zbrale na vaški Gmajni in se pod vodstvom vaškega princa in ob zvokih vaške »Fuš Kompa-nije« predstavile vaščanom in ostalim obiskovalcem. Organizatorja fašenka v Stojncih sta bila vaški odbor in Kulturno--umetniško društvo Maska, ki je maske in obiskovalce tudi pogostila. Številni gledalci so bili navdušeni nad skupino Bollywood, ki smo z ritmom in melodijo častili boga Ganeša. KUD Maska Foto: arhiv KUD Maska Foto: PM V Bukovcih so si prvo mesto prislužili člani skupine Dirkališče polži iz Male vasi Največji zvonec ima Peter Slana Ekipa oddaje Dobro jutro Slovenija je dan pred začetkom 54. Kurentovanja na Ptuju presenetila s svojim obiskom in oglašanjem s ptujske tržnice. Spoznavali so pustne maske, pokušali domače dobrote in uživali v plesnih nastopih. Med drugim so izbirali največji zvonec. V igri je sodelovalo kar osem lastnic in lastnikov. Posebej sta izstopala dva največja zvonca: eden v obliki hruške, ki je bil kupljen v sosednji Avstriji, drugi, še nekoliko večji, pa je bil domače izdelave, narejen po starem izročilu. Lastnik tega zvonca je Peter Slana iz Nove vasi pri Markovcih, ki je za nagrado prejel 100 evrov. Povedal je, da gre za star, več kot desetlitrski, sicer pa pravi korantov zvonec. PM Foto: osebni arhiv Zmagal je star, ročno izdelan zvonec. 8 Leto/15, 'številka/1, mareo2014 Kobre iz stojnskega Sigeta V pol stoletja je Kurentovanje na Ptuju postalo najodmevnejša in najbolj množična kulturno-etnološka prireditev v Sloveniji in v srednji Evropi, zato Kobre iz stojnskega Sigeta na status zmagovalcev leta 2014 gledamo s posebnim ponosom in velikim veseljem. Letos smo se na vseh udeleženih po-vorkah odrezali odlično. Poleg zmage na Ptuju smo v Cirkulanah zasedli peto Foto: arhiv skupine Kobre so si na Ptuju prisikale prvo mesto mesto, v Markovcih, Dornavi in Ormožu pa tretje. Udeležili smo se tudi povorke v Mozirju. Čeprav pustni karnevali trajajo le štiri dni, se priprave na njih začnejo že veliko prej. Prvi sestanek smo imeli že v mesecu decembru, kjer se je pojavilo vprašanje, kaj sploh želimo predstavljati. Imeli smo veliko idej, vseeno pa smo se mogli osredotočiti na eno, in sicer takšno, ki je izvedljiva na preprost način. Po dolgih pogovorih in kapljici dobrega vina smo se odločili za kobre, misleč, da bo to enostavno narediti. Ko se je Klemen Valenko začel poglabljati v patent glave, nam je vsem kaj kmalu postalo jasno, da delo ne bo enostavno. Klemen je hitro začel z delom, saj je za izdelavo ene glave potreboval kar tri ure. Izdelana je bila iz petih metrov žice, ki so LIST (7 [V i. A K KO VC bile pritrjene na desko, vse skupaj pa je bilo preoblečeno z dvema kvadratnima metroma gobe. Naša šivilja Bojana Me-znarič je vse skupaj preoblekla z blagom ter ustvarila dvanajst metrov dolgo kačo, ki je bila ovita okoli naših teles. Kompozicijo so izdelale naše moške kobre, Jasna Forštnarič pa nam je sestavila predstavitveni govor ter koreografijo. Povorke obiskujemo, da se ljudem predstavimo in se skupaj veselimo. Da smo letos v očeh več komisij bili tako uspešni, nam res veliko pomeni. S tem je poplačan ves naš trud in delo, ki je bilo vloženo v celoten projekt. Vsekakor pa si vsak fašenk popestrimo z veliko smeha, do katerega pride zaradi nerodnih nezgod in zabavne družbe. Skupaj smo zato skozi vso leto: na pohodih, izletu, rimskih igrah, prav tako pa se odpravljamo na mednarodno povorko v Srbijo, ki je naša naslednja postaja. Klaudija Pivko Izdelovanje papirnatih rož Markovčani se ne moremo ravno ponašati z medsebojnim druženjem na vasi, vendar je predfašenski čas bil ravno pravšnji, da to vrzel zapolnimo. Predsednik vaškega odbora Markovci Franc Cimerman je spodbudil markovske žene in dekleta, da se tudi letos dobimo v gasilskem domu in izdelamo duhe za fašenk. Ob večerih se nas je zbralo kar nekaj žena in deklet ter tudi moških, ki so pripravili obode za duhe. Prvi večer smo bile še nekoliko nespretne, drugo večer je bilo že boljše, tretji večer pa so bili duhi že izdelani. Narejeni so bili iz številnih barvnih rož in trakov iz krep papirja. Nekatere ženske, predvsem pa mlajša dekleta so izdelale prave umetniške rože. Po nekaj večerih druženja smo bili veseli ne samo naših duhov, ampak predvsem medgeneracij-skega druženja, saj so tudi otroci prisostvovali na naših »delavni-Foto: Marija Prelog cah« v izdelovanju rož iz papirja. Tudi mladi so se preizkusili v izdelovanju rož Marija Prelog Francu Divjaku v slovo V predpustnem času smo iz naše skupine izgubili dragega Franca Divjaka, bolj poznanega kot Činkija. Bil je vesel, dobrosrčen in velikodušen človek. S svojim pristnim odnosom do soljudi in s humorno obarvanim karakterjem je k sebi znal pritegniti mnogo ljudi, zato ni čudno, da si je iz prijateljev ustvaril velik družinski krog. Na vseh naših druženjih je bil nenadomestljiv pri pečenju in pripravi hrane na žaru. Vedno je bil najpomembnejši član v naši pustni skupini, saj je le on znal v sebi odražati pravi pustni duh. Pri njem smo se vedno počutili domače. Na njegovem dvorišču se je izvajala večina del za kompozicije, pri njem smo ves čez celo leto hranili material; vsi pohodi, izleti so se vedno začeli in končali v njegovi brunarici, ki jo je zgradil izključno za nas, maškore. V njej je imel tudi pravo zbirko vseh slik in rekvizitov, ki so nastajali ob 14-letnem delovanju pustne skupine Siget. Močno ga bomo pogrešali; ne samo kot člana naše pustne skupine, ampak tudi kot osebnega prijatelja. Za vedno bo ostal v naših spominih. Klaudija Pivko Milan Toplak s.p. / Stojnci I36d / 2281 Markovci 02 766 86 41 / 031 555 780 www.varkor.si / mt.varkor@gmail.com Leto/15, številka/1, marec2014 9 UST (7 MARKOVCI i V Statistika za leto 2013 2013 2012 KRSTI 48 ( + 3) 45 MOŠKI 28 ŽENSKE 20 Zakonski 14 Nezakonski 32 Civilni zakon 2 POGREBI 43(+ 14 ) 29 MOŠKI 25 ŽENSKE 18 POROKE 11 ( -1 ) 12 Statistika po vaseh Vas Krsti Pogrebi A Bukovci 14 14 0 Stojnci 8 8 0 Nova vas 6 6 0 Markovci 2 2 0 Borovci 3 3 0 Zabovci 5 5 0 Sobetinci 2 2 0 Prvenci 2 2 0 Strelci 1 1 0 Drugod 5 0 + 5 SKUPAJ 48 43 + 5 Janezu Kukovcu v slovo V spominu nam bo ostalo turobno, predvsem pa sivo nedeljsko jutro, 19. januarja 2014, ko smo izvedeli žalostno novico, da nas je za vedno zapustil naš dober prijatelj in sovaščan Janez (Janko) Kukovec. Čeprav mu je delo veliko pomenilo, to ni bila njegova edina življenjska vsebina. Vedrino je iskal tudi drugje, v krogu enako mislečih, v Športno-ribiškem društvu, ki mu je posvečal veliko svojega prostega časa, pa v gasilskem in športnem društvu. V Športno-ribiško društvo Markovci je vstopil kot ustanovni član leta 2001. Bil je pobudnik ustanovitve, saj je bila narava, predvsem pa voda njegova strast že od malih nog. Zelo rad je zahajal v naravno okolje, posebej v ribnik, ki mu je pomenil skoraj drugi dom. Kot veliko njegovih vrstnikov je tudi on leta 1988 vstopil v gasilske vrste PGD Bukovci. V mladostni zagnanosti je leta 1993 opravil osnovni tečaj za gasilca, s katerim si je pridobil potrebno znanje za posredovanje v primeru nesreč. Leta 2007 je napredoval v gasilca I. stopnje in lansko leto v čin gasilca II. stopnje. Z željo pomagati bližnjemu v nesreči in premagovati rdečega petelina se je vključeval v delo našega društva, s svojim humanim delom pa je prispeval k razvoju in napredku. Za dolgoletno delo na preventivnem in operativnem področju varstva pred požarom in drugimi nesrečami je leta 2009 prejel značko za 20 let aktivnega dela v gasilstvu. V društvu sicer ni posegal po vidnejših funkcijah, bil pa je v vseh teh letih vedno pripravljen pomagati ob večjih prireditvah, intervencijah ali pri naravnih katastrofah. Vrednota, ki mu je veliko pomenila, je bilo prijateljstvo, zato je veliko prostega časa žrtvoval za delo v različnih društvih, ki jih je znal medsebojno povezovati. Bil je nepogrešljiv ob pripravi gasilskih tekmovanj na igrišču, kjer je bil tudi gospodar ŠD. Bil je vesele narave in zelo družaben človek, kar so pokazala tudi vsa udejstvovanja v različnih društvih. Jankova življenjska doba je bila kratka, vendar jo je zelo oplemenitil. Vsa njegova dobra dela bodo zapisana v naših spominih. BK in PM Prvo sv. obhajilo bo 25. maja 2014. Dar za cerkev - 42 €. Mašni namen - 17 €. Pogrebna maša - 20€. Stolnina - 20€. Zvonjenje ob pogrebu - 35€. Pogreb - 30€ Priprava na krst: vsak prvi torek v mesecu ob 19. uri v župnišču. Priprava na zakon (tečaji za zaročence): vsak petek ob 17. uri pri Sv. Juriju na Ptuju (4 zaporedna srečanja). Zakonska skupina: srečanje vsak zadnji petek v mesecu ob 20. uri v župnišču. Biblična skupina: srečanje vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v župnišču. Obredi velikega tedna (sveto tridnevje) bodo vsak večer ob 18. uri Velika sobota: BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL MOLITVE PRI BOŽJEM GROBU ob 10.30: župnijska cerkev Markovci od 9. do 10. ure: Sobetinci ob 11. uri: v Zabovcih pri vaški kapeli od 11. do 12. ure: Markovci ob 12. uri: v Borovcih pri Veseličevi kapeli od 12. do 13. ure: Bukovci ob 12.30: v Prvencih pri Buhčovi kapeli od 13. do 14. ure: Nova vas ob 13. uri: v Strelci pri Plohlovi kapeli od 14. do 15. ure: Zabovci ob 13.30: v Sobetincih pri Mundovi kapeli od 15. do 16. ure : Prvenci, Strelci ob 14. uri: v Stojncih pri Meznaričevi kapeli od 16. do 17. ure: Borovci ob 14.30: v Stojncih pri vaški kapeli od 17. do 18. ure: Stojnci ob 15. uri: v Bukovci pri Solinovi kapeli ob 15.30: v Bukovcih pri Županovi kapeli ob 16. uri: v Bukovcih pri Travničarjevi kapeli ob 16.30: v Novi vasi pri Peklarjevi kapeli LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Majcen, Matjaž Mlinarič, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. _Spletni naslov: www.markovci.si._ Slavku Maru v spomin V ponedeljkovem popoldnevu, na praznik Gospodovega razglašenja, ko je odzvenela trikral-jevska kolednica, je svojo zemeljsko pot sklenil Vekoslav Mar- Marov Slavko iz Strelcev. Slavko je že od svoje rane mladosti gojil čut za dobrobit sočloveka in željo po pomoči za napredek in razvoj svojega okolja. Najprej se je to odražalo na rojstni Bresnici, kjer je bil predsednik mladincev, nato pa tudi predsednik domačega gasilskega društva. Tudi po preselitvi mlade Marove družine v Strelce je Slavko nadaljeval s svojimi vsestranskimi aktivnostmi. Prvenskim gasilcem se je pridružil kmalu po ustanovitvi društva pred skoraj 30. leti. Dosegel je čin nižjega gasilskega častnika l. stopnje ter opravil tečaj za gasilskega sodnika in specialnost strojnika. Včlanil se je tudi v Etnografsko društvo Markovci, kjer je bil član upravnega odbora in pomagal pri vsakoletnih pripravah in izvedbi markovskega fašenka - pri elektro inštalacijah v prireditvenem šotoru ter pri organizaciji povorke na pustno soboto. Preko 20 let je Slavko aktivno deloval pri krščanskih demokratih. Bil je med pobudniki za ustanovitev Občine Markovci, deloval je v več komisijah in odborih občinskega sveta v dosedanjih mandatih. Tudi v Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon je bil Slavko med ustanovnimi člani, vseskozi pa je bil povezan z društvom po tehnični plati, saj so ga zaradi njegove zanesljivosti in pripravljenosti radi povabili k sodelovanju pri posameznih projektih. Organiziral je vsakoletna tradicionalna romanja v Medžugorje. Velik delež je Slavko prispeval tudi k župnijskemu občestvu kot član Župnijskega pastoralnega sveta, župnijske Karitas in biblične skupine ter nenazadnje kot farni električar, ki je med drugim na edinstven način vzpostavil elektrifikacijo domače cerkve. Pri opravljanju svojega vsakodnevnega dela, ko je Slavko prehodil na stotine kilometrov pri popisovanju električnih števcev, je spoznaval stisko ljudi na terenu. Njegova poklicanost pomagati sočloveku je tudi tukaj privrela na plan, saj je marsikomu, ki je o tem lahko le sanjal, skupaj s pravimi ljudmi na pravih mestih, pomagal priti do tako želene elektrike. Svojo humanost je izražal tudi kot krvodajalec; kri je daroval častitljivih 74-krat. S hvaležnostjo se bomo spominjali Slavkovih dobrih del, naprednih misli in spodbudnih besed, s katerimi je spreminjal svet okoli sebe. Slava njegovemu spominu! Brigita Vrtačnik 10 Leto/15, številka/1, mareo2014 % LIST (7 [Vi. A K KO VC J »Če je mala plača, se v Špicu kupovati splača« V letošnjem letu svojo 20. obletnico delovanja praznuje družinsko podjetje H AN d.o.o iz Markovcev, ki se ukvarja s trgovinsko in gostinsko dejavnostjo. Lastnika sta Rado in Slavi-ca Plohl, direktor podjetja pa njun sin Darko Plohl, s katerim smo izmenjali nekaj besed ob prihajajočem jubileju. Začetke družinskega podjetja datirate v leto 1994. Kako se spominjate prvih let vodenja podjetja? Vsak začetek je težak, pravijo. Darko Plohl: Ja, drži. 20 let je kar zavidljiva doba. Naši začetki so bili res težavni, saj smo vse skupaj začeli delati brez svojega kapitala, kar pomeni, da smo morali najemati drage kredite in jih seveda tudi potem zelo težko vračati. Ob ustanovitvi podjetja je vodstvo prevzel moj oče, saj je imel za seboj dolgo in uspešno trgovsko kariero, s tem pa si je pridobil tudi ogromno izkušenj z vodenjem trgovine. Nama z mamo je bilo vse to malo težje, ker sva se oba šolala v popolnoma drugih smereh. Mama je bila administrator-ka pri odvetniku, jaz pa elektro vzdrževalec. Vsi trije smo začeli delati v trgovini že kar prvi dan po odprtju, zraven pa smo zaposlili še tri sodelavce. Če se spomnim, kako je takrat vse delovalo brez računalnikov in to primerjam z današnjim načinom dela, sploh ne vem, kako smo vse to zmogli. »Špic market«. Čeprav se nam vsem nekako dozdeva, pa vendarle: od kod takšno ime za podjetje, ki se mu je kasneje pridružil še izraz Tuš? Darko Plohl: Glede poimenovanja trgovine smo imeli kar veliko zamisli, vendar smo hoteli izbrati nekaj takšnega, kar bi naši domačini že vnaprej prepoznali. Domislili smo se, da bi lahko ime izviralo iz lege naše prodajalne, ki dejansko leži »Na Špicu«. Tako so namreč že nekoč poimenovali ta del, kjer danes stoji kozolec in pomeni vhod v našo vas. Dodatno ime Tuš se je pojavilo leta 2000, ko smo začeli s franšizno prodajalno slovenskega trgovca Engrotuš. Koliko ljudi je zaposlenih v vašem podjetju? Darko Plohl: Trenutno nas je zaposlenih 10. Žal se je tudi nas dotaknila recesija in neugodno stanje v državi nas je prisililo, da smo bili primorani skrčiti kader. V 20. letih delovanja se radi spominjamo obdobij, ko nas je bilo v podjetju zaposlenih tudi 19. Občani in mnogi okoličani smo lahko tekom let spremljali vaše delo, saj je podjetje doma na točki, mimo katere se dnevno pelje nemalo ljudi. Kako ü s m » Foto: arhiv Ime prodajalne izvira iz lege le-te, svojo ponudbo pa predstavljajo na 300 m2 ste skozi leta širili svojo ponudbo in kaj nam podjetje ponuja danes? Darko Plohl: V dveh desetletjih se je res veliko dogodilo. Vsako leto smo imeli vsaj en velik poseg v zgradbo. Tisti, ki se spomnijo naših začetkov, vedo, da je poslovna zgradba sprva izgledala povsem drugače kot danes. V teh letih smo dvakrat popolnoma prenovili lokal (bar); zadnja prenova je bila v tem letu. Nanj smo zelo ponosni, saj smo ga uredili popolnoma s svojimi idejami. Trgovinske prostore smo iz 180 m2 prenovili in sprva razširili na 500 m2, nato pa jih spet zmanjšali na sedanjih 300 m2. V prejšnjih letih smo se v mansardnih prostorih ukvarjali tudi z mešanim blagom, vendar smo zaradi prevelike konkurence in recesije morali to branžo opustiti. Danes se ukvarjamo predvsem s prodajo živil in vsakodnevnega blaga. Ponosni pa smo tudi na naši dve zadnji pridobitvi: parkirni prostor in zunanja terasa, na kateri lahko posedi kar 40 naših gostov in uživa ob dobri kavi. Tudi mansarda ne sameva; v njej smo uredili večnamenski prostor, ki ga dajemo v najem za različne dogodke, kot so sestanki, občni zbori, rojstni dnevi, družabna srečanja, vadba zumbe, pevske vaje itd. Ker nas leto veže na že kar nekaj naših tradicionalnih dogodkov, se seveda trudimo, da kupcem pripravimo dogodke, ki se jih radi spominjajo in se posledično tudi vračajo v našo prodajalno. Obljubljamo, da bomo s tem nadaljevali in našim zvestim strankam omogočili, da se bodo pri nas še naprej dobro počutile. Danes smo priča poplavi trgovin in trgovskih centrov, ki ležijo predvsem na obrobjih mest. Kakšen je pritisk konkurence na trgu? Vsekakor si prizadevate, da z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov ter boljšimi storitvami privabite čim več obiskovalcev v svoje prodajne prostore. Ne tuš - market -_spic Parkirni prostor is strank« Foto: arhiv Prenovili so tudi notranjost lokala... Foto: arhiv ... in uredili novo parkirišče. nazadnje to dokazuje vaše znano geslo »Če je mala plača, se v Špic Marke-tu kupovati splača.« Darko Plohl: Trgovski centri danes vsekakor prevladujejo. Vseeno pa se glede na svetovni trend v ospredje spet vračajo prodajalne zunaj mest oz. na vasi. Za obisk nakupovalnega centra si je namreč potrebno vzeti čas, se lepo obleči in se pripraviti na velikost prodajaln. Zavedamo se, da so ti nakupi predvsem modna muha mladih družin, saj ob tem srečajo svoje znance in prijatelje in jim to pomeni novo obliko druženja. Predvsem starejša populacija pa v svetu na take nakupe več ne prisega in tu nastopimo mi. Še vedno trdim, da se glede cen in osnovne ponudbe lahko popolnoma kosamo z velikimi trgovskimi verigami. Prednosti trgovine na vasi je kar veliko, edina slabost pa je v tem, da zaradi omejitve velikosti prodajalne ne moremo ponuditi tako širokega spektra blaga. Pri nas se vsekakor počutite bolj domače, pri nakupu vam z veseljem pomagamo, ponudimo akcijske izdelke in se z vami pogovorimo. Za nakup porabite bistveno manj časa, kot bi ga sicer v mestu. Glede konkurence pa se seveda tudi mi zavedamo, da bo se bo treba maksimalno truditi, če bomo hoteli preživeti. Konkurirajo predvsem tuji diskonti, za katere pa opažam, da so jim naši kupci vse bolj naklonjeni. Na tem mestu je potreben razmislek, saj mi sami v naši državi od njih nimamo nobene koristi, ker ves zaslužek odnesejo drugam. Če bi kupci kupovali slovenske izdelke, bi tudi naša podjetja lahko veliko bolje živela in ponujala še boljše blago. Za primerjavo lahko navedem samo par sosednjih držav, ki do tujih podjetij niso tako naklonjena. Seveda upam, da se bo tudi ta miselnost nekoč spremenila in da bomo imeli vsi od tega večjo korist. V lanskem letu ste uredili dodatno parkirišče, nedavno pa preuredili tudi videz v gostinskem lokalu. Koliko se mora dandanes lastnik tako trgovine kot gostinskega obrata truditi, da obdrži svoje stranke? Darko Plohl: S tem se popolnoma strinjam, zato vsako leto naša lastna sredstva vlagamo nazaj v izgled in obnovo objekta. Vedno stremimo za tem, da se kupci pri nas dobro počutijo, da jim je pri nas lepo in se zadovoljni vračajo nazaj. Ali boste svoj dvajsetletni jubilej meseca aprila posebej obeležili? Kaj pripravljate za vaše kupce? Darko Plohl: 20 let ni majhen jubilej, zato se bomo ob tem dogodku našim kupcem oddolžili za vsa ta leta sodelovanja. Pripravljamo veliko zabavo, ampak točnega datuma še ne morem izdati; najverjetneje bo to nekje ob koncu meseca aprila oz. v začetku maja. Ob jubileju bomo pripravili tudi posebno akcijo, v kateri bomo ponudili izdelke po res nizkih cenah. Kar veliko se bo dogajalo, nekaj pa vseeno naj ostane presenečenje. Kakšni so vaši načrti in želje za v bodoče? Imate morda naslednika, ki bi čez kakšno desetletje ali dve nadaljeval vaše delo? Darko Plohl: Uf, načrti vedno rojijo po moji glavi, še bolj pa načini, kako jih uresničiti. Idej nam nikoli ne zmanjka, vendar vseh predvsem zaradi finančnih sredstev ne moremo uresničiti. To seveda ne pomeni, da se ne bomo še naprej trudili za naše kupce. Za naslednike se nam ni treba bati, ampak o tem še zaenkrat ne razmišljam, saj smo trenutno še vsi polni delovnega elana in dejansko dihamo z našim družinskim podjetjem. Ali želite kaj sporočiti bralkam in bralcem Lista iz Markovcev? Darko Plohl: Ob prihajajočih velikonočnih praznikih in prazniku naše občine vam želim veliko zdravih in veselih dni in da se radi vračate k nam, saj s tem dokazujete, da smo na pravi poti. Za nas je kupec še vedno kralj. Nenazadnje to dokazujeta naš in Tušev slogan: »Če je mala plača, se v Špicu kupovati splača« in »Vedno boljši«. Alenka Rožanc Leto/15, številka/1, marec2014 11 Maja sodeluje na tekmovanju za Zlato točajko Foto: PB Vesel zaključek snemanja ter navijanje za Majo in njeno sotekmovalko 23-letna Maja Zemljane iz Nove vasi pri Markovcih se na televiziji Planet TV udeležuje tekmovanja za Zlato točajko Rakete. Za sodelovanje se je simpatična Novovaščanka odločila predvsem zaradi radovednosti in novih izkušenj, ki ji jih lahko prinese udeležba v televizijski oddaji. »Če povem popolnoma iskreno, sem se na tekmovanje prijavila zadnji hip. Rok za prijave je bil do srede, 12. februarja, do polnoči. Ob 23-ih sem ta dan zaključila delo v lokalu, napisala prijavo in jo ob 23.30 oddala. Povabili so me na avdicijo, ki je potekala v petek, 14. februarja. V soboto so mi ustvarjalci oddaje sporočili, da sem izbrana med osem tekmovalk. Prvo snemanje oddaje, v kateri smo se predstavile vse tekmovalke, je potekalo v ponedeljek, 24. februarja. Oddaja je bila pustno obarvana, na sporedu je bila na pustno nedeljo. Takrat so nam povedali, da se bomo tekmovalke medsebojno pomerile v parih in da bo snemanje oddaje potekalo tudi na terenu. Za nalogo smo med drugim dobile predstaviti svoj kraj. Ker v Novi vasi skozi leto poteka vrsta dogodkov in družabnih prireditev, sem se odločila, da bom svoj kraj predstavila skozi dogajanje, s katerim Novo-vaščani živimo. Na snemanje smo povabili sokrajane in društva, ki delujejo v kraju. Predstavili smo etnografsko skupino in pustni lik picekov - izdelavo maske in njihov nastop. Nadalje je sledila predstavitev gasilstva, ob koncu oddaje pa še prikaz košnje na star način, ki jo naši vaščani kot etnografsko prireditev izvedejo vsako leto v poletnem času. Člana domačega konjeniškega društva Anton Kekec in Marjan Poljanec ter Branko Čeh iz Podvincev so nas ves dan snemanja kot furmani spremljali s konjsko vprego, v oddaji smo predstavili tudi BCS team, ki deluje v naši vasi. V snemanje reportaže smo vključili nastop kopjašev in ansambla Sorodniki, katerega člani prav tako prihajajo iz naše občine. Pevka ansambla Anja Hameršak je bila v osnovni šoli moja sošolka. Na snemanju so se nam pridružili župan Milan Gabrovec, župnik Janez Maučec, voditelj Radia Ptuj Marjan Nahberger ter naši sorodniki, prijatelji in znanci. Da je bilo dogajanje kar se da veselo, sta nas večino dneva s harmoniko spremljala Milan Koletnik iz Za-bovcev in Niko Kekec iz Nove vasi. Za posebno presenečenje so poskrbele moje prijateljice in sestrične, ki so pripravile navijaške transparente, v veliko pomoč pri organizaciji snemanja pa so mi bili ati, mami in sestra. Reportažo smo sne- mali na več lokacijah: pri nas doma, pri gasilskem domu v Novi vasi ter ob strugi reke Drave. Vsem, ki so sodelovali, bodisi kot nastopajoči bodisi kot del ekipe, ki je poskrbela za pogostitev in druženje, se na tem mestu tudi iskreno zahvaljujem. Desetčlanska snemalna ekipa je našo vas zapustila z izjemno lepimi vtisi. Vsi, ki smo se ta dan družili in sodelovali pri organizaciji dogajanja ter snemanja, smo bili ob koncu dneva zadovoljni. Reportaža, ki smo jo posneli v Novi vasi, je bila v oddaji Raketa na Planetu predvajana v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca. Za osrednjo nedeljsko oddajo smo se z navijači, bilo nas je okrog 40, v ponedeljek, 17. marca, odpravili na studijsko snemanje v Ljubljano,« svojo izkušnjo opisuje Maja, ki je sicer kot natakarica zaposlena Ves dan so Majo med snemanjem spremljali furmani - člani Konjeniškega društva Nova vas. v domačem lokalu, baru M&M, ki prav letos zaznamuje 20. obletnico delovanja. Maja in njena sotekmovalka Kristina, ki prihaja iz okolice Kopra, sta se v sklopu oddaje pomerili v pripravi in peki ocvir-kovke. V veliko pomoč pri snemanju tega dela oddaje sta bili ustvarjalcem oddaje Marija in Metka Kekec iz Nove vasi. Poskrbeli sta, da je bila krušna peč pravočasno in pravilno zakurjena, z nasveti sta sotekmovalkama pomagali pri pripravi testa in nadeva. Obema, Maji in Kristini, je priprava ocvirkovke dobro uspela. Njune kuharske sposobnosti je ocenil domačin Ivan Kekec. Sestavine za peko sta tekmovalki nakupovali v mar-ketu Špic v Markovcih, kjer je prav tako potekal del snemanja. Poleg kuhanja oziroma peke sta se Maja in Kristina pomerili še v visečem kegljanju, po koncu snemanja je sledilo veselo druženje vseh sodelujočih. Snemanje v Novi vasi je bilo v torek, 11. marca. Dva dni za tem, v četrtek, je Maja sodelovala na snemanju pri svoji sotekmovalki v vasici Popetre v okolici Kopra. Na Primorskem sta tekmovalki dobili za nalogo kuhanje mineštre, pomerili pa sta se tudi v nošenju košare na glavi, kar izhaja iz primorske tradicije, ko so tamkajšnje gospodinje na tak način v Trst na tržnico nosile pridelke. Tudi iz Primorske je Maja prinesla lepe vtise. Snemanje zaključne oddaje Raketa na Planetu, v kateri bodo izbrali zmagovalko natečaja, bo 6. junija v dvorani Tivoli v Ljubljani. Zmagovalka bo v trajno last prejela osebni avtomobil Volkswagen Polo, nagrajena bo tudi s službo promo-torke pri Pivovarni Union. Vse novice in fotografije o dogajanju v sklopu oddaje Maja objavlja na svoji Facebook strani Maja Zemljarič za Zlato točajko. Držimo pesti za našo Majo! PB V sklopu reportaže bo med drugim prikazana košnja na star način. Pri snemanju v Novi vasi je sodeloval tudi humorist Sašo. Foto: PB Prikaz izdelave lika picek in nastop picekov 12 Leto/15, številka/1, marec2014 Foto: PB UST (7 [Vi. A K KO VC 15. državno tekmovanje slikopleskarjev Slikopleskarstvo Mihaela Bezjaka iz Bukovcev je novembra preteklega leta slavilo uspeh na 15. državnem tekmovanju slikopleskarjev Slovenije v Kranju. Lanska akcija je potekala v prostorih bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. V dotrajani stavbi, zgrajeni leta 1964, je 80 slikopleskarjev tekmovalcev in članov humanitarnih skupin preple-skalo približno 4.000 kvadratnih metrov Župnijska Karitas sv. Marko je bila v preteklih mesecih zelo aktivna. V mesecu decembru smo pisali božične voščilnice starejšim občanom. Redno tudi obiskujemo oskrbovance v domovih upokojencev in tudi doma, posebej pa takrat, ko praznujejo rojstni dan. Udeležujemo se seminarjev in izobraževanj, ki jih organizira Nadškofijska Karitas Maribor. Skušamo pomagati vsem posameznikom in V obrtni coni Novi Jork zadnjih nekaj mesecev deluje podjetje Ekologo, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadno električno in elektronsko opremo. Potrebno je poudariti, da ta oprema spada med nevarne in ne sodi med kosovne odpadke, zato jo je potrebno zbirati ločeno. V to skupino spadajo: hladilniki, klime in zamrzovalne naprave, veliki gospodinjski aparati (pralni stroji, štedilniki, pomivalni stroji) ..., mali gospodinjski aparati (računalniki, sesalci, radio sprejemniki, mikrovalovne pečice ...), televizorji in monitorji. Kot je pojasnil direktor podjetja Drago Petek, dejavnost obsega zbiranje in prevzemanje odpadne elek- površin v prostorih ginekološkega in oddelka intenzivne nege. Dela so potekala tudi v pritličju, saj so mojstri prenovili še bolniško sobo za pripravo na porod in bolniško sobo za alternativni porod. Za tekmovanja slikopleskarjev, ki predstavlja enega večjih humanitarnih projektov v državi, so podlage za prenovo bolniških sob ter hodnikov z barvnimi študijami pripravili arhitekti svetovalci iz družbe JUB, ki je za projekt zagotovila družinam, ki so v stiski z oblačili in s hrano, ki jo dobimo od Evropske unije. Vsak prvi ponedeljek v mesecu poteka dežurstvo Karitas od 16. do 18. ure. Vabljeni ste vsi, ki potrebujete našo pomoč. Prav tako medse vabimo nove člane in članice, ki čutite stisko in ljubezen do sočloveka, da se nam pridružite. Vabljeni! Marinka Kostanjevec trične opreme, obdelavo, predelavo ter odstranjevanje ostankov predelave slednje z namenom reciklaže in ponovne uporabe. Ker se trenutno v svetu vedno več posameznikov obrača k skrbi za okolje, je pomembno, da naši občani vedo, kam odpeljati odslužene naprave. Oddaja odsluženih naprav je možna na sedežu podjetja v obrtni coni Novi Jork vsak de-lovnik med 6. in 14. uro in je popolnoma brezplačna. Potekajo pa tudi pogovori z Občino Markovci, da bi se nekajkrat na leto organiziralo zbiranje odsluženih električnih naprav po vaseh, kar bi zelo razveselilo tiste, ki sami dotrajanih aparatov ne morejo dostaviti na sedež podjetja. Matjaž Mlinarič tudi več kot 700 kg barv. Slikopleskarje je pred zaključkom del v porodnišnici obiskala tudi predsednica vlade mag. Alenka Bratušek, ki je na zaključnem delu akcije tudi sama poprijela za pleskarski valjček in prepleskala del zidu ter tako simbolično podprla ta dobrodelni projekt. V svojem nagovoru pa poudarila: »Naredili ste veliko delo, delate ga že petnajst let. Prav bi bilo, da bi država lahko financirala vse, kar bi bilo potrebno v zdravstvu obnoviti, vendar na žalost sredstev ni dovolj, zato so takšne akcije izjemno pomembne.« V sklopu tekmovalnega dela akcije je strokovna komisija ocenila delo 13 tekmovalnih skupin. Jubilejno, 15. državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je prineslo nov uspeh, novo potrditev dobrega in strokovnega dela slikopleskarjev na Ptujskem. Slavila je ekipa Slikopleskarstva Mihaela Bezjaka, s. p., iz Bukovcev, v kateri sta tekmovala nosilec dejavnosti Mihael Bezjak in njegov oče Stanko Bezjak. Mladi podjetnik Mihael Bezjak je bil uspeha nadvse vesel. Slovenijaje država z zelo slabo demografsko sliko. Čeprav je to problem celotnega zahodnega sveta in Evrope, pa je v naši državi še veliko bolj zaostren. Rodnost je pri nas precej pod pragom za normalno menjavo generacij, kriza pa je povzročila še nižji standard družin. Krščanski demokrati se zavedamo, da se v zaostrenih finančnih razmerah ne da višati standardov in širiti pravic različnim družbenim skupinam. Pa vendar smo ob ravnanjih trenutne vlade ogorčeni! Ta vlada je samo v enem letu družinam odvzela številne pravice: v povprečju za tri leta je skrajšala obdobje, ko lahko eden od staršev zaradi varstva štirih ali več otrok zapusti trg dela in mu država plača socialne prispevke, znižala je starostno mejo otrok, ki jih starš že varuje, za uveljavljanje podaljšanega starševskega dopusta, ukinila avtomatsko usklajevanje višine dohodninskih olajšav, uvedla Samostojni podjetnik je od leta 2008. Zmaga ga je na nek način presenetila. Vedno stremi k temu, da bi delo najbolje opravil, uspeh pa je toliko večji, če ga dosežeš v stroki, kjer je konkurenca zelo velika. Poleg tega pa gre za ekipe, ki na tem tekmovanju sodelujejo že od vsega začetka oz. v stroki delajo zavidljivo število let. Če na tekmovanju sodeluješ v tekmovalnem delu, nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ, saj enostavno nimaš časa gledati naokrog. Pred pričetkom tekmovanja dobiš svojo sobo, študijo barv in potem začneš s ščitenje tal, pohištva, oken, vrat in drugih predmetov, ki se nahajajo v sobi. Nato stene izravnaš in lahko pričneš z barvanjem. Pred tem pa si je treba zmešati še barvo, ki so ti jo namenili. Treba je biti natančen in iznajdljiv, če hočeš, da je res vse tako, kot mora biti. Po končanem barvanju sledi še pospravljanje. »Ob ocenah sodnikov, ki sva jih z očetom prejela, sem zelo ponosen, saj to pomeni, da delava dobro. Prvi trenutek se niti ne zavedaš pomena dosežka, to pride šele s časom,« še dodaja Mihael. Patricija Majcen dodaten vinjetni razred za kombije, ki jih za prevoz v veliki meri uporabljajo velike družine, če naštejemo le nekatere. Mnoge od teh dobrih ukrepov so uvedli ravno predstavniki Nove Slovenije. Krščanski demokrati se še naprej trudimo, da bi našli prave rešitve za prihodnost. Na področju družinske politike predlagamo uvajanje ukrepov, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zmanjšanje revščine družin in davčne olajšave za velike družine. Pozdravljamo tudi močno civilno družbo na področju družinske politike, ki lahko državo opozarja na nepravilne rešitve in hkrati predlaga konkretne programe v podporo družinam. Pametna država, ki ima vizijo, podpira svoje družine. Zdrave družine pomenijo svetlo prihodnost. OO NSi Markovci Franc Rožanc, predsednik M Cm Nova Slovenija ■vf Krščanski demokrati Foto: Črtomir Goznik Zmagovalec 15. državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije je Mihael Bezjak iz Bukovcev. V ekipi sta tekmovala Mihael in njegov oče Stanko Bezjak. ZAHVALA ZA POMOČ PRI ZBIRANJU ODPADNEGA PAPIRJA Učenci 9. razreda OŠ MARKOVCI se zahvaljujemo vsem, ki nam pomagate pri naši akciji zbiranja odpadnega papirja. S tem ste naredili dve dobri deli: pomagali ste nam pri zbiranju sredstev za organizacijo valete, zraven tega pa ste pokazali tudi, da znate poskrbeti za okolje. Priporočamo se tudi v naslednjih mesecih in vas prosimo, da še naprej pridno zbirate papir. Hvala! NASLEDNJI TERMINI POBIRANJA PAPIRJA: sobota, 5. april, in sobota, 31. maj. Župnijska Karitas ^ /i r, J N /M t_M ^ tajFASADERSTVO r/. Mihael Bezjak s P ■ Bukovci 173 b 041 264 329 Vsem strankam ter poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se 5 svojimi storitvami priporočamo tudi v prihodnje, ank min n trt pr bfe } ter prijetno praznovanje občinskega praznikah - Krizo lahko premagamo s pametno družinsko politiko Podjetje Ekologo Leto/15, številka/1, mateo2014 13 MST (7 MfVRKOVCliV Vojna ali mir z bakterijami Vojna ali mir z bakterijami je bil naslov predavanja, ki je bilo 11. marca v poročni dvorani Občine Markovci v organizaciji OORK in župnijske Karitas. Predavanje sta izvedli Sanja Lončar in Adriana Do-linar, ki sta s še nekaj avtorji izdali knjigo z enakim naslovom. Sanja Lončar je priznana samostojna raziskovalka na področju ekologije in nasploh narave, po poklicu pa novinarka, pisateljica, pu-blicistka in gonilna sila društva Skupaj za zdravje človeka in narave. Adriana Doli-nar je po poklicu dr. veterine, vendar se že nekaj let ukvarja z ekologijo. V uvodu nam je Sanja Lončar podala ugotovitve, da imamo danes povsem napačno predstavo o tem, kaj so bakterije. Od tukaj tudi napačna ideja, da je treba vse, kar nam ni všeč, pobiti. Naučiti se moramo pametno uporabljati probiotike, naravne antibiotike in naravna sredstva za čiščenje in osebno nego. Desetkrat na dan si umijemo roke z milom, ki nam vsakič znova uniči ma-ščobno zaščito za devet ur. Mislimo, da je samo dezinficirana školjka varna in da moramo kupovati sterilizirano hrano in vodo obsevano z ultravijoličnimi žarki. Antibiotiki so tako samo delček zgodbe. Vojno z bakterijami bijemo tudi v gospodinjstvu. Ljudje se ne zavedamo, da so čistilna sredstva večinoma pesticidi, le da se imenujejo biocidi. Če nekaj dezinficira straniščno školjko, praviloma vsebuje snovi proti glivicam in plesnim. To pa niso nič drugega kot fungicidi, za katere vemo, da so rakotvorni. Šokantno je spoznanje, da otroci 60 % kemikalij, ki obremenjuje njihovo telo, zaužijejo v stanovanju oz. v hiši, ne na krožniku ali v naravi. Otrok bo pojedel vse, s čimer smo namazali pohištvo, kar je na tleh in vse, s čimer smo oprali perilo. V želji, da bi nam bilo bolje, smo onesnažili svoj osnovni prostor, igrače in vse drugo. Otroci dejansko živijo v bolj zastrupljenem svetu kot odrasli, Pravijo, da je čistoča pol zdravja, nečistoča pa je druga polovica. Otroci, ki se igrajo v blatu ali pesku, imajo manj težav z dihali, manj z alergij in virusnih obolenj. Že od samega začetka njihov imunski sistem dela s polno paro. Les ima antibakterijske lastnosti. Če uporabljamo leseno kuhalnico in leseno desko za rezanje, ju ne moremo popolnoma očistiti, a se kljub temu ne zastrupimo. Tudi steklo zaradi vsebnosti silicija na nek način čisti samega sebe. Bolje je torej, če smo obkroženi z naravnimi materiali. Obstajajo naravna čistila, ki očistijo tudi posodo v pomivalnem stroju. Pred nekaj leti si moral biti pravi ekološki fanatik, če si želel uporabljati naravna čistila in kozmetiko. Danes brez težav kupimo milo, ki ga lahko pojemo, ali pa takega, ki ga sicer ne moremo, ne bo pa zelo onesnažilo okolja. Tudi cenovno so se zadeve nekoliko uredile. Adriana Dolinar je nato nadaljevala s predavanjem o črevesni flori. Mlečna kislina je hrana za koristne bakterije. Antibiotiki uničujejo patogene mikrobe in koristno črevesno floro, to je koristne mlečnokislinske bakterije, ki prebivajo v našem črevesju. Organizem tako nima potrebnih bakterij, da bi razgradil in prebavil hrano, vsrkal vitamine, minerale in aminokisline. Razna prehranska dopolnila, alge in podobno uživamo zaman, če nimamo koristnih bakterij. Telo teh snovi ni sposobno predelati in v organizmu nimamo koristnih snovi, ki bi ga razstrupljale. To čez nekaj časa povzroči padec imunskega sistema, telo pa je vse bolj zakisano. Ustvarimo razmere za povečano rast in razmnoževanje virusov, Antropozofska medicina V januarju sta OORK in župnijska Karitas organizirala predavanje Vesne Forštnerič, mag, farm., ki nam je predstavila razumevanje rastlinstva po Goetheju. Vesna Forštnerič je mlada farmacevtka znanstvenica, ki na farmacijo gleda z druge plati. Zanima jo, kaj se lahko nauči iz narave in kaj lahko narava daje. Včlanjena je v združenje za integrativno medicino Slovenije in je predsednica sekcije za antropozofsko farmacijo. Tako je prva farmacevtka v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati z metodo dr. Steinerja, ki je ustanovitelj antropozofske medicine. Bil je tudi ustanovitelj Waldorfske šole, ki so zdaj ustanovljene tudi že pri nas v Sloveniji. Beseda antropozofija je zloženka iz dveh delov grškega izvora: anthopos pomeni človek, sophia pa modrost ali znanje. Različni slovarji jo opredelijo kot filozofijo, v ospredju katere je človek. Antropozofija je filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta. Predavateljica nam je natančno prikazala rastlino in človeka. Pri rastlini korenine in razvejane koreninice predstavljajo življenje in rast le-te, pri človeku pa je to glava in živčevje. Rastlina ima po steblu in listih razvejane rastlinske žilice, pri človeku je to krvni obtok. To sta le dve primerjavi, na predavanju pa smo slišali podrobno primerjavo med rastlino, živaljo in človekom. Do vseh spoznanj se je dr. Steiner dokopal po letih natančnega opazovanja narave: obnašanja rastlin v določenem luninem položaju, kdaj pobirati plod, kdaj liste, cvetove in korenine. Ljudje se čedalje bolj zavedajo, da smo pozabili na sodelovanje z naravo in so se ponovno pripravljeni učiti od nje. Predavateljica tudi pripravlja različne pripravke: sirupe, tinkture, vodne izvlečke, mazila, kreme. Po individualnem posvetovanju vam pripravi tisto, kar potrebujete ravno po antropozofski metodi. Naravo se potrebno naučiti poslušati, jo opazovati, spoštovati in jo ceniti. Le na ta način nam bo dala vse, kar potrebujemo. Vesno Forštnerič, mag. farm., bomo v prihodnosti še vsekakor povabili v goste. Marija Prelog bakterij, celo rakavih celic. Stanje lahko popravimo z jedmi, ki vsebujejo mlečno kislino in veliko vlaknin. Napitki iz sirotke so zelo koristni, saj vsebujejo veliko mlečne kisline, prav tako napitki iz zel-nice, kislo zelje, kisla repa ali kislinsko fermentirani zelenjavni sokovi. Mlečna kislina je hrana za koristne bakterije. Nato je spet nadaljevala Sanja Lončar. Probiotike večkrat uživamo zaman. »Obstaja seme in gnojilo za travo. Ko je ruša uničena, potrebujemo seme, prav tako pa tudi gnojilo. Probiotiki so semena, prebiotiki vlaknine, mlečne kisline pa so gnojilo. Če nismo povsem uničili trave, lahko samo malo pognojimo in se bo obnovila. Nima smisla, da vsak dan seje-mo, zraven pa jemo stvari, od katerih ta semena ne morejo živeti. Če ne uživamo vlaknin in mlečnokislinskih bakterij, lahko vsak dan jemo probiotike, pa trava ne bo rasla.« nam je v prispodobi nazorno razložila Sanja Lončar. Kakovostne vlaknine so v zmletem lanenem semenu, v vsej zeleni hrani, otrobih in polnozrnatih izdelkih. V zaključku sta povedali, da imamo v naravnem okolju zelo učinkovite antibiotike: od česna, čebule, propolisa, ingverja, kurkume, evkaliptusa ... Namesto v slepo ulico zapeljimo v smer zdravja. Nauči- Foto: arhiv Sanja Lončar in Adriana Dolinar_ mo se pametno uporabljati probiotike, naravne antibiotike in naravna sredstva za čiščenje in osebno nego. Vnetja pre-magajmo z aromoterapijo, fitoterapijo, hidroterapijo in izbrano dieto. Skleniti moramo mir z bakterijami. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Vesna Forštnerič Predavanje o naravnanosti V februarju je OORK in župnijska Karitas imela v planu predavanje o Sočutju in zdravju. Žal je predavateljica Eva Škobalj zbolela in tako smo namesto nje prosili predavateljico Neno Dautanac. Nena Dautanac je motivacijska promo-torka in prihaja iz Bele Krajine. Ko smo obiskovalci vstopili v poročno dvorano, smo bili presenečeni, saj je vsak udeleženec prejel listič s pozitivnimi mislimi, po prostoru pa so na več mestih bile izpisane motivacijske besede: zmorem, srečen sem, rad se imam, pozitivno razmišljam ... Celotno predavanje je temeljilo na moči miselne naravnanosti. Razložila nam je, da je naravnanost čustvo, ki ga izraža vedenje. »Poznamo mulo kujajočega otroka ali štrlečo brado, odločno trmo otroka. Od vsega, kar si nadenemo, je izraz obraza najzgovornejši, saj običajno odseva naše občutke. Toga naravnanost je bolezen, ki se je vsi bojijo. Zapira razum in povzroča temno prihodnost. Kadar pa je naravnanost pozitivna in naklonjena rasti, se razum razširi in začne se napredek. Živimo v svetu besed, nanje se navezujejo podobe, ki v nas vzbujajo različne odzive. Naravnanost je osnovna sila, ki določa naš uspeh ali neuspeh, ki določa kaj mislimo, kaj izgovarjamo, kaj in koga poslušamo ... Naravnanost ene naredi, druge pa uniči. Nekateri imajo z njo težave ob prav vsa- Foto: arhiv Nena Dautanac: »Človek je to, kar ima v svojem srcu. Uresničite svoje cilje!« ki priložnosti, drugim pa ob vsaki težavi nudi priložnost. Naravnanost določa naše odnose z ljudmi, je večinoma edina ločnica med uspehom in neuspehom. Težave lahko spremeni v nekaj, kar nam bo koristilo. Razlika med oviro in priložnostjo je v našem odnosu in naravnanosti. Vsaka priložnost prinaša težave in vsaka težava prinaša priložnost. Naša naravnanost je odvisna od več dejavnikov: od naše osebnosti, od okolja, tujega besednega izražanja, potrditve in sprejetja drugih, samopodobe, od druženja s sovrstniki in njihovega vpliva, našega videza, naših najbližjih, naše varnosti in družbenega položaja. Katere so najhujše napake pri oblikovanju naravnanosti? Primerjanje z drugimi v svojo škodo (drugi so bili boljši, jaz sem slab, jaz nisem tako pameten in sposoben ...), etiketiranje (sem prepočasen, len, nesposoben, slab, neiznajdljiv ...), tuja pričakovanja, predpostavke in prepričanja ... Kaj narediti, ko naša pozitivna naravnanost začne padati? Pomembno je, da ohranimo pravilno naravnanost tudi, ko smo v težavah, kajti težki časi niso večni. Pomembne odločitve skušajte sprejeti pred nevihto, ko še niste na dnu. Mnogim problemom in težavam se lahko izognemo z razmislekom in vnaprejšnjim načrtovanjem. Prevečkrat so naše težave predvsem posledica slabega načrtovanja, manj pa življenjskih okoliščin. Berite Biblijo; v knjigi vseh knjig boste našli napotke, usmeritve, rešitve in spodbude, ki jih potrebujete. Berite predvsem psalme, pregovore in Novo zavezo. Ko se pojavi bojazen pred neuspehom, ne smemo odnehati. Nadzirajte svojo naravnanost. Ste to, kar mislite. Nadzirajte svoje misli in življenje, ker če ga ne boste vi, ga bo nekdo drug. Človek postane tisto, o čemer ves čas razmišlja. Človek je to, kar ima v svojem srcu. Uresničite svoje cilje!« je zaključila Nena Dautanac s svojim energičnim pozitivnim predavanjem. Bili smo navdušeni nad njeno pozitivno naravnanostjo. V pogovoru z njo smo ugotavljali, da bi pogosto morali organizirati motivacijske treninge, da bi se dvignila pozitivna naravnanost med ljudmi. Marija Prelog 14 Leto/15, šteuilka/1, marec2014 LIST (7 [Vi. A K KO VC S kolesom na DOS EXTREME 2014 Najtežja ekstremna kolesarska dirka stopal Bukovčan Mitja Bezjak z ekipo gi vikend v mesecu maju znova odvijala okrog Slovenije DOS EXTREME je pred Micho Team. kolesarska dirka okrog Slovenije. To je nami. Našo ekipo, vas in občino bo za- Letos, že osmo leto zapored, se bo dru- dirka, ki je širši javnosti mogoče malo Micho Team: (z leve) Gorazd Mlinarič, Peter Horvat, Lidija Bezjak, Mitja Bezjak, Stanko Bezjak, Andrej Petrovič in Dean Zitnik manj poznana, zato pa toliko bolj med kolesarskimi navdušenci širom Slovenije in tudi izven naših meja ter ekstremna v prav vseh pogledih. Start in cilj sta locirana v Postojni, kolesarji pa morajo v časovnem limitu 72 ur prekolesariti 1234 kilometrov dolgo traso, zraven pa premagati še okrog 13.000 višinskih metrov vzponov (med njimi tudi tistega čez Vršič). Takšna dirka pa je tudi zelo zahteven logistični projekt, saj kolesar ob sebi potrebuje skupino strokovnjakov, ki ga spremljajo tekom celotne poti: šoferja, navigatorja, maserja, oskrbovalca in tudi motivatorja. Lahko si predstavljate, da vožnja s kombijem za kolesarjem dva dni in pol skupaj brez postanka ni ravno mačji kašelj. Tako je Mitja ob sebi zbral ekipo, ki ji zaupa. Lidija, Dean, Stanko, Peter, Srečko, Smiljan, Gorazd ter Andrej tvorimo ekipo Micho Team. Ker je do dirke le še nekaj tednov, je velik del treningov, priprav in logistike že za nami. Mitja iz dneva v dan pridno nabira kilometre, saj si telo ne sme privoščiti, da bi med dirko omagalo. Glava bo namreč tista, ki jo bo treba sleherni kilometer prepričevati, da si to želi, da to mora, da to zmore! In verjemite, Mitja to zmore! Micho Team to zmore! Se vidimo med 8. in 11. majem 2014 po Sloveniji. Gorazd Mlinarič Foto: GM Pravljična urica Med zimskimi počitnicami je bilo v Vaški knjižnici Bukovci še posebej živahno. Po decembrskem prazničnem ustvarjanju smo se prijetno družili še ob pravljici. Pri otrocih in starših je bila pravljična urica odlično sprejeta. Knjižnico je obiskalo precej otrok, od starosti enega do osmih let. Pravljičarka Mateja jih je popeljala v svet zime in snežnega medvedka. Nadobudneži so z zanimanjem poslušali, tudi tisti najmlajši. Po koncu pravljice je sledil kratek pogovor o vtisih, ki so jih otroci dobili na potovanju po čarobni zimski deželi. Svoje misli so nato prenesli na papir. Risbice so odnesli domov, nekateri pa so jih podarili knjižnici in ji s tem polepšali stene. Lepo je videti, da otroci kljub udej-stvovanju v vrtcu in šoli radi prisluhnejo pravljici. Da jim to nariše nasmeh na obraz, je res čarobno. Knjižnica Bukovci je odprta v zimskem času od novembra do konca marca, vsako sredo od 17h do 18h. Najdete nas v večnamenski dvorani Bukovci. Članarine ni. Otroci so po prebrani pravljici svoje vtise tudi narisali Amanda Petek Obisk starejših vaščanov Na praznik Svetih treh kraljev smo v sodelovanju z vaškim odborom, župnijskim Ka-ritasom in občinskim RK obiskali v Markovcih starejše sovaščane, ki so stari nad 80 let. V naši vasi jih je 11 in vsi se sorazmerno »dobro držijo«. Imamo le enega moškega, to je Miha Dvoršak, in 10 žensk, ki so stare od 80 let do 90 let. Naše sovaščane v taki obliki obiskujemo že nekaj let in vsi nas že z veseljem pričakujejo. Prostovoljci se zavedamo, da bi ti obiski med letom morali biti pogostejši. Toda predstavniki različnih prostovoljnih organizacij se včasih težko uskladimo in gremo na obisk kot posamezniki. Bistvo obiskov je, da starejši vaščani čutijo in vidijo, da jih ostali sovaščani nismo pozabili in da jih spoštujemo. Marija Prelog Marjeta Kukovec bo letos dopolnila 90 let Foto: Marija Prelog Tradicionalno medgeneracijsko srečanje V decembru lanskega leta smo v sodelovanju s podmladkom RK v osnovni šoli in župnijsko Karitas pripravili že tradicionalno medgeneracijsko srečanje v domu starejših občanov v Muretincih. Najprej smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval naš farni župnik Janez Maučec, nato so nastopali šolarji. Nastopila je šolska folklorna skupina, ob kateri so se stanovalci prijetno razživeli. Sodelavke Karitas in Rdečega križa so napekle peciva, saj smo se po uradnem dnevu pogostili in poklepetali med seboj. S podmladkom smo obiskali tudi tiste stanovalce, ki zaradi bolezni ne morejo iz svojih sob. Starejši so se jih zelo razveselili, saj smo jim popestrili njihov vsakdan ter jim zaželeli srečen božič in novo leto in da se naslednje leto spet srečamo. Podmladek obiskuje starejše občane na vsaka dva meseca z njimi; se pogovarjajo, jim berejo časopis, mladi pa se ob naučijo spoštovati starejše ljudi. Marija Prelog Leto/15, številka/1, marec2014 15 MST (7 MA. [< KO yc Ii V Z novim vodstvom v novo sezono KUD Markovski zvon je na občnem zboru v oktobru 2013 dobil novo vodstvo tako na društveni kot umetniški ravni. Od ustanovitve leta 1997 pa do lanske jeseni je društvo vodil predsednik Darko Meznarič, na rednem letnem občnem zboru pa so za predsednico izvolili Majo Kostanjevec, sicer študentko biokemije v Ljubljani. Kostanjevčeva je članica društva vrsto let, že odkar je prestopila prag osnovne šole. Podpredsednik društva je postal Marko Forštnerič, društvo pa beleži kar sedem aktivnih sekcij: Me-CPZ Sv. Marko, OCPZ Zvonček, Pevska skupina Jutranja zarja, Komorni zbor Glasis, Koledniška skupina Kralji, Video sekcija Akcija! in K&Z Muzikal. Leto 2013 so v KUD-u Markovski zvon zaključili s tradicionalnim božičnim koncertom, ki so ga tokrat pripravili že 19. leto zapovrstjo. Na njem so se predstavili vsi štirje zbori, ki trenutno delujejo v društvu. MeCPZ sv. Marko in Jutranja zarja sta zapela pod vodstvom Alenke Rožanc, OCePZ Zvonček pod vodstvom Katje Bezjak, prvič pa so nastopili tudi pevci Komornega zbora Glasis, ki ga vodi Ernest Kokot. Poslušalci so lahko prisluhnili kar štiriindvajsetim slovenskim in tujim skladbam, ki sta jih z lepo besedo dopolnila Romana Zelenjak in Drago Ciglarič. Polna cerkev poslušalcev je prav gotovo dokaz, da nam je s prijetnimi melodijami uspelo pričarati lep večer, mi pa se že veselimo naslednjega božiča, ko bomo lahko na vabilo zapisali številko 20. Po novem letu so se ponovno zbrali člani Koledniške skupine Kralji, ki so se v kar treh skupinah v noči na praznik Svetih treh kraljev podale po domovih. Po hišah se je tako že od petih popoldan slišalo »Mismo prišli trije kralji...«, skupaj pa so jo ponovno zapeli v cerkvi pri jutranji maši. Društvo ohranja tradicijo koledo-vanja in skrbi, da stari kulturni običaji ne bi zamrli. Za leto 2014 si je društvo zadalo več načrtov in izzivov, za kar bo potrebno vložiti nekaj truda in časa. V družbi prijetnih ljudi pa nam to ni težko, saj nas druži pesem in zabava, zaradi česar nam ni nikoli dolgčas. Kmalu po novem letu smo zavihali rokave in začeli z rednimi vajami, s čimer se pridno pripravljamo na nastope, ki se bodo zvrstili v naslednjih tednih. 23. marca smo se udeležili revije cerkvenih pevskih zborov na Destrniku, Foto: Črtomir Goznik Koledniške skupine Kralji konec aprila pa se bomo predstavili na območni reviji Večerna pesem na Ptuju. Z istim programom se bomo predstavili tudi na skupnem koncertu zborov, ki delujejo v občini Markovci, in Godbe na pihala. Ta bo na cvetno nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri v dvorani gasilskega doma v Stojncih, kamor vas vljudno vabimo. Približuje se tudi občinski praznik, ko bo v farni cerkvi na Markovo zopet slovesno, za kar se bomo pevci še posebej potrudili. Pripravljamo novo Slovensko mašo na čast sv. Cirilu in Metodu skladatelja Matija Tomca. Komorni zbor Glasis v maju pripravlja projekt duhovne glasbe. Pevsko sezono bomo vsi pevci skupaj zaokrožili s koncertom ob zaključku šmarnic, kar pa ne pomeni, da bomo v poletnih mesecih počivali, saj nas namreč čaka še mladinski glasbeni tabor. V društvu smo ponosni tudi na našo video sekcijo, ki trenutno snema kratki film v okviru natečaja za uvrstitev na državno tekmovanje Festival inovativnih tehnologij. Po vsem prebranem ste najbrž že ugotovili, da smo v društvu precej aktivni, saj radi soustvarjamo kulturno življenje v naši občini, z veseljem pa se pokažemo tudi drugim. Če želite del nas postati tudi vi, vas lepo vabimo, da se nam pridružite, sicer pa nas lahko spremljate tudi na naši spletni strani ali na Faceboo-ku. Še posebej veseli vas bomo na naših prireditvah. Maja Kostanjevec, Alenka Rožanc Kulturno-umetniško društvo Sobetinci V Sobetincih od konca leta 2010 aktivno deluje Kulturno-umetniško društvo Sobetinci, v katerem se združujejo navdušenci nad pustnimi norčijami v karnevalski skupini, ljubitelji ohranjanja dediščine, pevci v Mešanem pevskem zboru Klasiko, mladi glasbeniki, plesalci ter lju- bitelji folklore. Skozi vse leto je aktivna tudi športna sekcija, ki se ukvarja predvsem z igranjem odbojke. KUD Sobetinci je v petdesetih letih prejšnjega stoletja že obstajalo, vendar je iz nam neznanih razlogov nehalo delovati. Sekcija, ki deluje skozi vse leto, je MePZ Foto: arhiv KUD Sobetinci Pevci Mešanega pevskega zbora Klasiko na svojem koncertu Klasiko pod vodstvom Božene Galun, ki aktivno deluje nekaj več kot dve leti. V zboru je v začetku pelo 12 pevcev, danes pa se je število podvojilo. V lanskem letu so prvič uspešno nastopili na območni reviji pevskih zborov Večerna pesem na Ptuju. Zbor je najbolj prepoznaven s pesmijo Dekle iz zlate ladjice, ki ima na spletni strani Youtube že skoraj 1000 ogledov. Zadnjo novembrsko nedeljo v letu 2013 so uspešno izvedli 2. koncert. Na njem se je širšemu občinstvu prvič predstavila Otroška folklorna skupina, ki se je predstavila s štirimi točkami ljudskega izročila. Na koncertu so nastopili tudi tamburaši iz Cirkulan, ki so bili v letu 2013 proglašeni za najboljšo tambura-ško skupino v Sloveniji, ter ženska vokalna skupina Simfonija iz Trnovske vasi, ki je ena izmed boljših ženskih zasedb na širšem ptujskem področju. Da imamo v društvu vedno dovolj kon-dicije, poskrbi športna sekcija pod vodstvom Silva Šterbala, ki se dobiva vsak petek od 18.30 do 20. ure. Pozimi rekre- acija poteka v stari telovadnici OŠ Markovci, poleti pa kar pri njih doma, kjer igrajo odbojko. Na folklornem področju pod vodstvom Alenke Rižnar deluje otroška folklorna skupina. Alenka je v lanskem letu uspešno zaključila šolanje za vodenje folklorne skupine. Dramsko-recitacijska skupina pod vodstvom Stanke Šterbal skrbi za povezovanje programa na prireditvah, ki jih organiziramo sami. Ta skupina deluje že kar nekaj let in je zelo dobro skrbela za prireditve v vasi že v preteklosti. Želimo si, da v društvu začne s svojim delovanjem tudi likovna sekcija, saj je v vasi in tudi širše kar nekaj odličnih likovnikov. V letu 2014 bomo nastopili na občinski reviji 13. aprila v Stojncih, na območni reviji Večerna pesem na Ptuju in na kakšni gasilski prireditvi v občini. Konec novembra bomo organizirali naš tradicionalni 3. koncert, vmes pa bomo zapeli še na kakšnem jubileju naših članov. Veselimo se dela v letošnjem letu. Primož Galun 16 Leto/15, številka1, marec2014 UST i'/. MARKOVC Prek 75 let - in še smo delovni Folklorno društvo Anton Jože Štrafela Markovci letos obeležuje že 76. leto delovanja in tako velja za eno najstarejših folklornih društev v Sloveniji. Njegovi člani smo še vedno delovni, živahni in prisotni na dogajanju v domači okolici. V septembru so v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj znova stekli folklorni Kimavčevi večeri, ki na Ptuj in v okolico privabijo številne fol-kloriste iz tujine. V Markovce so na tretji dan festivala prispeli gostje iz bolgarskega Razloga, ki so pokazali živahne plese svoje domovine. Na koncertu so nastopile še plesna skupina in ljudske pevke. Slednje so ena najaktivnejših sekcij našega društva. Poleg prireditev v domačem kraju so zapele na Medgeneracijskem srečanju v Domu upokojencev Mure-tinci ter na koncertu ljudskih pevcev v Novi vasi. V januarju so se udeležile revije ljudskih pevcev v organizaciji JSKD. Za svoj nastop so bile zelo pohvaljene s strani strokovne spremljevalke. V februarju je za društvo prišel najbolj delovni čas v letu - fašenk. Vse naše pustne sekcije so se predstavljale v bližnji okolici. Skupaj smo najprej nastopili na otvoritveni povorki v soboto, 22. februarja na Ptuju. Zaradi slabega vremena je bila prestavljena v prireditveni šotor na Vičavi, kjer smo se srečali z etnografskimi liki iz celotne Slovenije in tudi izven naših meja. V tednu pred fašenkom so se na Ptuju vrstili mnogi dogodki, vsak dan pa so posvetili drugemu etnografskemu pustnemu liku; tudi naši piceki, vile in ko-pjaši so dobili svoj dan za predstavitev. Seveda člani nismo manjkali niti na pustnih povorkah v Markovcih in na Ptuju. Po norem času fašenku pa nadaljujemo s svojim delom. V petek, 7. marca, smo imeli redni občni zbor članov društva v Prvencih, kjer smo pregledali delo lanskega leta. Plesna skupina se s svojo novo vodjo Jasno Forštnarič že pripravlja na prihajajoče območno srečanje folklornih skupin. Naj še enkrat povabimo vse, ki ste željni plesa, petja in obenem noro dobrih gostovanj, odlične družbe in veselja, da se nam pridružite. Oglasite se nam ob petkih ob 20. uri v stari telovadnici OŠ Markovcih ali pocukajte za rokav katerega od naših članov. Veselimo se vas! Nika Rožanc Ob 50-letnici ustanovitve Ansambla Toneta Kmetca Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2014, ob 16. uri se bomo v veliki športni dvorani v Markovcih poklonili velikemu slovenskemu glasbeniku, našemu domačinu Tonetu Kmetcu. V kulturnem društvu »Alojz Štrafela« Markovci tudi v letošnjem letu nadaljujemo z delom, v prepričanju, da je kultur-no-pevska dejavnost na našem področju ena od dobro sprejetih prostovoljnih dejavnosti. Kljub temu da še ni minilo leto, odkar smo ob naši 45. obletnici neprekinjenega delovanja Moškega pevskega zbora Markovci do zadnjega mesta napolnili veliko dvorano v Markovcih, se ponovno lotevamo velikega projekta. Prav polna dvorana zadovoljnih poslušalcev ter čestitke in priznanja ob vsaki ponovitvi koncerta na lokalni televizijski postaji nas ženeta, da bomo domačemu kraju spet pripravili nepozaben popoldan. Oktobra v lanskem letu sta minili dve leti, odkar je domačin Tone Kmetec zapustil bogato zakladnico svojih skladb. Njegove melodije in pesmi so še vedno močno vtkane med poslušalci narodno-zabav-ne glasbe. V prvi zasedbi njegovega ansambla, ki je nastal pred natanko 50. leti, so v njem igrali: Tone Kmetec (harmonika), Hinko Dasko (trobenta), Oto Lesjak (klarinet), Roman Zavec (ritem kitara) in Marjan Kovačič (bas in bariton). Sprva sta v ansamblu prepevala Marija Matja-šič in Miro Makoter, kmalu pa se jim je pridružila Marija Vajda Kmetec in nadaljevala v duetu z Mirom Makoterjem. Leta 1967 so posneli svojo prvo televizijsko oddajo, tedaj še v črno-beli tehniki, z naslovom V haloški kleti. Njihova popularnost je hitro naraščala in že v prvih nekaj letih delovanja je bil Ansambel Toneta Kmetca v vrhu najpopularnejših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. V šestdesetih letih so se kosali celo z legendarnimi Avseniki. V več kot 40 letih delovanja je Ansambel Toneta Kmetca veliko nastopil po vsej domovini in po širnem svetu. Precej koncertov in drugih nastopov so imeli v Nemčiji in Avstriji, pa tudi med našimi zdomci v Kanadi in Ameriki so bili. V tistem času je ansambel izdal kar 25 malih in velikih gramofonskih plošč ter sedem kaset. Kmetčeve skladbe bodo ponovno zaživele pod prsti in glasovi številnih ansamblov, ki so se prijazno odzvali našemu povabilu in bodo sodelovali na prireditvi. Eden tistih, ki ga je dobro poznal in bil rad v njegovi družbi, je tudi voditelj televizijskih oddaj z domačo glasbo Boris Kopitar. Prav on bo vodil in povezoval prireditev. Boris nam je v spominu na Toneta povedal: »Haloški konec vinorodne Štajerske je znan po ljudeh veselega srca in odprtih rok, ki prišleke vabijo medse in se razdajajo. Tak je bil tudi žlahtni mu-zikant Tone Kmetec. Ko sem začenjal delati na televiziji, nas je z ekipami pot velikokrat zanesla tudi v Tonetove gorice. Še preden smo začeli snemati, se je okrog nas že vriskalo in veselilo. Hočeš nočeš je dobra volja nalezljiva, zato smo s tega konca naše lepe dežele vedno prinesli v Ljubljano vesele in optimistične posnetke. Tone je znal izbrati pravi kraj za snemanje videospotov, saj je poznal ljudi in naravo v svojem kraju med vinogradi. Le tisti, ki je bil kdaj z njim na Koncertu iz naših krajev, kot se je imenovala radijska oddaja, ki sem jo nekaj let vodil, ali pa samo za šankom v vaški gostilni, je lahko iz prve roke spoznal, kako so ljudje imeli radi Toneta Kmetca. Tona sem, Tona tja, so ga vlekli za rokav in ga mnogokrat nagovorili, da je zaigral. Ni mu bilo treba dvakrat reči, saj je bil muzikant z dušo in s telesom. Zadnjič sva se srečala za martinovo pred petimi leti, ko sem ga pova- bil v oddajo Glasbeni spomini. Pogovorila sva se o glasbi, o vinski letini in še o čem. Ko sem se mu zahvalil za pogovor, je izpod mize vzel steklenico mladega vina in kar pred kamerami rekel: »Boris, ne grem domov, dokler ne pokusiva, kakšno je letošnje.« Ko sem prehitro rekel, da mi je natočil že dovolj, je čisto po domače rekel: »Mi pune kupice pijemo.« Ko sva skupaj ugotovila, da je vino odlično, se mu je na obrazu prikazal nasmeh vinogradnika in muzikanta, ki je zadovoljen s tistim, kar mu v življenju uspeva. Tak je bil Tone Kmetec in tak bo za vedno ostal v mojem spominu.« Tudi Moški pevski zbor Markovci se bo premierno predstavil z dvema priredbama njegovih skladb. Spoštovani sokrajani, pridite na velikonočni ponedeljek in ponovno obudite še vedno živ spomin na znane melodije in besedila: Ljubica lahko noč, Mami, oj, mami, Tam v goricah in še številne druge. Franc Visenjak, predsednik društva KD „Alojz Štrafela" Markovci vas vabi na prireditev ob 50-letnici ustanovitve ansambla Toneta Kmetca IN MEMORIAM TONETU KMETCU Prireditev bo na velikočni ponedeljek, 21. aprila 2014, ob 16. uri v veliki športni dvorani v Markovcih. Velikemu mojstru slovenske narodno-zabavne glasbe se bodo poklonili številni znani slovenski ansambli. Prireditev bo vodil in povezoval Boris Kopitar. Vstopnine ni. VABLJENI! Leto 15, številka 1, marecc2014 17 VA MÍVRKOVCIW V Turističnem društvu aktivnosti ne manjka Ob zaključku lanskega leta, natančneje na Štefanovo, 26. decembra, so v TD Markovci s sodelovanjem KGZ Ptuj pripravili tradicionalno pokušino vin z ocenjevanjem. Tudi letos se je nabralo kar lepo število vzorcev namiznega in sortnega vina ter seveda tudi kvintona, ki je značilen za naše kraje. Kot je povedal ocenjevalec Miran Reberc, je lanski letnik imel dokaj visoke sladkorne stopnje kot tudi kisline, kar pa doprinese k temu, da je s takšnim pridelkom v kleti potrebno ravnati zelo preudarno in strokovno. V mesecu februarju so člani domačega TD izpeljali 4. tradicionalne koline na starinski način. V zgodnjih jutranjih urah so moški odšli po svinjo, jo zaklali, medtem pa je iz kuhinje že zadišalo po zajtrku. Po obilnem obroku so se koline nadaljevale, prav tako pa so se v kuhinji že začele priprave na drugo kolinsko malico - pra-žena jetrca z zeljem in celim krompirjem. Letos je zanimanje za takšen dogodek pokazala celo ena izmed slovenskih televizij, ki je posnela reportažo, kar kaže na to, da pa se v Markovcih res počasi prebujamo iz turistično zaspanega in vendarle z dediščino bogatega kraja. Po malici je spet vsak nadaljeval s svojim delom. Kmalu je napočila tema in čas bogate, obilne večerje. Na mizo so prinesli pečeno meso, hren, pražen krompir, solato, kašo, mesene klobase in še kaj bi se našlo. Tudi dobre volje ob takem dogodku ni manjkalo in prav je tako, saj take kmečke praznike srečamo le še pri redkih hišah. V soboto 15. marca pa so se člani TD Markovci zbrali na svojem 14. rednem letnem občnem zboru. Na zboru so pregledali delo v preteklem letu in začrtali cilje za v prihodnje. V letošnjem letu jih čaka kar obsežen projekt, to je srečanje objezerskih krajev Slovenije, ki bo potekalo prav v Markovcih. Ker takšna prireditev pomeni ogromno dela, se člani na njo pripravljajo že sedaj. Večer so nadaljevali ob dobri kapljici in jedači ter prijetnem druženju. Matjaž Mlinaric Foto: arhiv Mesarji pri delu Za napredek in razvoj tudi v prihodnje Za nami je prvo leto mandata, mandata, v katerem smo poskušali vpeljati kar nekaj novosti glede organizacije dela društva in dela na gospodarskem področju. Pred novim vodstvom je tako bila težka in odgovorna naloga, uskladiti smo morali medsebojne odnose, zagnati smo morali delo na investicijskem področju, urediti smo morali organizacijo tekem in narediti blagajniško poslovanje transpa-rentno in pregledno. Vsekakor smo imel pri izbiri novega vodstva veliko srečo, saj smo v organe društva izbrali ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno delati za razvoj in napredek društva. Ob prevzemu tako odgovorne funkcije sem se zavedal, da delo ne bo lahko, da bo potrebno marsikdaj požreti tudi kritiko, saj vseh ljudi ne moreš zadovoljiti s svojimi načrti in s svojim razmišljanjem. Kljub težkemu delu lahko z zagotovostjo trdim, da smo na pravi poti, da smo si pridobili zaupanje članstva in imamo zastavljene cilje. V letu 2013 smo našo pot začrtali, potrebno pa jo bo le še nadgraditi, utrditi in nato nadaljevati. Na začetku je bila pred nami sanacija in čiščenje kontejnerja, ribiškega doma ter ribnika od visoke podtalne vode. Ob pomoči sponzorjev smo dokončali brežino pred Galunovim ribnikom, utrdili parkirišče, prepleskali kontejner in uredili lovna mesta. Glede na nivo gladine podtalne vode smo se odločili, da ribiški dom dvignemo za 80 cm. Kasneje smo ugotovili, da je bila odločitev pravilna, kljub nepredvidenim stroškom, ki so skupaj znašali približno 10.000 EUR. Za gradbena dela smo izvedli razpis, na katerem je bil kot najugodnejši ponudnik izbran samostojni podjetnik Janko Petrovič. Gradbena dela z materialom so znašala 11.500 EUR. S tem smo ribiškemu domu dali novo podobo. Na upravnem odboru je padla odločitev, da sami pristopimo k notranjim ometom in oblogi brun na slemenu iz vzhodne in zahodne strani doma. Akcija je popolnoma uspela; skoraj ni bilo člana, da ne bi sodeloval v tej akciji. Delo smo tako uspešno opravili in dom je dobil novo podobo tudi v notranjosti. Veliko smo postorili tudi na tekmovalnem področju. Udeležili smo se Mednarodnega tekmovanja v Dornavi, tekmovanja v Palomi Sladkogorska in medobčinskega tekmovanja, ki ga je pripravilo Športno--ribiško društvo Gorišnica. Rezultati so bili zadovoljivi. Organizirali smo nočno tekmo, tekmo za Cara, tekmo z Žejnimi ribicami in več društvenih tekem. Za dobro organizacijo je skrbela komisija za tekmovanja, ki jo vodi Viktor Slameršak. Tekme so postale rutinske in predvsem prijateljske in potekajo v prijetnem razpoloženju. Posebej bi se rad dotaknil tekmovanja v društveni Ligi. V njej je tekmovalo od 25 do 40 članov, tekmovali pa smo v dveh delih (spomladanski in jesenski). Ob zaključku lige na Martinovo smo obe praznovanji združili in s tem privarčevali nekaj sredstev. Tukaj moram poudariti, da so se tekmovalci odpove- dali praktičnim nagradam in razkošnemu pikniku ob zaključku lige. Sredstva od prijavnin so v celoti namenili za gradnjo ribiškega doma. Tako je bilo v blagajno dodatno preneseno 1.600 EUR, ki smo jih porabili namensko. V imenu upravnega in nadzornega odbora ŠRD Markovci se vsem tekmovalcem zahvaljujem za res lepo gesto. Zaključek gradbenih del na ribiškem objektu v Prvencih predvidevamo v mesecu maju 2014. Do tega roka bomo zaključili vsa dela v notranjosti doma, fasado objekta in okolico doma. Društvo se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem za pomoč, posebna zahvala V petek, 13. decembra, so se v gasilskem domu v Bukovcih zbrali člani Kulturnega društva Bukovci in pripravili 64. letni občni zbor, kjer so predstavili delo preteklega leta. Predsednik Jože Bezjak je z delom zadovoljen in poudarja, da je društvo doseglo in realiziralo skoraj vse zastavljene cilje in naloge. Za prijeten začetek konference so poskrbeli moški pevci društva, sledila sta pozdrav predsednika in izvolitev delovnega predsedstva. Prisluhnili smo poročilom predsednika, blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Društvo je aktivno skozi vse leto. Delo vselej pričnejo v najstarejši sekciji društva, to je v knjižnici, ki je odprta enkrat tedensko. Pripravljajo ure pravljic, otroške delavnice in lutkovne predstave za otroke na različne teme. Nato nadaljujejo s tradicionalno fašensko povorko, ki pa je lani zaradi slabega vremena bila odpovedana. Ob pripravah na martinovanje, ki poteka že vrsto let, pa niso pozabili pobrati pridelkov z njive; lani so pridelali krompir, čebulo in fižol. Ob vsem delu ne pozabijo na sodelovanja in udeležbo na drugih prireditvah doma, po Sloveniji in tudi tujini. S prijatelji iz Hrovače se srečajo v januarju, kjer si zaželijo prijetnega začetka, maja se odpravijo na pohod po Halozah, kjer po poti obiščejo kletarje društva. Udeležijo pa naj velja tudi vsem članom - komisij, upravnemu in nadzornemu odboru, za požrtvovalno delo v organih društva z željo, da podobno sodelovanje ostane tudi v letu 2014. Na koncu občnega zbora je sledila podelitev priznanj za 10-letno delo v društvu in zahval posameznikom, ki so se s svojim delom najbolj izkazali v letu 2013. Tako so priznanja za 10 let prejeli: Janez Horvat, Janez Kostanjevec, Alojz Korošec, Jože Mohorko, Martin Popošek, Alojz Veršič, Franc Jurgec in Miran Zaplo-tnik. Posebno zahvalo za izredne dosežke je prejel Viktor Slameršak. BK se tudi špeharijade, ne manjkajo pa niti na fižolovih dnevih. Člani so tudi v lanskem letu sodelovali na RTV Slovenija v oddaji Dobro jutro, na Svetovnem dnevu praženega krompirja, na razstavi v Šenčurju, niso pa manjkali niti na Krompirfestu v Dornavi. Odpravili so se tudi v Nedelišče na Hrvaško. Sodelovali so na občinskem prazniku in mladim pomagali pri izdelavi presmeca. Udeležili so se Bučijade v Središču ob Dravi, žetve v Prvencih in baronovega tabora v Dornavi. Obiskali so pustne karnevale v okolici Ptuja in v Poljčanah, občne zbore ter prireditve, na katere so povabljeni. Z Vaškim odborom Bukovci so sredi leta pripravili tradicionalne vaške igre, ki so bile letos dopolnjene z napihljivimi igrali za otroke, kar je privabilo mnogo družin, saj so otroci na njih zelo uživali. Ob koncu leta so se člani sestali na kmetiji Breznik, kjer so prijetno poklepetali in zaplesali Društvo si je tudi v tem letu zadalo podobne naloge in cilje: organizirati tradicionalne prireditve in v zimskem času pripraviti delavnice za krajšanje časa. Nekaterim prireditvam so se zaradi ne-zanimanja odpovedali, v mislih pa imajo novo snemanje oddaje. Mogoče pa jim le uspe in bomo na kabelski televiziji lahko ponovno gledali nekaj iz zakladnice naše dediščine. PM Ribiški dom v Prvencih bo kmalu dobil končno podobo Foto: BK Aktivnosti KD Bukovci 18 Leto 15, številka 1, marec2014 UST (7 MARKO VC Čebelarjem dela ne zmanjka Člani Čebelarskega društva (ČD) Markovci so od decembra do konca marca izvedli vrsto aktivnosti. Decembra so pripravili Ambroževo sveto mašo, januarja so se sestali na rednem letnem občnem zboru, marca so se odpravili v Celje na čebelarski sejem. Godovni dan zavetnika čebelarjev sv. Ambroža so markovski čebelarji proslavili v nedeljo, 8. decembra 2013. Na trgu pred farno cerkvijo sv. Marka so postavili stojnico, na kateri so ponujali med in izdelke iz medu: medico, me-denjake, figurice iz voska in podobno. V goste so ob tej priložnosti povabili prijatelje čebelarje iz sosednjih čebelarskih društev. Svečanega dogodka so se udeležili takratni predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Stanko Kitak ter predstavniki čebelarskih društev iz Ptuja, Turnišč, Dornave, Juršincev in Cirkulan. Markovski čebelarji so goste pričakali in sprejeli pred cerkvijo pri stojnici, ob 10-ih so se skupaj udeležili slovesnega bogoslužja. Po maši je nato najprej pred cerkvijo in nato še v društvenem čebelnjaku ČD Markovci sledilo prijetno prijateljsko druženje. V soboto, 25. januarja 2014, so se člani ČD zbrali na 79. rednem letnem občnem zboru. Uvodoma so nastopili otroci iz OŠ Markovci - člani Čebelarskega krožka. Delo društva za leto 2013 je v poročilu predstavila predsednica Tilčka Petrovič. »Kar na začetku mojega poročila naj povem, da smo imeli 16. junija 2013 izredni občni zbor, ko sem prevzela to dolžnost in odgovornost. Sem pa uresničevala plan dela, ki je bil sprejet že na rednem občnem zboru. Prva in največja skrb našega društva so zdrave in močne čebele. Žal vam moram povedati, da nam je neznanec zadušil panj čebel. Letos nam je prioriteta, da panje napolnimo s čebeljimi družinami. Marca smo se udeležili sejma Api Slovenija in čebelarske prodajne razstave v Celju, aprila je potekala čistilna akcija, sodelovali smo tudi na občinskem prazniku pri pripravi hrane in pri programu Moja občina. Maja je bilo srečanje čebelarjev v Lescah, junija smo sodelovali pri raz- Foto: PB Bogato obložena stojnica z medom, izdelki iz medu in voska pred cerkvijo sv. Marka na Ambroževo nedeljo vitju društvenega prapora ČD Cirkula-ne, pripravili smo tudi dan odprtih vrat. Obiskali so nas otroci iz vrtca in OŠ Markovci ter drugi gostje iz naše občine. Junija smo imeli še eno delovno akcijo, julija smo točili med. Konec avgusta smo delo društva in čebelarstvo predstavili na taboru mladih gasilcev v Prvencih. Novembra smo v farni cerkvi v okviru zahvalne nedelje pripravili čebelarsko razstavo. Na prijateljskem srečanju smo ta mesec gostili podeželske žene iz celotnega ptujskega območja, pa tudi čebelarje iz Cerkvenjaka, predstavnike občine in Osnovne šole Cerkvenjak. V petek 7. februarja na predvečer našega kulturnega praznika, je v Prvencih za mlade prostovoljne gasilce bila organizirana gledališka predstava Mali princ v izvedbi ekološko kulturnega društva Za bolšji svet iz Maribora. V tem društvu so prostovoljci, ki se zavzemajo za boljše medsebojne odnose, za kulturo na različnih področjih, za ekologijo... Prirejajo različne delavnice in predavanja na osnovnih šolah, ena izmed aktivnosti pa so tudi gledališke predstave za otroke in mladino, saj jih Sodelovali smo pri tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcu in OŠ Markovci, posebej svečano pa je bilo na Ambroževo nedeljo, 8. decembra 2013,« je delo društva za minulo leto opisala predsednica Petrovičeva in dodala, da bodo tudi letos izvedli podoben plan aktivnosti. Svoja poročila so v nadaljevanju občnega zbora podali tajnik Jožef Zemljarič, blagajnik Roman Podrenek, predsednik nadzornega odbora Miran Milošič, predsednik gradbenega odbora Branko Petrovič, gospodar Janez Plohl in mentorica Čebelarskega krožka v OŠ Mar- vabijo na nastope po vsej Sloveniji. Povabila za mlade gasilce so se še posebej razveselili, saj jih kot prostovoljce druži skupno vodilo - pomagati ljudem in jih osveščati. Mladih pionirjev gasilcev iz OGZ Ptuj se jih udeležilo več kot 100, saj je dvorana prosvetnega društva v Prvencih bila nabito polna. Gledališčniki so Malega Princa tudi priredili publiki primerno in ga gasilsko zaključili. Lanski poletni mladinski tabor je bil izveden v Prvencih in zato se je tudi predstava izvedla tam. kovci Marjetka Kocuvan. Sledile so volitve. Člani so na novo izvolili blagajnika, podpredsednika, nadzorni odbor ter komisijo za priznanja in odlikovanja. Na mesto blagajnika je bil imenovan Franc Kekec, podpredsednik je postal Stanislav Kitak, novoizvoljeni predsednik nadzornega odbora je Emerik Weigl. V soboto, 15. marca, so se člani ČD Markovci v Celju udeležili vseslovenskega srečanja čebelarjev Api Slovenija. Na srečanju so lahko prisluhnili strokovnemu posvetu in si ogledali promocijsko in prodajno razstavo. PB Vodju mladine v OGZ Ptuj Janku Fi-šingerju se je zdelo pomembno predvsem to, da pionirji spoznajo, da je biti gasilec nekaj častnega in da tudi otroci morajo biti ponosni na to. Morajo pa se zavedati svojega kulturnega izročila na katerega morajo biti ravno tako ponosni. Zato so se v OGZ odločili, da je prav, da se otroci izobražujejo v zimskem času na področju kulture, predvsem pa ob kulturnem slovenskem prazniku. Marija Prelog ČD Markovci je eno izmed najstarejših tovrstnih društev v regiji. Ustanovljeno je bilo leta 1935. Danes društvo šteje 68 članov; izmed teh jih ima čebelnjake 36. Večina članov društva prihaja iz markovske, nekaj pa tudi iz sosednjih občin. Predstava Mali princ po gasilsko Leto /5, številka /, mateo20/4 /9 Ü3T YA MA. R. KO^Cli V Iz osnovne šole Markovci ici v Parizu Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. Pariz, francoska prestolnica, ima nekaj najlepših znamenitosti na svetu, veliko zanimive zgodovine, nekaj novih modernih zgradb, številne muzeje, je mesto umetnikov ... Komaj čakaš, da vidiš stekleno piramido, Eifflov stolp, da Vincije-vo Mono Lizo, katedralo Notre dame in še veliko drugih stvari, ki so zelo znane, a nimaš vsak dan priložnosti, da jih vidiš. Končno je torej napočil dan za naš odhod v to prelepo mesto. Da smo se odpravili na ta izlet, so nam omogočili naši starši in drugi sorodniki, ki so nas finančno podprli, ter učiteljica Sonja Pavlenič. V četrtek, 13. marca, smo se tako nekateri osmošolci in devetošolci v spremstvu učiteljice Sonje v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili proti dunajskemu letališču, od koder smo imeli okrog šeste ure zjutraj polet proti Parizu. Tudi polet je bil posebno doživetje, saj so nekateri prvič leteli z letalom. Pariz je verjetno najlepše potovanje, ki smo ga kadarkoli doživeli. Zanimivo je tudi, da vidiš mnogo prostorov, kjer so bili posneti filmi. Med ogledovanjem tega se zabavaš in smejiš s prijatelji. V šoli smo se o veliko stvareh, ki smo si jih sedaj imeli priložnost ogledati v živo, tudi učili, npr.: o Ludviku 14., njegovem vladanju in o palači, ki jo je zgradil. Imeli smo veliko srečo, da smo si jo lahko ogledali. Palača Versailles, spomenik vladavine Ludvika XIV, je zares občudovanja vredna, kar sveti se v zlati barvi ... V času našega ogleda je pred njo stalo veliko ljudi, ki so si jo z zanimanjem ogledali. Pariz je poln turistov. Posebej so me pa navdušili Ludvikovi vrtovi, po katerih smo lahko hodili in jih fotografirali. Videli smo tudi zelo lepo cerkev visoko na hribu. Do nje vodi veliko stopnic, ampak se splača. Po francosko se ji reče Sacré Cœur, po slovensko pa ji rečemo Sveto srce in krasi najvišjo točko Pariza, zato lahko tam uživaš tudi v prečudovitem razgledu. Ogledali smo si tudi katedralo Notre dame. Ko smo se peljali z ladjico po reki Seni, smo jo videli od daleč, drugič pa čisto od blizu. Od zunaj zgleda resnično veličastno, od znotraj pa zame ni prav nič posebnega. Odšli smo tudi v znameniti muzej Louvre, kjer smo videli veliko stekleno pira- mido in seveda najdražjo sliko na svetu, Mono Lizo. Morali smo stati dva metra pred njo, tam je bila celo ograja, slika je zaradi zaščite v steklu, saj jo je enkrat nekdo porezal. Seveda pa smo se najbolj veselili Eifflvega stolpa, na katerega smo do drugega nadstropja hodili peš, naprej in navzdol pa nas je odpeljalo dvigalo. Že v prvem nadstropju je pogled z njega neverjetno lep, tudi tam smo veliko fotografirali. Vsi pa smo se zelo veselili tudi Disneylanda, ki je bil adrenalinski in prav tako nepozaben. Peljali smo se tudi z ladjico po reki Seni in si od tam ogledali veliko znamenitosti Pariza. Čisto pred koncem potovanja pa smo si šli ogledat še parfumerijo s pravimi francoskimi parfumi, katerih vonj je resnično omamen. Punce se jim nismo mogle upreti in smo jih kupile za domov. Znašle smo se in smo si jih kupile skupaj v paketu in jih dobile veliko ceneje. Ko potuješ, spoznaš lepote širnega sveta, spoznaš pa tudi vso bedo, za katero se mogoče niti ne zavedaš, da obstaja. Pariz je po eni strani mesto svetovnega blišča in znamenitosti, na drugi strani pa je na ulicah veliko revežev in brezdomcev, ki beračijo in spijo na ulicah in te prosijo za denar. Dosti jih stoji pred cerkvami in na podzemni železnici. Nekateri imajo zraven pse, da bi se jih mogoče usmilili in bi dobili več denarja, drugi so brez nog ... Vidiš tudi cele družine, ki so brez doma. Sprašuješ se, kakšna razočaranja so doživeli. Zdi se mi, da pri nas še vseeno ni toliko revežev. Te štiri dni v Parizu sem obogatila s spoznavanjem nove kulture, francoske hrane, z znanjem zgodovine, umetnosti ..., Foto: arhiv OŠ Osmošolci in devetošolci pred slavolokom zmage v Parizu kakšno francosko besedico ... Ni mi žal. Zavedam se, da je bilo potrebno kar dolgo časa varčevati in zbirati denar za potovanje, a mi ni žal, saj sem ga porabila za koristno potovanje. Ko smo se po štirih dneh vrnili domov, smo bili žalostni, ker je bilo izleta konec, po drugi strani pa smo že pogrešali dom. Potovanje v Pariz me bo v lepih spominih spremljalo celo življenje. Eva Vajda, 8. b ŠE ZADNJI DAN V PARIZU Zazvonila je budilka in spet sem morala pokonci. Uredila sem se, do konca spa-kirala in pripravila na pohod po Parizu. Po zajtrku smo se dobili pred hotelom in hitro odšli. S podzemnim vlakom smo se peljali do najlepše točke Pariza, do Eifflo-vega stolpa. Tam smo si kupili nekaj za jesti in piti. Zmenili smo se, da se bomo do drugega nadstropja Eifflovega stolpa odpravili peš. Prehodili smo okrog 800 stopnic ter odšli na dvigalo, ki je peljalo proti vrhu. Čeprav je bila pot do vrha PRECEJ naporna, je bilo vredno. Razgled je bil prekrasen, videla sem cel Pariz. Naredili smo nekaj fotografij ter se odpravili z dvigalom dol. Odšli smo na podzemno železnico, ki je v bistvu bil skozi vse štiri dni naš prevoz. Odšli smo na otok Cite, natančneje do cerkve Notre Dame. Cerkev je sicer preprosta, a mirna in zelo velika. Na koncu smo naredili tudi skupinsko sliko. Malo smo posedeli in se odpravili do galerije Louvre, ki velja za največjo galerijo v Evropi. Tam je bilo veliko slavnih del različnih umetnikov. Najbolj smo si želeli ogledati delo Leonarda da Vincija, Mono Lizo. Po ogledu smo težko našle izhod, a smo ga. Odpravili smo v parfumerijo Fragonard. Tam smo videli, kako izdelujejo parfume, ter si na koncu po želji tudi nekaj kupili. Nato smo se namenili proti našemu hotelu, vzeli prtljago in jo pospravili v prtljažnik na avtobusu. Napotili smo se na letališče, kjer smo se odpočili od celodnevne hoje. Oddali smo prtljago ter se čez nekaj časa vkrcali na letalo. Zelo težko mi je bilo, ko smo se odpravili. Upam,da se bom še kdaj vrnila tja in spet občutila in videla čare tega čudovitega mesta. Anamari Kukovec, 8. a Špela Vrtačnik bronasta na plezalnem tekmovanju vzhodne lige Slovenije V soboto, 8. marca, je potekalo plezalno tekmovanje vzhodne lige Slovenije. Sodelovalo je veliko tekmovalcev, ki so tekmovali v različnih starostnih skupinah. Vsaka starostna skupina je imela dve kategoriji: kategorijo Absolutno in B-kategorijo. V kategoriji Absolutno so tekmovali vsi tekmovalci določene starosti, pri B-kategoriji pa so izpustili tiste, ki tekmujejo tudi na državnem nivoju. Tekmovanja se je udeležila tudi naša učenka iz osmega razreda Špela Vrtačnik, ki je osvojila odlično 3. mesto in bronasto medaljo v B-kategoriji. Vida Vajda Tea Korošec srebrna na državnem tekmovanju Bober V soboto, 18. januarja 2014, je v Mariboru potekalo državno tekmovanje v informacijski in računalniški pismenosti, ki se imenuje tekmovanje Bober. Na tekmovanje se je po izvedenem šolskem tekmovanju uvrstila Tea Korošec, učenka 8. a razreda, ki je osvojila srebrno priznanje in se tako med približno 5500 tekmovalci svoje kategorije iz celotne Slovenije uvrstila med 60 najboljših v državi. Mentor Gregor Zmazek Rezultati državnega tekmovanja iz znanja biologije za proteusova priznanja KATARINA TEMENT je osvojila SREBRNO PROTEUSOVO PRIZNANJE iz znanja biologije. Mentorica Danica Muršec Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike V soboto, 23. novembra 2013, je bilo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Udeležili so se ga: Urška Horvat (7. b), Rene Peklar (8. b) in Špela Vrtačnik (9. b). Vsi trije so osvojili srebrno priznanje. Mentorica Irena Križanec Državno tekmovanje v znanju o sladkorni boOeznS v soboto, 9. novembra 2013, je bilo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Učenki Katarina Tement in Tea Korošec sta osvojili srebrno priznanje. Mentorica Jasna Zajšek Zlato in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika Tjaši Cvetko zlato priznanje z najboljšim rezultatom v državi, Katarina Tement srebrna 6. marca je v Mariboru potekalo državno tekmovanje iz znanja nemškega jezika. Udeležili sta se ga tudi devetošolki Tjaša Cvetko in Katarina Tement. Kljub temu da sta tekmovali v isti skupini z učenci, ki se učijo nemščino kot prvi tuji jezik, zanju pa je to drugi tuji jezik, dosegli zavidanja vredne rezultate. Tjaša Cvetko je z 99 od 100 možnih točk zasedla prvo mesto v državi ter osvojila zlato priznanje na državnem nivoju. Katarina Tement je z 91 točkami osvojila prav tako odlično srebrno priznanje. Mentorica Vida Vajda 20 Leto 15, številka 1, marec2014 Sem Špela Vrtačnik. Rodila sem se 3. novembra 1999 na Ptuju. Že od rojstva živim v Zabovcih. Imam dva bratca in dve sestrici. Vsi štirje so mlajši od mene. Pred osnovno šolo sem hodila tudi v vrtec v Markovcih. Leta 2005 sem začela hoditi v osnovno šolo. Obiskujem OŠ Markovci. Moj najljubši predmet je glasba, rada pa imam tudi likovno umetnost in izbirne predmete. V 4. razredu sem začela hoditi še v glasbeno šolo. Učim se igrati flavto. Poleg tega sem z začetkom 6. razreda začela trenirati tudi športno plezanje. Obiskujem tudi pevski zbor in nekatere druge krožke na naši šoli. Udeležujem se tudi šolskih tekmovanj. Zdaj hodim v 9. razred osnovne šole in obiskujem 6. razred v glasbeni šoli Špela Vrtačnik, 9. b Moj življenjepis Sem Marko Kodrič. Na svet sem prijokal leta 1999, in sicer 16. aprila. Rodil sem se kot osmi otrok mame Zdenke Kodrič (poklicne kuharice) in očeta Ivana Ko-driča (poklicnega oblikovalca kovin oz. strugarja). Sedaj nas je v družini devet otrok. Oče je zaposlen, mama pa opravlja občasna dela. Bilo je leto 2005, ko sem prvič prestopil šolski prag. Takrat sem razmišljal drugače kot zdaj. Šole nisem jemal tako resno, saj je bilo takrat več igranja kot učenja. V četrtem razredu pa smo že dobili ocene. Do osmega razreda sem bil prav dober. Sedaj obiskujem deveti razred osnovne šole. Šolanje bi rad nadaljeval v Elektro šoli v Mariboru ali pa v Elektro-računalniški šoli na Ptuju. Moja želja je, da postanem poklicni električar (elektro tehnik). Veliko se tudi ukvarjam s športom, zelo rad ga tudi pogledam po televiziji. Treniram nogomet v nogometnem klubu Bukovci. Do starosti dvanajst let sem branil, nato pa je sledila poškodba, in sicer zlom ključnice. Od takrat enostavno več nisem hotel braniti, pa še zdravniki so mi to odsvetovali. Bil sem tudi gasilec. Kot pionirji smo postali državni podprvaki v Beltincih. Ko bom odrasel, bi rad imel dobro službo. Zdaj sem star natanko 13 let, 4 mesece in 6 dni. Marko Kodrič, 9. b Tehniški dan v četrtem razredu V petek, 8.11., smo imeli tehniški dan. Na ta dan sem komaj čakala. Pri izdelavi vozička smo najprej razrezali trikotnike. Vanje smo naredili luknje. Poiskali smo preostali material. Zlepili smo deščice za avtomobilček. Poiskati smo morali deske za škatlico in jih zložiti. Za malico so bili sendviči. Sledilo je lepljenje škatlic, da nam ne bi razpadle. Na av- tomobilček smo prilepili še nekaj trikotnikov in dodali kolesa. Ko se je lepilo na škatlici posušilo, smo na škatlico zabili žeblje. Na avtomobilček smo prilepili še desko. Ko se je posušila, smo nanjo dali še gumico in balon. Všeč mi je bilo, ker smo potrebovali veliko različnih materialov in orodij, kot so les, karton, kovina, guma in kladivo, klešče, lepilo ... Za oba izdelka sem dobila petico, zraven pa še dva plusa! Sem zelo vesela, saj oba moja izdelka odlično delujeta. Kjer je volja, je tudi pot. Lea Roškar, 4. b V petek, 8.11.2013, smo imeli tehniški dan. V četrtek smo si pripravili škatlo za naravoslovje in tehniko. Od doma smo si prinesli kladivo. V petek zjutraj smo si najprej pripravili material. Začeli smo izdelovati voziček na pogon z gumo. Dobili smo štiri kartone, ki so bili majhni. Razrezali smo jih na dva trikotnika. Dva smo z luknjačem preluknjali, dva pa sta ostala cela. Voziček smo skupaj zalepili. Ko se je sušil, smo izdelovali leseno škatlico. Vozičku smo zalepili kolesa. Na koncu smo vozičku dodali leseni kvadrat, cevko in balon. Voziček je bil narejen. Škatlici smo naredili še pokrov. Ko sta bila oba izdelka narejena, ju je učiteljica ocenjevala. Sam sem dobil za oba izdelka oceno štiri. Ta dan mi je bil zelo všeč, čeprav sem dosti spraševal učiteljico. Nejc Jakomini, 4. r Končno je nastopil petek in s tem tudi tehniški dan. Tega dne sem se zelo veselila, ker me je zanimalo, kaj bomo počeli. Komaj sem čakala, da bom šla v šolo. Učiteljica nam je rekla, da bomo izdelovali avtomobilček in škatlico. Povedala nam je tudi, da si moramo pripraviti material. Nato sem pričela z izdelavo avtomobilčka. Izrezala sem si trikotnike iz kartona. Na sredini sem si naredila luknjo z luknjačem. Zalepila sem ogrodje, nanj pa še trikotnike s kartona. Medtem ko se je to sušilo, sem poiskala deščice, da sem lahko naredila škatlico. Ko sem zalepila deščice, sem si označila, kje bom zabila žeblje. Med zabijanjem sem se enkrat udarila po prstu. En žebelj mi je tudi pogledal skozi les. Učiteljica mi ga je s kleščami izpulila in zabila na novo. Končno se je avtomobilčkovo ogrodje posušilo. Skozi luknjice na trikotniku sem dala dolgo, okroglo leseno palčko. Ko sem na avtomobilček hotela pritrditi kolesa, mi je eno kolo manjkalo. Bila sem zelo prestrašena in obupana. Na srečo sem kolo našla pod mizo. Takrat sem si kar oddahnila, ves strah je bil odveč. Pritrdila sem kolesa in nalepila deščico ter še prozorno kratko slamico in balon. Tako sem končala svoja izdelka. Zadovoljna sem bila z oceno. Ta dan je bil najlepši dan v tem tednu. Zelo sem se zabavala, malo pa sem se tudi prestrašila, a sem na koncu videla, da je ta strah bil čisto odveč. Melanija Strelec, 4. b V sredo, 29.1.2014, smo imeli zimski športni dan. Komaj smo čakali nanj. Zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo se najprej preoblekli. Imeli smo samo dve uri pouka. Bila je malica. Po malici smo se odpravili. Najprej smo šli na pohod do Ptujskega jezera. Na poti nam je učiteljica razložila, kako nastane ledena sveča. Opozarjala nas je na pravila varne hoje, na primer, da ne smemo hoditi po sredini cestišča. Razložila nam je nekaj prometnih znakov, kot so dopolnilni znaki. Pokazala nam je znak, ki opozarja na to, da tam ne smemo parkirati. Povedala nam je tudi, zakaj uporabljamo ograjo ob cestišču. Na vodi smo videli vodne ptice in odsev. Bilo je zelo nenavadno vreme. Sijalo je sonce in hkrati snežilo. Videli smo tudi različne živali: na primer konje, ponije, muce, kužke. Učiteljica nam je razložila tudi, kaj so naravni spomeniki in kaj so umetni spomeniki. Naravni so na primer spomeniki kot je gozd v Šturmovcih. Šli smo tudi mimo cerkve, križa in kapele. To so kulturni spomeniki. Odpravili smo se k sošolki Neži. Nekaj časa smo se sankali. Neža mi je rekla, da naj grem z njo. Šli sva v njeno hišo. V vrečko sva dali tri termovke čaja. Nesli sva tudi majhno vedro bombonov. Posladkali smo se in popili čaj. Sneg smo že tako steptali, da se je videla trava, zato smo se odšli sankat h gasilskemu domu. Tam smo se sankali, mislim, da približno 45 minut. Počasi smo odšli proti šoli. Tam smo se preoble-kli. Nekatere učence so čakali krožki, nekaterih pa ne. Jaz sem šla še na kosilo in potem k računalniškemu krožku. Kasneje sem šla z avtobusom domov. Športni dan mi je bil zelo všeč, ker smo se naučili veliko novega in zanimivega. Všeč mi je bil tudi zato, ker smo se hkrati učili in zabavali. Ta dan zato želim ponoviti še večkrat. Lea Roškar V sredo, 29. 1. 2014, smo imeli zimski športni dan. Zjutraj sem vzel vrečko s kombinezonom in drugimi zimskimi potrebščinami ter nahrbtnik s šolskimi potrebščinami in se odpravil v šolo. Najprej smo imeli dve uri pouka in malico. Potem smo šli na pohod. Med pohodom nam je Kaj vse sem jaz? Jaz sem najprej jaz in ti si moj brat. Takrat odpreva vsa vrata igrišč in trgovin. Sicer sem jaz v šoli in hodim na delo vsak dan, a tebi pojejo ptički, ker si še ciciban. Jaz sem važna oseba, ker sem velika in močna, vendar se, kadar je treba, premagam, četudi sama. Včasih pišem čudne račune in kot računarka sem stroga. Takrat se nič ne razumem in kar tako pošljem v kot. Mama mi pravi miška in srček, a včasih slon, a meni sem najbolj všeč, ko sem svoj bojni konj. Lea Roškar, 4. r učiteljica razlagala nastanek ledenih sveč. Bilo je čudno vreme, saj je sijalo sonce in hkrati snežilo. Učiteljica nam je razlagala pravila varne hoje. Videli smo veliko prometnih znakov in tudi cerkev, križ, kapelo ... Ko pa smo prišli do Ptujskega jezera, smo tam videli vodne ptice bele čaplje. Zelo lep je bil tudi odsev snežink in dreves v vodi. Šli smo na most in učiteljica nam je razlagala, da je šturmovski gozd naravni spomenik. Ko smo se vračali, smo videli približno šestdeset centimetrov veliko ledeno svečo ter konje ponije, muce in kužke. Potem smo šli k Neži in se sankali ter posladkali z bomboni in pili čaj. Nato smo šli na breg h Gasilskemu domu Markovci. Po sankanju smo se odpravili domov. Ta dan je bil meni zelo všeč in upam da se bo ponovil. Primož Dvoršak, 4. b Opis Tine Maze Tina Maze je stara 30 let. Rodila se je 2. 5. 1983 v Slovenj Gradcu. Po horoskopu je bik. Živi v Črni na Koroškem. Je vitke in visoke postave. Ima rjave lase. Je modroo-ka. Nos je okrogel in usta so srčasta. Roke in noge so dolge. Je družabna, iskrena in humoristična. Podnevi trenira in se fizično ter psihično pripravlja na tekme. Rada smuča in se ukvarja z glasbo. Pred sezono 2012/13 je posnela pesem My way is my decision, kar pomeni »Moja pot je moja odločitev«. Ima nekaj lepotičnih pik in tekmuje v vseh disciplinah. Njeni največji uspehi so: drugo mesto na OI v superve-leslalomu in veleslalolomu 2010 v Vanco-uvru, prvo mesto na SP v Garmishu 2011 in Schladmingu 2013 in drugo mesto na SP v Val d'lseru 2009, dve drugi mesti na SP v Schladmingu 2013 ter še eno na SP v Garmishu. Ima 22 zmag v svetovnem pokalu, 64 stopničk, je zmagovalka svetovnega pokala z 2414 točkami, kar pomeni, da je podrla rekord. Čeprav ji v letošnji sezoni v svetovnem pokalu ni šlo najbolje, nas je nazadnje razveselila z dvema zlatima olimpijskima odličjema na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Tako je razveselila vse Slovence. Lea Roškar, 4.b Moja najboljša mama Darja Mama je najprej mama in jaz sem njena hči. Skupaj odpreva vsa vrata igrišč in trgovin. Na žalost mora vsak dan v službo, in kuhati potrebne stvari, a meni je še vedno mami in zato je nočem izgubiti. Mama je prijazna oseba, in meni pomaga, če česa ne vem. Ona je vedno ob meni in me spremlja ob slabih dneh. Mami je vedno prijazna do mene in jaz tudi do nje. Zato je moja dobra mami, do katere čutim ljubezen in spoštovanje. Barbara Tement, 4. r Sončni zahod V odsevu iskrivega morja, se sonce poslavlja. Beli galebi letijo na jug, kmet pa na polje hiti po plug. Kaj, ko to ni odsev iskrivega morja, kaj če se sonce ne poslavlja? Moje srce pa vseeno veselo igra, ker ve, da se sončni zahod v morju smehlja. Tjaša Lešnik, 8. b Leto 15, številka 1, marec2014 21 MST (7 MfVRKOVCliV Odbojka je na naši šoli zelo popularen šport, saj je to naša paradna disciplina v športu. Na odbojkarskih tekmovanjih smo bili zelo dobri, saj smo se prebili kar do četrtfinala državnega tekmovanja. Preden smo sploh šli na prvi del tekmovanja, smo morali veliko trenirati. Trenirali smo po trikrat na teden, kar je bilo zelo dosti. Sledilo je prvo medobčinsko tekmovanje v Cirkovcah, kjer smo eno tekmo zmagali, dve pa izgubili, a smo se vseeno uvrstili na področno tekmovanje. Področno tekmovanje je bilo v Cir-kulanah. Na tem tekmovanju so bile že kar močne ekipe. Tam smo se zelo dobro odrezali, saj smo bili prvi in to je že bil en velik korak k našemu vrhunskemu uspehu. Med tekmovanji pa smo seveda tudi veliko trenirali in se trudili izboljšati naše napake, ki smo jih imeli. Sledilo je regijsko tekmovanje, ki pa je bilo pri nas v Markovcih. Ko igraš takšno tekmovanje doma, je adrenalin še toliko večji, saj so bili tudi navijači zelo glasni. Na tem tekmovanju smo dobesedno »mle-li« ekipe. Bili sta samo dve, ampak smo vseeno zmagali. Sledilo je četrtfinalno državno tekmovanje. V četrtfinalu nismo imeli kaj za izgubiti, saj smo že tako prišli daleč, a smo se vseeno trudili po naših najboljših močeh. Tekmovanje je bilo spet na domačem terenu. To je bil že nekakšen praznik za našo šolo. Na tekmovanju smo eno tekmo zmagali, kar je bilo veliko presenečenje, a smo drugo tekmo izgubili, kar pa ni zadostovalo za polfinale. Zadovoljni smo bili z uspehom. Tudi naš učitelj, Drago Prislan, nas je častil s picami. Naša odbojkarska pot na tekmovanju se je končala, odbojko pa še kljub temu z veseljem igramo. Tilen Forštnerič, 8. b u r v1 fl ■u ■■ O t Foto: arhiv OŠ Ekipa starejših dečkov z mentorjem Na kiparski delavnici v M 10 in 11. oktobra 2013 je v Malečniku potekalo že 29. otroško kiparsko srečanje FORMA VIVA v lesu. Na dvodnevnem srečanju je sodelovalo 17 osnovnih šol Maribora in podravske regije. Našo šolo so kot avtorji likovnih del zastopali učenci 8. in 9. razreda. To so Nika Kociper, Alen Jurgec in Jan Hercog. Njihova mentorica je bila učiteljica Olga Zorko. Letošnje stvaritve so nastajale na temo Živali in les. Naši učenci so izdelali kip sove. Na šoli je bila potem nekaj časa tudi razstava kipov iz ostalih sodelujočih šol. Videli smo veliko zanimivih lesenih kipov živali. Utrinke s srečanja in z razstave si lahko ogledate v galeriji na spletni strani OŠ Markovci. Vida Vajda VO BIOS mm Pod 'IV^^i- Mnr /d .c\icvi ¿H. p-rjcm Ac AawAa fíi-rih.. m xwfc^Ma jUTiJajt Jti'ítrfiur fjy /TÍOA .Cfljlíljati ^ccl wo.¿ Bcfíf- JoOziPfllt. . ¿me yv" ídüW í% M íjítt j¿T , Me Ju, j^Á. J h S¿c7i /pzd, ip mli JJuJUíl J^jíI. awt jtmJl Jfoi Am /¡¿tic mm ATCUI jjCíiiAr. .yx.A'tUtd, ám hdtitcgja hm upscL. Stí Am& /k alia íac-'U M .jmvoiaÁ ww /¡¿ maliay. JfMca /ifim j» taby Mbnh.. J&iiati hi Ata jwii ^Wt Jm. yrzd m Áy Jim.lern- ■¿jtd¿ 4la/r/ncmv ^ xxia/jer ¿n, /u U^G/L.M, Amy ACT xwWWI , 1¿ mcur Mun Ona Ona je lepa, ona je popolna, ona ima vse, vsega je polna. Za njo bi skočil v prepad, zanjo dobil bi srčni napad. Zanjo bi storil vse, vse, kar drugi fantje ne. Kupil bi ji čevlje in dragulje, tako da bi od njih dobila žulje. Ona je res krasna, kot modro nebo jasna. Vse direktno pove, kdo je za v njeno družbo in kdo ne. Jas se za njo bom boril, čeprav bom ogenj gasil. To je ljubezen na prvi pogled, to je romantičnega filma ogled. Tjaša Lešnik, 8. b Áofiy. 'Ja Aarí k 'Ví- ciysíjjd XJ/kx JYW, ía Mojster vodovodar Rad postal bi vodovodar, kot je ati, moj junak. Rad popravljal bi peči, s katerih se več ne iskri. Rad pomagal bi ljudem, ki mojstra iščejo dan za dnem. Se kvarijo jim pipe in peči, zato gretja in vode ni. Rad montiral bi še kotličke, umivalnike in kopalniške poličke, da kopalnice bi zacvetele in stranke bi me za pravega mojstra imele. Nejc Letnik, 4. r PO msuEMmmi Heftig sjw jmtí ÄpoiU dm. .1ícm¿ o¿ ¿y £>M^¡a .mwU A/tw ¿mÁ /na jammt ywai^i. JhfUaU ¿fr /na* ¿djujfoii, dir gwk ÍW. 3W Am M jtI Avmzfii ßWL jrnhwt HL ÁÁr&.fyí /w-A a/di jMtXjor. » ¿m? Jim, Jmr "(jotei jo M jwk ßd M Ml y® Mt /t^X/uí m sfmptk Ár WíMoa mL.lm Ama1 fmdctA imíi/» Úf} nzqid.j ñuL yrrw }!aAr.U;¿)&-.mhy gm M MW AÁ mx^ Át ftxuk JW, IjfY yv MÍ- ¿aU, /Mü&.2ibr ^ j^éÁtiéf. .Noelie \Á1¿nllí.5.o i - —^iii.riTO iw— — rm> r¿m mik ímti imt Amh^bJtumi dnn. me u &Ml m n-Mwm. yift&l Jíaedm. MW M. M^ucc-.^pi&iL ._. a__ tBrnjoIi W Mb Ml Shi.^ilufiodiJÍ MB Jd-jV- MmÁi m > lUilwM i.ri ($ü)i'Á ¿i¿ 'Jwofa wbrt^ jfm. ma i& JxMak ki rmdii')vri J. ¿w ¿q. '\rJr.m km Tf _____- -O"—H 2-í'L . n íi: jl f'o11 'ÍÍI 11 ■■ f: iwftír A .nSCÍ n i■ n>¡A?. ^fet iy/h. Mrß jy, jožjaž Mkw?méJaiV iMžflkSff t£.l~J^>3nm:-jtmrYifa, jmJ& iTsx^m^Sl^Jji'y ¿j. (pm-famT wr u hjxr. __Jfai So¿ 3 A 22 Leto 15, številka 1, marec2014 UST i'/. MARKO VC Geografsko-zgodovinske zanimivosti naše občine V tokratni rubriki Mladi diplomanti na temo občine Markovci smo se pogovarjali s Stojnčanko Nino Prelog, ki je konec lanskega leta diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za geografijo in Oddelku za zgodovino ter si pridobila naziv profesorice geografije in zgodovine. Nina, zakaj si izbrala temo, ki je povezana z našo občino in kaj je botrovalo temu, da si se odločila zanjo? Da sem se odločila za diplomsko nalogo, ki zajema prostor občine Markovci, je več razlogov. Diplomske naloge na Oddelku za geografijo so običajno iz področja regionalne geografije. Kot študentka dvopred-metnega študija pa sem želela izbrati temo, ki bi pokrila obe študijski smeri, hkrati pa tudi območje, iz katerega prihajam in ki ga dobro poznam. S tem, ko sem pisala o domačem okolju, sem hkrati tudi prispevala svoj delček k zastopanosti naše občine v strokovni literaturi. Ker je bila zadnja geografska raziskava, namenjena izključno Ptujskemu polju, izdelana še pred izgradnjo infrastrukture HE Formin, se je tudi mentorica na Oddelku za geografijo hitro strinjala, da bi bilo zanimivo ugotoviti, kakšne spremembe v pokrajini je povzročil ta velik poseg v okolje. Glede na to, da gre v diplomski nalogi za ugotavljanje sprememb v časovnem okviru zadnjih 200 let, se geografski vidik diplomske naloge neločljivo prepleta z zgodovino, zaradi česar sem zgodovinski vidik v diplomsko nalogo vključila brez težav. Izdelala sem diplomsko nalogo z naslovom Spreminjanje kulturne pokrajine na Ptujskem polju. Dinamiko sprememb rabe tal in družbenega razvoja na Ptujskem polju sem ugotavljala na podlagi proučevanja sprememb na območju današnje občine Markovci. Izbrala sem jo zaradi reprezentativnosti, saj lahko znotraj občine Markovci opazujemo procese, ki so prisotni na celotnem Ptujskem polju. S svojo lego ob reki Dravi namreč zajema vse pokrajinsko-ekološke enote značilne za Ptujsko polje. Kdo ti je pri tem pomagal, predvsem pri pridobitvi podatkov? V prvi vrsti gre zahvala mentorjem (docentka dr. Irma Potočnik Slavič, mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Žiga Zwitter in profesor dr. Rok Stergar) za strokovno pomoč, nasvete in vodenje pri nastanku diplomskega dela. Pri izdelavi kartografskega gradiva mi je bil v veliko pomoč kolega geograf Jure Letič. V diplomski nalogi je uporabljena kopica literature iz različnih vrst virov, ki sem jih pridobila na različnih naslovih. Ključne vire za proučevanje rabe tal sem pridobila v Arhivu Republike Slovenije (fran-ciscejski kataster) in na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Na podlagi teh podatkov sem ugotavljala rabo in spremembe v rabi tal ter izdelala ustrezno kartografijo. Ker kartografski prikaz ne more vizualizirati vseh elementov pokrajine (npr. tip stanovanjskih zgradb, obdelovalni načini itd.), sem za natančnejšo sliko stanja v posameznih obdobjih uporabila različne statistične podatke in ostale zgodovinske in sodobne vire. Domači župnik Janez Maučec mi je omogočil vpogled v župnijsko kroniko župnije sv. Marko, gospod Milan Cimer-man, lastnik kmetije iz Stojncev, pa je z menoj bil pripravljen opraviti izčrpen intervju o razvoju in viziji njihove kmetije. Na moji poti do diplome so mi pomagali še številni drugi. Na tem mestu se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge, najlepše zahvaljujem. Kako je potekalo tvoje pisanje diplomskega dela? Si opravljala raziskavo ali je naloga zgolj teoretična? Naloga je kombinacija teoretičnega in raziskovalnega dela. Izdelava diplomske naloge je bila metodološko precej zahtevna, saj je zahtevala kar nekaj znanj, ki jih dvopredmetni študentje nismo imeli v študijskem programu in sem jih morala vseeno obvladati (delo z GIS orodji za izdelavo kartografije, branje gotice, Foto: CID Ptuj Nina Prelog osvežiti sem morala znanje nemškega jezika ... ). Nekatere stvari so bile tudi časovno precej zamudne. Že samo zbiranje in urejanje gradiva različnih virov je terjalo veliko časa. Prav tako digitalizacija franciscejskega katastra in njegova analiza ter usklajevanje nekdanjih in sedanjih kategorij rabe tal (franciscejski kataster je obsegal celo paleto vmesnih in mešanih kategorij rabe tal), da je bila primerjava s sedanjim načinom zajema podatkov sploh mogoča. Svoj čas je zahtevala tudi analiza zemljiške knjige, s katero sem ugotavljala spremembe v posestni strukturi. Slednja je pokazatelj družbene diferenciacije, ki prav tako vpliva na spremembe kulturne pokrajine (npr. parcelacija). Za potrebe diplomske naloge sem analizirala vpise pri 150 zemljiškoknjižnih vložkih v k.o. Borovci v obdobju 1882 in 1945. Kaj je tistega novega v nalogi, kar velja izpostaviti oz. si ugotovila kakšne zanimivosti s področja naše občine? Veliko zanimivosti lahko ugotovimo že iz tematskih kart, ki sem jih izdelala. Današnja Drava pod zapornicami v Mar-kovcih je v primerjavi z nekdanjo le še senca nekdanje reke. V viru iz konca 18. stoletja sem med drugim tudi zasledila, da je Drava med Ptujem in Markovci tekla v sedmih rokavih. Mrtvi rokavi Drave so v preteklosti ob visokih vodah postali stranski rokavi, ki so nase prevzeli del poplavnih voda, prav tako se je voda razlivala po poplavnih travnikih in gozdovih pod ježo terase, ki so v zadnjih desetletjih skoraj v celoti izginili. Predel med Ptujem in Markovci so z izgradnjo Ptujskega jezera res obvarovali pred poplavami, so pa zato ob ekstremno visokih viških vode toliko bolj ogrožena naselja pod jezom, kar so žal pokazale tudi poplave novembra 2012. V franciscejskem katastru lahko zasledimo tudi, kdaj in kako se je delila nekdanja kolektivna posest. V k.o. Markovci so leta 1824 še imeli veliko zemlje v skupni lasti (predvsem ob Dravi), medtem ko je v k.o. Borovci več ni bilo, k.o. Prvenci pa so v skupni lasti že pred letom 1824 obdržali le minimalne površine ob poteh in kolovozih. Franciscejski kataster je lahko v kombinaciji z zemljiško knjigo tudi orodje za sledenje lastništva določene kmetije. Ko sem ugotavljala spremembe posestne strukture za 19. in prvo polovico 20. stoletja v k.o. Borovci, sem v treh primerih ugotovila kontinuiteto priimka na določeni hišni številki vsaj do leta 1824, v dodatnih šestih primerih pa so zemljiške parcele ostale v zelo podobnem ali celo nespremenjenem obsegu, spremenil se je le priimek. Vendar je to že področje, ki je bolj povezano z osebno zgodovino in družinskimi kronikami. O zanimivih ugotovitvah bi še lahko govorila, saj jih je veliko. Mladi diplomantki Nini Prelog ob zaključku študija iskreno čestitamo in ji želimo veliko uspeha pri njeni nadaljnji poklicni poti. Matjaž Mlinaric Kl ©©QJJKICSOIL ©MOTTOS Ali ste vedeli, da naša šola sodeluje z organizacijo British Council? Sploh veste, kaj je to? British Council je Britanski svet, vodilna mednarodna organizacija s sedežem v Veliki Britaniji, ki spodbuja sodelovanje na področju izobraževanja in kulture. Ta organizacija deluje tudi v Sloveniji. Letos smo ob Evropskem dnevu jezikov, 26. septembra 2013, pri uri angleščine s pomočjo naše učiteljice Sonje izpolnjevali delovne liste, ki so jih pripravili na spletni strani te organizacije. Delovne liste je učiteljica pobrala in poslala na British Council skupaj s prijaznim pismom. Nedolgo za tem je naša šola prejela sporočilo, da smo nagrajeni za naše delo. Lahko smo bili ponosni in veseli saj so nagrado dobile le tri šole v celi Sloveniji. Tako nas je 4. decembra obiskal gospod Peter Hopwood, v Varaždinu živeči Anglež, ki v sodelovanju z Britanskim svetom pripravlja delavnice za odrasle in otroke. V njegovi družbi smo preživeli dve šolski uri. Pripravljeno je imel predavanje - seveda v angleščini. Govoril je razločno in dovolj počasi, pa saj se učimo angleščino že veliko let, tako da smo vse dobro razu- meli. Povedal nam je nekaj o angleškem jeziku; na katerih celinah uporabljajo ta jezik, kje vse nam angleščina pride prav, da se govorice v različnih delih Velike Britanije razlikujejo in zaupal nam je mla- dostniški govor Britancev. Tudi sami smo lahko veliko povedali. Predavanje ni bilo niti malo dolgočasno, saj je bilo veliko smeha, smo pa tudi izboljšali naše znanje na področju angleščine. Na žalost sta ti dve uri kar zdrveli. Gospodu smo se zahvalili, ker si je za nas vzel čas in se odločili, da bomo tudi naslednje leto sodelovali z Britanskim svetom. Zahvaliti se moramo tudi učiteljici Sonji Pavlenič, ki nam je to predavanje omogočila. Za konec pa se naj še pohvalimo; gospod je bil navdušen nad našim znanjem angleščine. Katarina Tement, 9. a V sredo , 4. 12. 2013, smo se nekateri učenci osmega in devetega razreda udeležili delavnice z gospodom iz British Councila. Ta delavnica je bila nagrada, saj smo en mesec pred tem izpolnili delovne liste British Councila in jih poslali izpolnjene nazaj. Nato pa so našo šolo in še dve drugi v Sloveniji izbrali za dobitnice nagrade. Na delavnici nam je angleško govoreči predavatelj na zelo zanimiv način predstavil, kakšen je pomen angleščine nasploh po svetu, kakšna so različna narečja v različnih predelih Velike Britanije ter katere izraze mladostniki uporabljajo namesto pravilnih angleških izrazov. Pri tem smo se veliko nasmejali. Upam , da bom še kdaj imela kako priložnost udeležiti se kakšne take delavnice, saj je bilo enostavno najboljše. Tjaša Cvetko, 9. a Leto 15, številka 1, marec2014 23 VA MÍVRKOVCIW Predstavitev aktivnosti Društva podeželskih žena Članice Društva podeželskih žena občine Markovci aktivne skozi vse leto V začetku meseca novembra smo ob zahvalni nedelji s pridelki in izdelki okrasile farno cerkev. S krašenjem vsako leto predstavimo svoje pridelke in se zahvalimo za dobro letino. Ker moramo ženske poskrbeti, da so člani naših družin vedo siti in zadovoljni, organiziramo tečaje kuhanja, da dobimo nove ideje kaj postaviti na mizo. Tokrat smo pripravljale zimske enolončnice. To so jedi, ki smo jih začeli pozabljati oz. so redko znajdejo na naših krožnikih. Namen izobraževanja je tudi, da pripravljamo in ohranjamo jedi, ki so jih pripravljale že naše babice in so značilne za posamezne letne čase. Enolončnice smo pripravljale v gasilskem domu v Stojncih pod vodstvom kuharja Vlada Pignarja. V naši občini smo v četrtek, 21. novembra 2013, ob 10. uri organizirale že 8. srečanje predsednic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj iz Upravne enote Ptuj. Tovrstno srečanje je vsako leto v drugi občini, organizira pa ga društvo iz posamezne občine skupaj s Kmetijsko svetovalno službo za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Namenjeno je spoznavanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kmetij, kulturnih in drugih zanimivosti v posamezni občini. Srečanja v občini Markovci se je udeležilo 24 predsednic iz različnih društev. Zjutraj smo se zbrale v prostorih župnijske dvorane. Vsem zbranim smo ponudile krapčiče (krofe), kavo in pecivo. Terezija Bogdan iz Kmetijske svetovalne službe je predstavila socialno podjetništvo kot novo obliko podjetništva, ki se je pričelo razvijati tudi v Sloveniji. Potem smo se odpravile v farno cerkev, ki nam jo je predstavil farni župnik Janez Maučec. Po končanem ogledu nas je pred cerkvijo pričakal avtobus, s katerim smo nadaljevale ogled naše občine. Zapeljale smo se skozi Novo vas in Bukovce v Stojnce na kmetijo Cimerman. Tukaj sta nas sprejela prijazna gospodinja Brigita, ki je tudi članica našega društva, in gospodar Milan. Cimermanovi so uspešna kmetija, ki se ukvarja z več dopolnilnimi dejavnostmi in vse svoje pridelke in izdelke sami prodajo na različnih tržnicah, nekaj v Ljubljano, vedno več izdelkov pa prodajo doma v domači trgovinici. Na kmetiji imajo klavnico, kjer koljejo lastne Zmagovalka letošnjega ocenjevanja Naj krof občine Markovci Ivanka Bezjak (na sredini s krofi v rokah) v družbi organizatoric in članic strokovne komisije_ prašiče, koljejo pa tudi za druge kmetije in posameznike. Poleg tega se ukvarjajo še s predelavo mesa, prodajo domačega bučnega olja in peko domačega kruha. Vse te izdelke je možno kupiti na njihovi kmetiji. Postregli so nam z okusnimi suhomesnimi izdelki in domačim vinom. Od Cimermanovih smo se skozi Sobetince, Prvence in Borovce vračale nazaj v Markovce. Ustavile smo se v občinskih prostorih, kjer nas je pozdravila direktorica občinske uprave ga. Marinka Bezjak Kolenko in nam predstavila občino. Nato smo se odpeljale še do Kmečkega mlina Korošec v Zabovce, kjer nas je prijazno sprejel najmlajši član družine Niko in nam predstavil in razkazal mlin. Ker naše društvo dobro sodeluje tudi z društvom čebelarjev, so nas pri učnem čebelnjaku pričakali čebelarji in nam predstavili delovanje njihovega društva. Za zaključek dneva smo se zopet podale v Stojnce v gostilno Pri Ribeku, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Tam se nam je pridružil tudi župan Milan Gabrovec, nas pozdravil in nam zaželel dobro delo tudi v prihodnje. Vse udeleženke so bile nad predstavljenim zelo navdušene in presenečene nad dejstvom, koliko zanimivega se najde na tako malem prostoru. Navdušila jih je tudi urejenost naših vasi. Kot organizatorke smo bile z izvedbo srečanja zelo zadovoljne. Tudi same smo ugotovile, da imamo res veliko zanimivosti, ki bi jih lahko večkrat predstavili turistom iz Slovenije ali tujine. V decembru smo se udeležile še tečaja peke dietnih sladic, ki je potekal v gasilskem domu v Borovcih pod vodstvom Darinke Gostenčnik. Tradicionalno pa imamo vsako leto v decembru občni zbor našega društva, na katerem pregledamo preteklo delo in si zastavimo program aktivnosti za v prihodnje. Občni zbor vselej združimo s pred-novoletnim srečanjem. 14. redni občni zbor društva je potekal 14. decembra v gasilskem domu v Stojncih. Kratka predstavitev našega dela v letu 2013: tečaj peke rezin, ocenjevanje krofov, predstavitev pustnih jedi v reviji Jana, peka peciva iz listnatega testa, peka peciva in pomoč pri pogostitvi ob odprtju otroškega vrtca, tečaj priprave ribjih jedi, razstava ročnih del, strokovna ekskurzija po Slovenskih goricah, začetni računalniški tečaj za naše članice, ki je potekal v osnovni šoli, pomoč pri strežbi gostov ob farnem žegnanju, občinskem prazniku in ob koncertu Moškega pevskega zbora Markovci. V dvorani s krušno pečjo v Novi vasi smo pogostile tri skupine gostov iz Litve, ki so si ogledali našo občino in projekte, ki so bili financirani preko LAS-a Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Na drugi strokovni ekskurziji v juliju smo si ogledale Koroško, v juliju in avgustu smo se odpravile na enodnevno kopanje na slovensko Obalo. Še vedno se enkrat tedensko v prostorih gasilskega doma v Novi vasi dobiva skupina članic, ki izdelujejo različna ročna dela. Članice smo zbrale različne recepte domačih jedi, ki smo jih kuhale na Grajenščaku. Jedi smo fotografirale in bodo izdane v kuharski knjigi. V tem projektu sodelujejo tudi društva iz drugih občin. Tudi za leto 2014 smo pripravile obsežen program dela, ki je podoben tistemu iz prejšnjih let. V letošnjem letu smo že organizirale ocenjevanje krofov, ki je potekalo 8. februarja. Komisija je ocenila 10 vzorcev in imela zelo težko delo, saj so krofi iz leta v leto boljši. Tudi v letošnjem letu smo na ocenjevanje povabile sosednja društva. Tako so bili v ocenjevanju trije vzorci iz Dornave in en vzorec iz Pobrežja. Letos je priznanje za naj krof 2014 dobila naša članica Ivanka Bezjak iz Nove vasi. Ocenjevanje so predstavili na različnih TV programih. Prispevke so pripravili za SIP TV, PTV in Planet TV. Za Planet TV so prišli posnet izdelovanje krofov kar k Ivanki domov in posneli celoten potek izdelovanja krofov, predstavile pa smo tudi izdelovanje rož iz papirja. Pripravljamo še veliko aktivnosti za naše članice, ki jih že sedaj vabim, da se jih udeležijo v čim večjem številu. Vabimo pa tudi nove članice, da se nam pridružite. Ker naše društvo deluje na področju celotne občine, imamo v vsaki vasi svoje predstavnice, pri katerih lahko dobite vse informacije. Slavica Strelec, tajnica društva Skupinska fotografija udeleženk na in gospodinj iz Upravne enote Ptuj !. srečanju predsednic društev kmetic, podeželskih žena Foto: M. Ozmec Predsednice društev so si med potjo ogledale tudi kmetijo Cimerman v Stojncih Foto: PB 24 Leto 15, številka 1, marec2014 LIST (7 [Vi. A K KO VC Darku Meznariču priznanje sveta OI JSKD Ptuj V ponedeljek, 2. decembra, je v veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju potekala osrednja proslava Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, na kateri so bila podeljena priznanja Sveta Območne izpostave. Med šestimi nagrajenci je bil tudi naš občan, Darko Meznarič, ki ga je za priznanje predlagalo Kulturno-umetni-ško društvo Markovski zvon Markovci. Darko Meznarič je predsednik Kulturno--umetniškega društva Markovski zvon vse od ustanovitve. V lanskem letu se je iztekel četrti mandat njegovega predsedovanja društvu, ki ga je uspešno predal mlajši generaciji. Še vedno je aktiven v društvu; predsedniško funkcijo je sedaj zamenjal s funkcijo poslovnega administratorja. V vseh teh letih je uspel združiti mnoge generacije pevk in pevcev, ki so se oblikovale v več sekcij znotraj društva. V letu 1997 je bil pobudnik za ustanovitev društva, kar se je izkazalo za zelo dobro dejanje. Z ustanovitvijo so bila zagotovljena finančna sredstva in tako so se društvo in njene sekcije lažje razvijale. V času njegovega predsedovanja so bili tudi obnovljeni nekdanji župnijski prostori, za kar si je Darko močno prizadeval. Tako so člani in članice društva postali bogatejši za vadbene prostore in pisarniški prostor. Darko Meznarič je bil vsekakor vzorni predsednik, saj (še vedno) skrbi za natančno in nemoteno de- lovanje društva. Skrbi za prijave na razpise, za arhiv društva, notni material, tehnično opremo. Njegovo delo je natančno, vselej organizirano do najmanjših podrobnosti in posledično tudi zelo kakovostno na vseh področjih, ki jih opravlja. Za vsemi večjimi projekti, ki jih je organiziralo društvo ali je na njih zgolj sodelovalo, je stal z dobro premišljeno organizacijsko noto ter smotrnim načinom dela. Tukaj velja izpostaviti tradicionalne božične koncerte v markovski cerkvi, mnoga gostovanja in izlete izven naših meja, vsakoletno organizacijo programa od dnevu državnosti itd. Darko Meznarič se aktivno vključuje v delo vseh sekcij, seveda pa tudi v vse spremljajoče dejavnosti društva in obenem Foto: Boris B. Voglar Dobitniki priznanj župnije. Aktivno je sodeloval pri koordinaciji del postavitve novih orgel v markovski cerkvi leta 2007, ki so tako društvu, župniji in hkrati občini dodale še dodaten pečat glasbenega ustvarjanja na tem področju. Spremljal in koordiniral je celoten projekt od idejne zasnove do postavitve. Na vsaki večji slovesnosti v okviru župnije je koordinator dogajanja, pripravi vse potrebno za izvajanje ter skrbel na nemoten potek. Darko Meznarič se je v vseh teh letih trudil za odprtost in sodelovanja z drugimi društvi in tako utrjeval povezovanje vseh predstavnikov kulture v naši občini. Med drugim je pripravil strokovne podlage za merila in razpisno dokumentacijo za redno dejavnost kulturnih društev, ki so bila usklajena z društvi že v letu 2005 in z manjšimi spremembami veljajo še danes. Je zagovornik pravične dodelitve in predlagatelj razdelitve kulture v občini na njena posamezna področja. Ob lanskem občinskem prazniku je prejel listino Občine Markovci za dolgoletno delo na področju kulture. S pridnostjo, marljivostjo, velikokrat fizičnim delom, zavzetostjo in natančno organizacijo ob pomoči svojih najožjih sodelavcev je Darku uspelo postaviti zlasti pevsko kulturo naše občine na zavidljiv nivo. Poleg Darka Meznariča so priznanja prejeli še Estera Jelenko, Sonja Winkler, Jože Fol-tin, Maja Glaser Bedenik in Tatjana Potočnik. V kulturnem programu so med drugim nastopili tudi člani in članice Godbe na pihala Občine Markovci. Alenka Rožanc Nov vaški grb V nedeljo, 29. decembra 2013, je v prostorih gasilskega doma v Stojncih potekalo druženje vaščanov v organizaciji vaškega odbora in Prostovoljnega gasilskega društva Stojnci. Člani vaškega odbora Stojnci so predstavili pozdravni tabli, ki že krasita vaško okolico, in grb vasi Stojnci, ki je nastal v ta namen. Ob tej priložnosti so prisluhnili tudi predstavitvi magistrske naloge avtorice Alenke Rožanc z naslovom Domača hišna imena v Stojncih. Tablo sestavljajo trije deli: v zgornjem delu je nov vaški grb, srednji del predstavlja napis oz. pozdrav, spodnji del pa zapolnjuje občinski grb. Tabli stojita ob začetku in koncu vasi, zato sta temu primerna tudi v pozdrava, v čemer se tabli razlikujeta. Vaški grb, ki so ga člani vaškega odbora Stojnci osnovali konec preteklega leta, ima štiri sestavne dele: nad grbom je napis vasi (STOJNCI). Ime vasi je izpeljano iz moškega osebnega imena Stojan, ki je bilo v srednjem veku med najpogostejšimi moškimi imeni. Že kronist Matej Slekovec v kroniki župnije Sv. Marko navaja: »Svoje imej so Stojnci dobili po slovenskem plemiču Stojanu, ki je imel svoje dni ondi gradič, pozneje Tusilovičev dvor imenovan.« Ali je vas dobila ime ravno po tem Stojanu, ni mogoče potrditi. Mnogi zgodovinski viri govorijo o manjšem gradiču, ki naj bi v 16. stoletju stal na začetku vasi. Prav zato je v zgornjem delu grba upodobljen dvorec. Literatura ga omenja tudi kot uskoško naselbino, Tusilovičev dvor, im. po Tusiloviču, kapitanu v cesarski vojski. Nanj še danes spominja hišno ime »Kapitan« pri prvi hiši v vasi (št. 1). Kronist Slekovec piše o njem še takole: »Tusilovič pa je znan kot vojaški poveljnik ali kapitan, ki je zlasti v turških bojih koncem 16. stoletja slovel in se večkrat odlikoval. Najbrž se je ta Tusilovič pozneje naselil na imenovanem zemljišču Luenecy (danes Lunofci). Mogoče je tudi, da je Tusilovič bil prebeg ali uskok, kakoršnjih se je v drugi polovici 16. stoletja na slov. Štajerskem, zlasti na Ptujskem polju v okolici Ptuja več omenja. Vsekakor je zanimivo, da ima prvi posestnik na zgornjem koncu Stojnc še dandanes hišno ime Kapitan in da se ravno v Stojncih še tudi v sedanjem času nahaja več Vajdov, ki so brezdvomno potomci katerega srbskega vojvode, mogoče, da ravno omenjenega Tusiloviča.« Tretji del grba predstavljajo valovi reke Drave, ki obdaja našo vas in ki je v preteklosti spreminjala podobo in lego vasi. Zadnji sestavni del je letnica prve omembe vasi. Vas Stojnci je prvič poimenovana 16. 12. 1286, takrat kot Sto-yndorf (nadalje leta 1422 kot Satindarff in Pettavver pfarr, leta 1432 kot Stain-dorf). Čez dve leti bo torej naša vas stara 730 let. Ob tej priložnosti smo v nadaljevanju prisluhnili predstavitvi magistrske naloge bivše študentke Alenke Rožanc, ki je decembra uspešno zaključila študij in zagovarjala magistrsko nalogo na temo Domača hišna imena v Stojncih. Na predstavitvi so vaščani izvedeli marsikaj zanimivega: o simbolih vasi, njeni zgodovini, predvsem pa o narečju v vasi Stojnci, umestitvi v slovenski narečni prostor in o domačih hišnih imenih (jezikoslovnih kategorijah, načinu dela oz. raziskovanja, izvoru hišnih imen). Avtorica je zbrala vseh 245 hišnih imen v Stojncih in jih razvrstila glede na frekvenco (pogostost) in jezikovne kategorije, poiskala pa je tudi njihov izvor (zakaj se določeno domače hišno ime tako imenuje). Podlaga za raziskovanje hišnih imen je bil opis govora v Stojncih, torej narečja, saj so tudi hišna imena zapisana in govorjena v narečju. Opisala je govor vasi Stojnci, ki spada v panonsko narečno skupino, natančneje v srednjeprleško podnarečje. Gre za prehodni govor, ker Stojnci ležijo na meji s haloškim in zgornjeprleškim narečjem, v preteklosti pa je na oblikovanje narečja vplivala tudi kajkavščina s sosednjega hrvaškega ozemlja. Franc Kolenko in Alenka Rožanc Domača hišna imena so stalna in se ohranjajo sko*i več desetletij, eeki stoletij, V Stojncih prevladuje hišno ime'ifyfa>vi (12-krat), sledijo pa mu Ko'vd:£ovl (9-krat), K'reincovi (K-krat), 'Pu:ckovf (7-krat), ¿i'rpnoij (7-krat), 'Ju;xnarvi (7-knii), 'ČuiSmf (5-krat), Ppc'Ia:kovi (5-krat), 'Vp-.nišvi (5-kral), 'PiMrjgirvi (4-krat), ffmUtovi (4-kral), 'Peukovi (4-krat), G'r$:govf (4-krat), P'Uixcovi (4-kral), 'Gu.ncbvj (4-krat), 'Gortoejnvt (4-krat), K'vd:mvi (4-krat), 'Vu:koi* (4-krat), 'Ju:rkovi (4-krat), Korc'ja-.kovi (4-krat). Vsa ostala imena sc pojavljajo trltraiali manj. Najzanimivejši so izvori oz. pomenske motivacije domač ih hišnih imen. Hišna imena, ki so nas tab i/, osebnih moških in ženskih lastnih imen (običajno po imenu gospodaijev ali gospodinj), so F'r^:ncekvi (FraDČek), f'j'pa.jo\j (Filip), '$u:men\4 (Simon), 'Mirxecvj (Miha), 'Ft:drexvi (Friderik), Vr'bo:no\i (Urban), 'Jakopo\i {Jakob), 'Vtdovf in 'Ve:idovL tudi Vi'dd:ČOli(yvS), 'Xafovi ill] Mi'xakkvj (Mihael), Ci'r$:gnr (Gregor), To'maisovj (Tomaž), 'Markovi (Marko), ^Bf.vfefcif(Jernej}, 'Ti:nček\i (Martin), Ba'ld:žovj (Blaž), 'Ju:rko\j (Jurij), 'VLncckvi, (Vineencij); 'Lu^zfnj (Alojzija Oz. Loj ¿a), Vr'be-inkinj (Urbanka). Hišna imena, nastala iz priimkov, so: B'nirtcicvi (BrunCiČ), 'TaiSnervi (Tašner), 'Ke:lenčM (K e lene), ŽVrptrtOVt (Ž uran), Pr 'RLbekf (Riva), 'Ke:lčovf (Kele). 'Pi:Hr}garvi (Pi linger), Flu'.xarvi (Fluhar), 'Pe.tkovi (Petek), 'Ro:škar\jf (Roškar), Kortffckovj (Korenjak), ]Ilšiu imena so nasiab tudi \t. lastnih geografskih imen, ki so vezana na poreklo gospodaija: iz itnen daljnih krajev, dciel {'i¡kavi) ali iz imen bližnjih pokrajin [K'rc:ifičovi, 'Vi:ndisvj, 'Bi:ndiš\j. Bez'ja:kovi). Iz poimenovanj za pok lie. status ali značilnost gospodarja so nastali '$Q:starvi (šoštar, der Se h Ušle r - čevljar), Ko'vchcovj (kovač), 'Pkntarvf (pintar - sodar), M'li:narvi (mlinar), I,on'Čd:ro\f (kmčar), 'ŠLnlarvj (kdor se (pok lie mi) ukvarja /. odstranjevanjem živaLskih trupel), Š'mi:(ovf (der Sehmied -kovač), 'Ka:ičovi (tkalec), 'Kp.larvj (kolar), iz poimenovanj rastlin in živali pa so m sta Ja hišna i me m 'Li:pjakvi (lipa). Ko'mč: rovi (komar), 'Vu.kovi (volk), 'Pu:zekvi (polž). SSefo-15, stmilka I, inaiec 20/4 25 Ü3T (7 MfVRKOVCIiV Prostovoljstvo bogati Za tokratno številko Lista iz Markov-cev smo se pogovarjali s Stojnčanko Matejo Toplak, ki je z nami delila zanimive izkušnje, ki jih je kot prostovoljka nabirala v tujini, natančneje v severnoevropski državi Latviji. Mateja, kaj te je pravzaprav poneslo v svet? Kaj je botrovalo temu, da si se odločila, da odpotuješ? Zame je bila tujina najverjetneje le vprašanje časa. Že med študijem sem namreč želela del obveznosti opraviti na tuji univerzi, a žal moje znanje tujih jezikov (vsaj tako sem menila takrat) ni bilo zadovoljivo. Takoj po diplomi na Univerzi v Mariboru, smer Medijske komunikacije, sem le zbrala potreben pogum in začela raziskovati, kakšne možnosti za odhod v tujino se mi sploh ponujajo. Od nekdaj me je zanimalo delo prostovoljke - zakaj ne bi tega združila še s tujino? Preko programa Evropske prostovoljne službe sem se prijavila na številne projekte po celini, z upanjem, da me izberejo tam, kjer bi vsaj del prostovoljnih ur namenila praksi v moji stroki. Priznam, da je bilo potrebnega kar nekaj truda in potrpežljivosti, da sem dočakala prve pozitivne odgovore, opravila nekaj intervjujev in nato izbrala sedemmesečni projekt v glavnem mestu Latvije, Rigi. S čim si se ukvarjala? Verjetno se je bilo za sodelovanje potrebno naučiti še kakšnega jezika, razen angleščine. Na srečo sem se ukvarjala s fotografijo, videom in dizajnom - tako kot sem si želela. Moje delovno mesto je bilo dokaj razgibano, saj so mi, na mojo pobudo, omogočili tudi vodenje kreativne delavnice v bližnji sirotišnici, kar je bilo še posebej zanimivo - tudi zaradi jezika. Dejansko sem živela, delovala in celo razmišljala v angleščini, kar je res zanimiva izkušnja. Strah, da jezika ne obvladam, se je razblinil že v nekaj tednih, saj sem pridobila potrebno samozavest, najverjetneje pa je bil razlog tudi ta, da druge izbire tako ali tako nisem imela. Ker sem živela s punco, ki prihaja z Madžarske, sva se seveda sporazumevale v angleščini, kar je bilo definitivno lažje kot v madžarščini ali slovenščini. Ena drugo sva sicer naučili nekaj osnovnih in uporabnih besed, a sta si jezika med seboj tako zelo različna, da nisva bili uspešni. V tem času je bil poudarek seveda na učenju latvij-ščine. Tako sem dvakrat tedensko obiskovala tečaj in moram reči, da sem jezik osvojila do te mere, da sem uspešno, a vendarle zelo osnovno komunicirala z domačini (le-ti namreč večinoma niso znali angleško). Znanje latvijščine pa mi v sirotišnici, ki sem jo obiskovala, ni najbolj služilo, saj je večina otrok govorila in razumela le rusko. Na srečo sta si slovenski in ruski jezik dokaj podobna, tako da sem se naučila nekaj osnovnih besed. Znanje ruskega jezika mi je prišlo še kako prav, saj je velik delež prebivalstva (predvsem na podeželju) ruske narodnosti, da ne omenjam »zanimivih« nakupov na tržnicah in lista z zapisano cirilico, ki sem ga zmeraj nosila s seboj ... S kakšnimi izkušnjami te je obogatilo življenje v Latviji? Česa vsega si se naučila? V prvi vrsti postaneš samozavestnejši, bolj odprto misleč in morda celo preprostejši. Ugotoviš, kaj je tisto, kar je v življenju najbolj pomembno. Družina je ena sama, pravi prijatelji so zelo dragoceni, nove izkušnje in ljudje, ki jih spoznamo, pa so edino, kar nam omogoča osebnostno rast in razvoj. Kot prostovoljka sem dobila denar le za preživetje, iskreno povedano kaj več sploh nisem potrebovala. Nisem živela v luksuznem stanovanju z moderno opremo, prej v starem ruskem. Na začetku sem bila brez pralnega stroja, posode in celo interneta, a z lahkoto lahko rečem, da je bila to ena izmed najlepših izkušenj v mojem življenju. V čem se Latvija razlikuje od slovenske dežele in v čem sta si podobni? Latvijci ne slovijo ravno po svoji tempe-ramentnosti, so malenkost »hladnejši«, verjetno tudi zaradi nižjih temperatur .. (smeh) in bolj zadržani. Zdi se, da smo Slovenci veliko bolj odprti, lahko bi rekla celo prijaznejši. Pri nas je stisk roke ali celo objem nekaj običajnega. V Latviji sem namesto tega velikokrat doživela, da so mi ljudje le pokimali ali pomahali - kot, da bi se me bali, ker ne govorim latvijsko ali rusko. Država je revnejša (minimalna plača je za kar polovico nižja od naše), ljudje pa so preprostejši in živijo v večjem sožitju z naravo. Pesem, cvetje in narava - to je Latvija, ki sem jo spoznala. Kakšen je način življenja »tam zgoraj«? Česa si se morda najtežje privadila? Način življenja je dokaj podoben našemu, dejstvo pa je, da je življenje v milijonskem mestu popolnoma drugačno kot v majhni vasici. Najtežje sem se privadila tega, da sem morala prav po vsako malenkost v trgovino - tega mi doma ni bilo nikoli treba. Če sem iskrena, je bilo zame vse tako novo in razburljivo, da sem se prej kot navajala, vse te novosti željno vpijala in se jih veselila. Spominjam se dneva, ko nisem uspela razvozlati voznega reda tramvajev in sem se raje odpravila s kolesom, ali dneva, ko nisem razumela sporočila na oglasni deski v bloku in tako nepričakovano za več kot teden dni ostala brez tople vode ... Vse te stvari, ki bi me morda doma jezile, so se mi tam zdele prav smešne in nepomembne. Doma nameravam že nekaj let prepleskati stene (le da bi zamenjala barvo), a v Latviji me v veliko slabše ohranjenem stanovanju ni motilo prav nič. Zanimivo, kajne? Pomembne so bile samo nove izkušnje, ki sem jih vsakodnevno pridobivala, učenje jezikov ter sklepanje novih prijateljstev in čisto nič drugega. Prostovoljno delo je danes vse bolj v ospredju. Kaj mladim prinesejo tovrstne izmenjave v tujini, za katere sicer ni predvidenih nobenih finančnih sredstev? Prostovoljstvo v tujini (obstaja v številnih oblikah) načelno pokriva le stroške življenja. A izkušnje, ki jih mladi lahko pridobimo/jo, so tiste, ki štejejo. To je obdobje v življenju, ko se lahko malenkost prepustimo toku in »se najdemo«. Morda ugotovimo, kaj je tisto, kar si v življenju želimo početi, in tudi tisto, s čemer se definitivno ne želimo ukvarjati - kar pa je pravzaprav enako pomembno. Na tvojem blogu lahko preberemo krasen citat: Dom je tam, kjer je tvoje srce. To vsekakor pove nekaj o tebi ... Pred to izkušnjo sem bila sigurna, da se bom nekoč zagotovo ustalila doma, v Stojncih. Sedaj bom rekla takole: moj dom bo tam, kjer bo moje srce, moja družina in prijatelji. Nisem več tako zelo geografsko omejena Sedaj se veliko bolj počutim državljanka Evrope in nisem omejena z mejami naše države ... Kdo ve, kam me bo zanesla pot, ampak Stojn-ci bodo vedno moj prvi dom. Kaj svetuješ mladim iz naše občine? Obstajajo številne možnosti, ki se nam ponujajo ter nam omogočajo preživljanje dela študijskih obveznosti ali pridobivanja delovnih izkušenj v tujini. Želim si, da bi prav vsak (ki ima seveda željo) izkoristil katero izmed teh mednarodnih priložnosti - še posebej pa tisti, ki trenutno »boljše« priložnosti v Sloveniji ne najde. Alenka Rožanc Foto: osebni arhiv Z ostalimi prostovoljci smo realizirali projekt Free hugs (zastojn objemi). 26 Leto 15, številka 1, marec2014 L (ST (7 MARKO VC Pregled dela v nekaterih gasilskih društvih PGD BUKOVCI Spoštovani bralci! Članice in člani našega društva smo tudi v preteklem letu preživeli dobršen del prostega časa med vrstniki - gasilci v našem gasilskem domu. Trudili smo se delati dobro za vas in vaščane. Leto 2013 je bilo za naše društvo dokaj mirno, a vendar delavno. Kot osrednje društvo smo izvozili vedno, ko smo bili aktivirani. Uspešno smo posredovali na osmih požarih in jih pogasili ali pomagali pogasiti. Opravili smo vse tekoče aktivnosti na gospodarskem in operativnem področju (občni zbori, mesečne vaje, izobraževanja, tekmovanja, zdravniški pregledi, postavitev prvomajskega drevesa, organizacija tekmovanja »Za pokal vasi Bukovci«, pregled hidrantov, raznašanje koledarjev, društveni sestanki). Poseben poudarek smo dali izobraževanju operativnih članov. Zavedam se, da ob vedno modernejši tehnologiji potrebujemo vedno več znanja, da smo lahko pri svojem delu uspešni in varni. Izobraževanje omogočimo vsakemu članu, ki izpolnjuje pogoje in pokaže interes. Izobraževanje predvsem mlajših članov ima širok pomen. Člani pridobivajo operativno znanje, krepijo pripadnost društvu, spoznavajo nove tovariše, znanje prenašajo v svoje družine, med svoje prijatelje in s tem krepijo požarno preventivo na vasi. Prihodnost društva je vsekakor na mladih. Najboljši člani so tisti, ki v društvu odrastejo. Prav zato dajemo velik poudarek pionirskim ekipam in vsem ostalim mladim članicam in članom. Delo z mladimi je bilo tudi v preteklem letu zelo intenzivno, predvsem na tekmovalnem področju. Kljub dobri pripravljenosti je bilo v letu 2013 na tekmovanjih nekoliko manj športne sreče kot v preteklih letih. Verjamem, da se bo s pridnim delom v naprej športna sreča spet nasmehnila. Zahvalil bi se vsem tekmovalkam, tekmovalcem in njihovim mentorjem za ves opravljen trud. Naš dolgoletni mentor pionirskim ekipam Slavko Horvat je bil za svoje delo v preteklem letu zasluženo nagrajen s plaketo Občine Markovci, na kar smo vsi skupaj zelo ponosni. Zahvalil bi se vsem staršem, ki ste v preteklosti pridno vozili svoje pionirke in pionirje na gasilske vaje, obenem vas pa naprošam, da to počnete tudi v naprej. Le z vašo pomočjo, spoštovani starši, lahko ustvarimo dobre mlade gasilke in gasilce. Povabil bi vse, ki vam je gasilstvo všeč, ki želite svoj prosti čas preživljati v nesebični prijateljski družbi in ob potrebi tudi komu pomagati, da se nam pridružite pri opravljanju naše humanitarne dejavnosti. Še posebej ste v naše vrste vabljeni bodoči pionirji in pionirke. Zagotavljamo vam dobro mentorstvo, prijetno vzdušje, nepozabne spomine, razvijanje prijateljstva in tekmovalnosti, skratka kvalitetno preživljanje prostega časa. Tudi letos se bomo potrudili narediti veliko dobrega. Sledili bomo tako načrtu investicij in razvoja na področju operativne dejavnosti društva kot načrtu obnovitvenih in vzdrževalnih del našega doma. Želim si, da gasilstvo v Bukovcih živi, se razvija in z vsemi vami ostane to, kar je. Verjamem v to, saj zagnanost od najmlajših do najstarejših ne pojenja, temveč raste in se krepi. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Peter Majcen, predsednik PGD Bukovci Foto: Andrej Forštnerič Utrinek s 104. občnega zbora PGD Bukovci PGD STOJNCI Prostovoljno gasilsko društvo Stojnci je 1. februarja imelo 91. redni občni zbor. Polna dvorana domačinov in drugih gostov je sprva prisluhnila kulturnemu utrinku Ženske vokalne skupine Florina, nato pa smo naredili pregled dela v preteklem letu, ki je bilo za naše društvo zelo uspešno. Bili smo organizatorji pustne povorke po vasi, skupaj s KUD Maska Stojnci in vaškim odborom smo organizirali materinski dan, praznovali pa smo tudi 20. obletnico slovesne otvoritve in blagoslova kipa sv. Florjana. Dan prej smo organizirali gasilsko tekmovanje. Osrednjo praznovanje smo imeli v mesecu juniju ko smo praznovali 90. letnico društva in predajo novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki je zamenjal dosedanjo vozilo, ki nam je služilo 28 let. Veliko truda smo vložili v obnovo stare motorne birzgalne Rosenbauer iz leta 1923, ki smo jo predstavili na slavnostni seji društva nekaj dni pred obletnico. Takrat smo predstavili tudi prvo kroniko društva, zbrano v zborniku. Sredi poletja smo organizirali tradicionalno Aninsko veselico z ansamblom Trubadurji. Na operativnem področju smo imeli že v spomladanskih mesecih veliko dela s podtalno vodo v vasi, saj smo morali posredovati na kar 20 objektih po celotni vasi, skupno pa je bilo zalitih preko 35 objektov. Štirikrat smo posredovali na požarih in dvakrat nudili tehnično pomoč vaščanom. Na tekmovalnem področju so bile aktivne vse generacije članov od najmlajsih poinirjev do najstarejših članov. Najboljše rezultate so v lanskem letu iz tekmovanj prinesli najmlajši pionirji, prav tako so se najmlajši izkazali na Kvizu mladine, ki ga je organizirala Območna gasilska zveza Ptuj. Velik poudarek damo vsako leto tudi na izobraževanju operativnih članov. Skozi celo leto so se udeleževali različnih specialnostih in vaj v Izobraževalnem centru Republike Slovenije na Igu kot tudi na Ptuju v sklopu vaj, ki jih organizira Območna gasilska zveza Ptuj. Želja vsakega gasilca je, da enkrat postane poklicni gasilec in se s tem ukvarja poklicno. Te sanje se vsakomur ne uresničijo. V našem društvu imamo že drugega člana, ki se lahko pohvali z nazivom poklicni gasilec. Miha Galinec je v lanskem letu uspešno končal šolanje na Igu. Vsekakor je to velik prispevek k ra- zvoju gasilstva v vasi in tudi širše. Leto 2013 je bilo za nas zelo uspešno in delovno, saj smo v delo vložili veliko prostega časa, truda in odrekanj od družin in ostalih opravil doma, ki so morala počakati. Verjamem, da se je vsak član trudil po svojih najboljših močeh. Še enkrat se jim prav posebej zahvaljujem. Zahvala gre tudi vsem donatorjem, sponzorjem in vsem, ki ste prispevali kakršnakoli sredstva. Cilji za naprej so v društvu usmerjeni v obnovo dvorane, saj bi jo radi v naslednjih letih temeljito obnovili, jo opremili s stoli in s jo tem naredili prijazno do starejših vaščanov in vseh, ki jo uporabljajo za različna druženja. Na operativnem področju bomo dali velik poudarek izobraževanju mladih članov. Dejan Zemljarič, predsednik PGD Stojnci PGD NOVA VAS PRI MARKOVCIH Leto 2013 je bilo za naše društvo jubilejno leto, saj smo v tem letu praznovali 90. obletnico delovanja društva. Člani so zelo aktivno pristopili k organizaciji tega praznovanja, saj smo le tako lahko speljali prireditev, povezano z okroglo obletnico. Naše delovanje so precej zaznamovale tudi poplave v novembru 2012, saj je bila naša vas ena tistih, ki ji reka Drava tako kot mnogim drugim vasem z vso svojo močjo in silovitostjo ni prizanašala. Potrebno je bilo reševati imetja naših vaščanov, po umiku vode pa nas je čakalo precej dela. Ob tem, da smo pomagali vaščanom, smo imeli kar precej dela tudi z večnamensko dvorano, na kateri je voda povzročila kar precej škode. Ob tem smo poskrbeli še za spodnje in zgornje prostore gasilskega doma ter gasilski avto, na katerega smo namestili še gasilsko lestev, ki nam jo je podarila CZ Občine Markovci. Naši člani se redno udeležujemo občnih zborov sosednjih gasilskih društev, praznovanja Florjanovega v Stojncih, obletnic društev, dneva gasilcev OGZ Ptuj, srečanja članic, veteranov ter raznih izobraževanj in posvetov. V lanskem letu je 10 naših članov obiskovalo osnovni tečaj za gasilca, ki so ga vsi uspešno končali. Štirje člani so izobraževanje nadaljevali. Vsako leto sodelujemo pri vajah za požarno varnost, pri curkometih, z veseljem pa pristopimo tudi k organizaciji kakršnekoli prireditve, ki jo organizirajo ostala društva v naši vasi. Vsakoletna zadolžitev našega društva je tudi v najbolj norem času leta, ko vasi vsaj za nekaj časa postanejo kotički veselja in norčavosti. Tako smo prisotni pri varovanju na cestah ob povorki v Markovcih, vsako leto pa zagotavljamo tudi požarno stražo šotora ob pustnih prireditvah. Društvo šteje 122 članov, od tega so 3 pionirji, 12 mladincev, 30 operativnih članov, 22 veteranov oz. veterank ter 35 članov gasilcev oziroma podpornih članov. Želimo si, da v letošnjem letu v društvo pridobimo vsaj še toliko pionirjev, da bomo tudi mi imeli svojo pionirsko skupino. Na zadnjem občnem zboru, ki je potekal januarja letos, smo izvolili novo vodstvo. Novi predsednik društva je postal Tomaž Šilak, poveljnik pa Aleksander Kekec. Enkrat potrebujem pomoč jaz, drugič ti, tretjič nekdo drug. Prostovoljnim gasilcem ni nikoli težko priskočiti na pomoč nekomu, ki mu je ta zares potrebna. Tako smo letos priskočili na pomoč prebivalcem Nove vasi na Blokah, ki jih je prizadel žled. Da smo jim vsaj malo pomagali pri dobavi električne energije, smo jim posodili tudi agregat. V prihodnje si želimo, da se društvu pridruži predvsem več pionirjev, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo PGD Nova vas pri Markovcih uspešno delovalo še naprej. Alenka Petrovič PGD MARKOVCI V soboto, 22. februarja, je potekal občni zbor PGD Markovci. V lanskem letu je za društvo bila najpomembnejša nabava novega gasilskega vozila in izobraževanje mladega kadra. Zelo uspešni so bili tudi mladi prostovoljci gasilci, saj so na različnih tekmovanjih posegali po prvih, drugih in tretjih mestih. Uvrstili so se na regijsko mladinsko tekmovanje v Ormožu. V jeseni so se pionirke na mladinskem kvizu OGZ uvrstile na drugo mesto, s tem pa na regijski kviz, ki je bil v Kidričevem in ravno tako zasedle odlično šesto mesto. Vsekakor sta za to zaslužna mentorja Franc in Tanja Forštnarič ob pomoči Marije Prelog. PGD Markovci je letos dobilo novo vodstvo: za predsednika je bil izvoljen Matjaž Mlinarič, za poveljnika Jernej Liponik in za tajnika Marko Cimerman. Izvoljeno novo vodstvo se je na koncu občnega zbora zahvalilo bivšemu predsedniku in poveljniku s sliko gasilskega doma. Marija Prelog Leto/15, številka/1, marec2014 27 Po 50. letih ponovno pred oltar Zlata poroka Petrovič Novembra sta zlato poroko praznovala zakonca Petrovič iz Bukovcev. Zlati ženin Anton Petrovič, sin Franca in Marjete Petrovič, rojene Peklar, je bil rojen 10. junija 1937 v Bukovcih. Zlata nevesta Marija Petrovič z dekliškim priimkom Kostanjevec je bila rojena 9. decembra 1939 v Stojncih. Nevestin oče je bil Franc Kostanjevec, mati pa Terezija, rojena Tement. Zlatoporočenca je natanko pred petdesetimi leti, 16. novembra 1963, v Markovcih poročil Alojz Solina in matičar Alojz Simonič. Priča ženinu je bil Stanko Petrovič, zidar iz Bukovcev, priča nevesti pa Franc Tement, kmetovalec iz Sobetincev. Zlatoporočenca sta si dom ustvarila na Antonovi domačiji, po domače pri Peklaro-vih. Marija je pet let službovala v Domu upokojencev Muretinci, nato pa kot gospodinja skrbela za dom in družino, mož Anton pa je bil zaposlen v Elektrokovinarju na Ptuju. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Zdenka, Jožica, Daniel in Valerija. Jesen njunega življenja razveseljuje štirinajst vnukov. To so Suzana, Maja, Gregor, Tamara, Katja, Nina, Sanja, Sašo, Patrik, Iris, Benjamin, Marko, Patricija in Klara. Civilni obred zlate poroke je v markovski poročni dvorani opravil župan Milan Ga-brovec. Cerkveni obred je potekal v cerkvi sv. Marka, opravil ga je farni župnik Janez Maučec. Priča ženinu je bil sin Daniel, priča nevesti pa hčerka Zdenka. Zlata poroka Visenjak V januarju sta po petdesetih letih skupnega življenja pred oltar ponovno stopila zakonca Visenjak. Zlati ženin Janez Visenjak je bil rojen 4. aprila 1938 v Moškanjcih. Je sin Janeza in Terezije Visenjak, rojene Donaj. Zlata nevesta Neža Visenjak z dekliškim priimkom Meznarič je bila rojena 20. januarja 1941 v Bukovcih. Nevestin oče je bil Franc Meznarič, mati pa Marija, rojena Kelenc. Zlatoporočenca je pred petdesetimi leti, 18. januarja 1964, v Markovcih poročil Alojz Solina in matičar Alojz Simonič. Priča ženinu je bil Alojz Visenjak, ključavničar iz Maribora, priča nevesti pa Ignac Bračič, delavec iz Zabovcev. Dom in družino sta si ustvarila na Nežini domačiji, pri Kelenčvih. Neža je ostala doma, skrbela za hišo in gospodinjila, Janez pa je medtem služboval v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin: Irena in Ivan. Njun ponos in veselje pa so danes štirje vnuki: Boštjan, Aleš, Monika in Kristjan ter pravnukinja Maša. Civilne obrede zlate poroke je opravil župan Milan Gabrovec, s pesmijo pa so ga obogatili pevci Komornega zbora KUD KulTura Markovci. Cerkveni obred je potekal v cerkvi sv. Marka, opravil ga je farni župnik Janez Maučec. Zlatoporočencem ob njihovih jubilejih izrekamo iskrene čestitke. PM Foto: osebni arhiv Zlatoporočenca Petrovič v družbi župana Zlatoporočenca v družbi župana, prič ter svaterce Častitljivih 90 let Marije Kostanjevec V petek, 7. februarja, je 90 let praznovala Marija Kostanjevec iz Nove vasi pri Markovcih. Martinekva teta, kot jih poznamo po domače, so se rodili 7. februarja 1924 leta pri Celtarvih v Novi vasi. Poročili so se k Martinekvim in rodili tri sinove. Danes jih razveseljujejo trije vnuki in šest pravnu-kov. »Kako se je živelo pred 60 in več leti, je zgodovina, ki se je mi starejši spominjamo z veseljem in bridkostjo hkrati. Obdelovanje zemlje mi je bila od malih nog velika ljubezen in dokler sem mladim še lahko kaj pomagala na kmetiji, sem bila vesela. Zdravje še mi glede na leta kar dobro služi in hvaležna sem Bogu, da sem doživela toliko let.« so povedali Martinekva teta. Marijo Kostanjevec so ob jubileju obiskale članice OORK in župnijske Karitas ter ji zaželele še mnogo zdravih let. Marija Prelog Foto: Marija Prelog