MisM o reformi prosvetne uprave.* (Dopls iz mariborskc oblasti.) Po prevnatu se je šolska uprava vedno bolj centralizirala in kiompliciraJa. Manjšn zad;ve ki jih je prej reševal okrajni šolski svet, rešuje danes veliki ž-upan ali pa celo ministrstvo. Po 10 letih smo prišli do prepričanja, da jc sedanja uprava okc.vna in diaga. Vse pisarne so polne dcla, stvar= no se pa nari-di manj nego svoječasno. Pri* biti trcba, dr> je pri prosveti itak še mnogo bolj., nego v drugih resorih! Ministrstvo z,-.i šume in rude n. pr. potrebuje, kakcr sem čital v listih — 70 sob! Ministrstvc prosvete j.ih gotavo nin_ toliko! Prej smc imeli v prcsvetni upravi sle=> cieč« korporacijc, k,i so delovale točno: krajni šo'ski svct p.ii osnovni šoli, okrajni šolski svet na sedežu politične 'cblasti i.n deželni šols.Vi svet v glaivnem mestu dežele Po prc» vratu smo dobili v Ljubljani višji šolski svet ki jei cpravljal skupno agende biv.ših dežd« nih šolskih svetov sk.oro brez pritožb, za vso Slovenijc. Veitfoio bolj in bolj so pT.ha.iale politične strankie do moči in se uvel.javljale pri upravi na škcdo iste. Danes imamo nekak upravn? dualizem. Na sedežu oblasti imamo pri ve= li.kem županu prosvctni oddekk in oblastni šolski odbor. Vsal-L urad ima svojc uradnike, predsednJk obema je veliki ž.upai;. Prej je ¦zadostoval na isttm teritoriju (Slovenija) cn predsednik, danes imamo 2 prosvttna inspektorja, 2 predscdnika obs lastnega šol&kega odbora itd. Pri prosvetnem oddelkiu kakor pr-i oblastncm šolskem cdbo* ru je stveda ,'treba vuč uradnikov, ker sc razne agende rešujejo tu, ne pa v srezu. Pri oblastnem šolskem odboru je n. pr. potreben uradnik za pregUdovanje proračunov, ki jih predlagajo .krajevni šolski odbori iz cde cblasti. Prcj jc to delo opravil sreski šolski ngidzornik, vsak v svojem srezu brezplačno, in kadar je šolo nadzoroval je brez posebnih stroškov lahko kontrclival blagajno šolskega odbora in poslovanje. Enakih slučajev bi našli lahko še več. V zadnjcm času so pt -slovanje uriadov v srczu smatrali za manj vredno. Vsi važnejši uradi ali uradnik.i, po= sebno strokovnjaki. smejo biti le v Mariboru a!i Ljubljani. Odtod potem potujejo po pro= vinci. V tem zmislu je tudi sestavljcna nov,;; uredba o potnih in selitvenih stroških. Urad« niki, ki potujcjo iz central po svojih poslih, imajo polne dnevnice, dočim pripadajo urad« ni_>m. ki potujejo le v svojem srezu — 50% dncvnice. Na ta nžčin se kupiči po centralah urad^ ništvo in: ddo, pa se tudi večajo izdatki za upravo. Prepričan sem, da bi se mnogo agend, k.i se sedaj ncšujejo pri velikem županu ali obkstnem šolskcm odboru, lahko rešilo v srezu in bi se tako poslovanje poenostavilo in pccenilo. Enako kompliciran aparat je na sedežu osnovne šole. Svoj poseben urad imci šolski upravitelj, posebnega krajevni šolski odbor, kateremu pa je predsednik župan. Člani šol« skcga cdbora pa so občinski odborniki. Pa kaj, iko bi kair občinskj odbor reš.val tudi šolske zadeve? Faktično je itak vsc tako! Uredba © krajfevnih iin oblastnih odborih, s katero 3j je določil taik upravn|i načšn, bi se mcrafe čimpirej nadomestiti z boljšo in ipr?= mernejšol Dočim je imel prej okrajni šolski svet veliUc kQmpctenci., saj je nameščal celo za« časnc učitelje, je od tcga ostal le še — sreski šols'ki nadzornik, ki je prosvetni referent sreskega poglavarja. Ako šolstvo nj liapreduje, ju v prvi vrsti iskati vzroka v konglomeratu teh umet< no skonstruiranih korporacij, v drligi pa Je krivo stanjc šolskih nadzornikov. Vse kub tume države so v prepričanju, da je naprc* deik šol mognč le od dela nadzornikov, po= svečale šolskrmu nadzorniku vso pažnj). Kako naj nadizoirniik izboljša šolo in prosvet= ne prilike, ko komaj živi — knjige si pa itak nobene nt more nabaviti! Žclcti bi: bilo, da sc pri nas najde človek, ki bo spoznal s-Ah nost dela šolskih nadzornikov! Kako urediti uprrrs-o, da bo čim enostav« uejša, ccnejša in da bo poslovanjc hitrcjŠL? Stara naša zahteva je ločiteiv šolske upirave od politične. Po tem principu se da šolskn uprava poenostaviti in poceniti. 1. Na kraju šole naj bo lc 1 urad, kra* jevna šolska uprava, sestoječm iz 5 članov. i^redsednik je šolski upravitelj, ki naj ob= cnem opravi vst' pisarniške posle. Posubcn urad »šolski upravitdj« jc nepotreben. Ako mcre župan delati z občinskim odborom. bo to še lažjc storil šolski upr^vitclj s šolskini odborom. Obravnava šc^skih zamud bi mo' ' ala seveda tudi v intertsu stvari sanu' preiti na srcss« šols.kc upravo. Izvršitev bi pri« padla krajevni šolski upravi (pisanje kazLn= skih dcbretov itdl), oziroma oboinskenru uradu (dostavljanje, izterjanje <iloh itd). Vobče bi bil dtlokrog krajevne šolskc upra= ve isti ki.t scdaj. 2. Sreska šolska uprava, s.stavljena i/ zastopnikov učiteljstva in staršev. Član je tudi zdravnik. Predsednik je šolski nadzcrniU. Posli bi bili isti, kot jih jc imel bivši okrajnii šolski svet. Nastavitev pos.b; nih slug za šolskc nadzornilce jt. potrata de= narja. Sn<a-ženjc in kurjava se plača iz služs bcnega pavšala, ki se zviša. 3. Oblastna (pokrajinska ali kakor že) nprava, sestavljena vobč:.: i/. 'Zastopnikov kakor sreska. Prvdsednik j. oblastni šolski nadzornik, cziroma prosvetni inspektor, i.ia» kuT bi se pač imenoval. Potreben pa je le en šef, ne pa polcg prosvetnega inspt.ktoija še oblastni šclski nadzornik. Delokrog it korponacije se ujema v glavnem z ddokr.>» 2om bivšega dis?želnega šolskega sveta>. 4. Ministrstvo. Prepričan sem, da bi se s to uiostavno jnditvijo prištedilo toliko, da bi bile pisarne sijajno opremljene in bi ne bilo vcč treba vsled revnosti obračati starih kuv.rt, kitr zai nove ni d.narja. Tako bi se tudi do^ bil potreben denar za službena potovanja šolskih nadzornikov. Reformatoir. * Poedine misli sc^ ne sMadajo s stali« ščcm. Iki so ga zastopniki učiteljstva zavzeli kot oficijdno stališče organizacije v poedi^ nih vprašanjih. Uredn.