227, štev. Pavšalni /r£tnke/ V Ljubljani, petek 19. septembra 1919. II. leto. v Ljubljani Sin p© poiti? Mte Ht» , , . K M'— ti., ■iX"~ «*tn mk . . « . 2i'- • c . , I*— ®ft fcma»«matv0i s*«*e!Mentj(n| «»*“ % ¥•! leto , . 30—- *2 Silili 5»Js s ■ 3®**” ‘<5 %«XM u •* s’“* K* »bmra« BRrolke bres jeilijatro Aeisrji te »• ffiorsao odrati. flarolalki naj p»JUj«J* fisurošiiio ^ttr jio aifciulol." Oglasi a računajo po porabljene« prostoru in ct> ser 1 not visok tor 45 a« širok prostor ki onkrit 42 vi*, si večkrat popast. ! ffirežaDStr® *e ei Klareae krp* Ster, 'ali. Xelefea Utr;. Sera. — UpraviriEtv« '■£> us .Msr?j«seaa trja i‘tsv. s* — *eie«&» 9f«v* ti Izhaja vsak dan zjutraj. Pammezm itavilka velja 40 vkaajer. YpaaisaJ’#as gltido tas«rat»v 1. Ar. «0 nuj prl-la-iti ek oAijovor ^ojsisalca ali raimki. — Dopisi 5!*j o« tadslitajo. — Rokopisi »e ne vra«£jo. Maje se. D’Anunz.iada na Reki, prihod lorda A!lembyja v Evropo, nenadna klavzula o varstvu manjšin, odpor Amerike proti ratifikaciji mirovne pogodbe — vse to kaže, ds konferenca ni zmožna likvidiraj vojne zapuščine, da se pripravlja vsaka država, četudi še maskirano, da reši svoj problem. Grozi, da nastanejo razmere, proti katerim je bila svetovna vojna idila in da bo os.alo pri življenju samo, kar je res življenja zmožno. . Ce n. pr. Amerika ne ratificira mirovne pogodbe, ni to zanjo ali za Anglijo bogvekaj, ali kaj naj počne rrancija sama ob Renu? Kajti če se fie ratficira mir, odpade obenem tudi ofenzivna zveza Anglija—Amerika— rfancija. če se to zgodi, se zruši na ma« cela, še nedozidana zgradba miru. , v In da računajo s tem, priča sirski 8l“&j. Kakor znano, sta sklenili An-8«ia in Francija ;!. 1916 dogovor, po *a‘erem pripada' Sirija v francosko mteresno sfero in Mezopotamija v angleško. Vrhovni poveljnik pa je an-Sleški general lord Al!emby. Ker je 25čel emir Said v Siriji, ki ima pripadati Francoski, gibanje v prilog 1/aac*,2cm. ga je lord Allemby krat-*omalo aretiral, češ da je on zapornik čez ves vzhcd, V Franciji Je oii c gen j v strehi — in sicer jako nevaren c gen j. Končno je prišel lord *am v Evropo, a bil je kratkobeseden In povdarjal samo svoje vrhovno za-Povedništvo. Do tedaj je stala Anglija P*ecej hladno In suhoparno Izjavljala, se bo že vse uredilo. Tu pa se je Pokazalo nekaj čisto novega. Anglija Jf ®*mreč v teku svetovne vojne pribijala na evropsko bojišče vso pi-an° družbo svojih podložnih plemen. K NTa plemena so se bojevala ena oijše, druga slabše — a priučila so j® Modernemu bojevanju in bati se da ne bi porabila to znanje osvoboditev. In to se je S3 • .8dai P^ič v Siriji. Prebi-*8ti "jih vcdje tako v Siriji, KocMezopotamiji, se namreč nočejo brigati za dogovore med Francijo in Anglijo, ampak se pripravljajo na tihem, da — poženejo oboje! Ali naj bi bilo to v zvezi s tem, da noče Amerika ratificirati miru, ker so ji znana ta stremljenja in morajo biti amerikanskemu narodu simpatična — ker se je on prvi osvobodil izpod angleške nadoblasti. Pa naj bo, kakor hoče, za Anglijo je v primeri s tem cela konferenca o ureditvi Evrope več ali manj — bagatela in Llcyd George je že zdavnaj odšel v London in se ne vrne več. In zavoljo tega je prodrla določba o varstvu manjšin. Anglija se za to sploh ni brigala, Francija ne ve, kaj naj počne v teh razmerah, ko se boji, da se ji izmuzneta Anglija in A-merika, zato sledi slepo Italiji, prvič ker upa od nje pomoči, če ji ugodi v vseh ozirih in ker misli, da sl pridobi s tem prijateljstvo — Nemške Avstrije in jo odvrne od prlklopitve k Nemčiji, česar se boji, da ne bo mogla stalno zabraniti. Italiji je vse to prav — ona ima že svoje cilje! Da si ovija s tem Francija sama vrv okrog vratu, to čuti sama, zato piše „Temps“: *Cc qulse actucllement, 1' opili ion francaisc ne 1' a jsmais voulu. Ce n’ est pas afnsi qu’ elle comprcnait Taliiauce etla vIctolrc.“ (Francosko mnenje ni hotelo nikakor tega, kar se godi sedaj. Na drugačen način je umevalo zvezo in zmago.) Tako je postala konferenca pisarna, ki pošlje dnevno toliko in toliko diplomatskih not, za katere se nihče ne briga, države pa so na tem, da si vzame vsaka sama, kar hoče! Ali je naša država v takem stan u, kot ga nujno zahteva ta trenotek!? Strankarstvo. Strankarske grdnje in osebni napadi po naših listih še niso izgubili na ojstrini, čeprav je odstopila po opoziciji toliko napadana vlada in če prav bi bilo vsled neugodnega zunanjega našega paložaja zelo želeti, da se začne z mfrno in stvarno polemiko. Vsa res jugoslovansko misleča Jugoslavija protestira proti onim neizvoljenim, in le strankarskim poslancem, ki so v tako resnih časih napravili iz parlamenta cirkus. Pri tem pa stranke ena na drugo valijo krivdo. Kako se je ta strankarski boj razvil do take ojstrine, pa nam ni mogoče pojasniti. Demokrati pevdarjajo svoj centralizem, druge stranke pa se kar ne morejo jasno izraziti. Nekatere pa živijo še tudi vse preveč v starem avstroogrskem tiru, mesto da bi z ozirom na nov položaj temeljito revidirale svoje programe. Zato bi bile gotovo potrebne nove volitve, da pokaže narod svojo voljo In da obračuna s starimi nepoboljšljivimi kraher ji in pokažemo, da-li smo v Istini zreli za svobodo in da-H nas troimene Jugoslovane res kaj veže. — Pometimo smeti! Boj, ki se je razvnel najbolj med obema najmočnejšima strankama, med demokrati in radikalci, ima vsaj to dobro, da je pokazal mnoge pekeče rane, ki jih bo treba zazdraviti. Radikalci, ki tudi prav radikalno napadajo demokrate, imajo gotove zasluge, ali oni vendar niso poklicani, da bi reševali Jugoslavijo in umirili plemenska nasprotja. So preveč strastni šovinisti, ker so stranka samo enega plemena. Stranka demokratov, edina, v kateri so neoporečno zastopana vsa tri plemena, ima lep program; njena največja napaka pa je, da ima v svojih vrstah nekaj izza avstrijskih časov kompromitiranih elementov, kateri so se jim — po objektivnem prevdarku presojeno — pridružili gotovo zaradi tega, ker so mislili, da se bodo v tej brez dvoma dobro misleči stranki najlažje krili. Ti kompromitirani elementi v demokratski stranki dajejo radikalcem meč v roke, da hujskajo in delajo zgage, ne da bi se jim moglo ravno radi tega do živega, čeprav ima radikalna stranka tudi izza preteklosti radi svojega terorja temno ozadje, kojega pa znajo zakrivati s plaščem dobrohotnosti za Srbijo. Čudno in zelo nerazveseljivo jo dejstvo, da se s takšno jugosl. ideji malo naklonjeno stranko druži tudi dr. Kcrošec. Kdor pozna radikalce, ta ve, koliko bi nam ura bila, ako bi bili eventuelno oni tako na vladi, kakor je bil zdaj demokratsko-socialistični blok. Naši dobrovoljci iz solunske fronte vejo o njih marsikaj pripovedovati. Razna znamenja kažejo torej, da se bomo pri volitvah udarili najbrže v prvi vrsti v znamenju centralizma .in federalizma, oziroma ali bližje centralizmu, ali bližje federalizmu. Srednja pot, bližja centralizmu, bi bila za naše neenotne razmere gotovo najbolja. Upamo pa, da bodo pri volilnih agitacijah odločilni činltelji strank točili čisto vino, da bo ljudstvo, ki je še ponekod zelo primitivno, vedelo, za kaj gre. Ne s frazami in sofizmom ubivati, pa tudi ne s peklom in podobnim strašiti nerazsodnega človeka! Gotovi elementi, že ne toliko pri nas v Sloveniji, kot podrugod, bodo skušali izrabiti nerazsodnost mas in predvsem plemensko nasprotje v svoje različne nečedne namene; zato bo gotovo treba dosti dela, da pride prava in poštena i.,isd dp veljave in do zmage. _______________________ F. O. Reka. Reško vprašanje zopet odgodeno. Ldu Lyon, 17. sept. (Dku brezžično.) Vrhovni svet je včeraj nameraval kakor hitro mogoče končnove-ljavno rešiti reško vprašan;e, da prepreči nadaijne neljube dogodke. Ker pa amerikanski delegati še niso prejeli !z Washingtona navodil, se je moralo to vprašanje zopet odgoditi. D’ Annunzijev« diktatura. Zmede v Italiji. Ldu. Beriin, 17. sept. (Čtu.) Iz Lugana se poroča, da je položaj na Reki neizpremenjen. D’ Annunzlo gospodari še nadalje kot diktator. Pisal je pismo kralju in sestavil proklama-cijo na italijansko vojsko. Pariške vesti • -ADIMIfcJ LEVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. si potno*6ela m,,‘ ie ^stokal predsednik, brisoč dolžnost,dda ga vtakSe pod je nje“a vam policist ne more dati. Kvečje’mu“£^nega sv »Kvečjemu kaj ?« V predsednikovih ‘očeh se ie Za svetila iskrica nade. 1 »Kvečjemu vi meni, ekscelenca,« je rekel Sfen M ter značilno stisnil trepalnice. »Da bi ga odpravili tako, brez šuma in hrupa?« 8“ ie razveselil stari gospod. »Kaj menite?« . »Namigniti zločincu, da ga poznam, ter mu "Nanesti s pogojem, Če izgine? Štern tvegam čast !Q karijero, ekscelenca; tega ne storim brez vašega Prečnega povelja.« ... Zapičila sta oko v oko; bila je ena izmed ve-‘kih minut v življenju policijskega komisarja. Pred-ednik je razumel njegov namen ter povesil glavo, ^mislil se je; nato je zdajci stopil k Skobvllu ter udaril po rami. . »Moje povelje imate, gospod komisar!« je dejal “ločno. »Skrbi vas karijera, in prav imate. Tudi ^ je način, kako služiti domovini... Ako uredite adevo tako, da se ognemo vsaj najhujšega škan-dn*8.’ k°8te povišani v sležbi, preden mine mesec 0.1> ako^ 6e motite in delate grofu krivico, ste mi “govorni z vso svojo karijero. Razumete?« »Razumem, ekscelenca ...« Glas doktorja Sko-bylla je zvenel povsem hladnokrvno. »In vam zadošča?« »Zadošča mi.« »Potem — Čujte in glejte; zadeva je v vaših rokab. Lahko noč.« Komisar se je molče naklonil in šel; v njegovih sicer tako mrzlih očeh je gorel plamen Častihlepnega zadovoljstva. Še tisto noč sta Jacques m Hasan opazila, da se klati po nabrežju več ljudi, ki vsekako niso bili navadni ponočnjaki; razume se, ^ da sta takoj povedala gospodarju. Grof, ki .se ni maral »ukvarjati z malenkostmi,« je prezirljivo stresel ramena in rekel šoferju, naj se briga za Skobyllovo častno stražo po svojem lastnem preudarku. »Bon!« je pokimal obriti čudak. »Toda dolgo ne moremo slepomišiti. Str rdeti je začelo; vaša milost naj ne pozabi, da je avto zmerom pripravljen ...« , »Hasan nič bati,« se je zarežal črni lakaj. »Policija imeti kratke noge; njegova milost in Jacques in Hasan odkuriti, kadar čas za to.« S temi besedami se je ukradel iz hiše. Drugo jutro je več naših detektivov ugibalo, odkod so se vzeli beli križi na hrbtih njegovih sukenj; Senegalec pa je poskakoval doma, norčeval se iž njih ter kazal grofu in Jacquesu kredo, s katero jih je bil zaznamoval. Doktor Skobyll ni zvedel ničesar novega; toda ostal je poln upanja in korajže ter si celo naročil novo obleko, z namenom, da jo plača, kadar ga pomaknejo v višji čin. Vse bolj žaltavo je bilo ekscelenci pri duši. Ne samo, da se je čutil ponižanega, ker je moral kapitulirati pred razlogi svojega hladnoumnega komisarja ; od ure do ure je naraščala v njem gotovost, da je nasedel premetenemu sleparju, in mučno, mrklo strmenje, kje jc imel medtem svojo življensko izkušenost, o kateri se je vedno tolikanj domišljal. Se Klotilda ni sumila ničesar, ona, njegova Bgerija in zvezda vodnica; res, vredna je bila, da ji napravi pojo m! Strah ga je obhajal ob misli, kako mu bo očita la, namesto da bi bila ostala tukaj, hudimanska babnica ter mu odvzela vsaj pol odgovornosti za najnovejše lehkoverje; zakaj predsednik ni dvomil, da ga bo grof kompromitiral brez pomiselka, ako pride le količkaj v zagato — In kako se mu je mudilo, bedaku; med grofovim obiskom in večerjo je bil ves čas na lovu za baronico Thurmbhcuffnovo, dokler je ni izteknil ter ji izvabil obljube, da pojde takoj jutri na vse zgodaj poizkusit svojo srečo. Zgovorjena sta bila že itak tede n dni; baronovo avansiranje, z daljšim dopustom vred, je bilo nepreklicno domenjeno in zapečateno; ekcelenca je imel potemtakem lahko delo. Torpedo je bil izstreljen — in zdaj, komaj par ur po raz-govo ru z baronico, se je videlo jasno, da »genijalna šahovska poteza« ne pomeni nič drugega kakor nepotreben prirastek osramečenja in poraza. Grof se bo gro hotal na vse grlo: to, dan po tem, ko je prišla njegova tiralica policiji pred oči 1 (Dalje prihodnjič.) potrjujejo, da se je sklenil italijansko-francoski-angleški dogovor, po katerem naj mesto Reka pripade pod italijansko suvereniteto, eventuelno tudi brez Wiisonovega pritrdila, pristanišče pa naj se izroči zvezi narodov. ,.Tribuna" poroča, da jc D’Annunzio dal aretirati generala Peltaluga, ker je prepozno javil, da koraka Rabiland od Istrske strani. Aretiran je bil tudi neki admiral, ki je prišel na Reko z dvema križarkama, da bi izsilil odhod ladij. Rimska vlada se je z ozirom na dejanske razmere omejila na to, da je opominjala deželo k miru in disciplini. Vsa dežela je v nemiru. 400 000 delavcev stavka. Cele province se bunijo. Samo z enotnim postopanjem bo mogla Italija obvladati težkoče. Navdušeni d’ Annunzio. Ravnatelj lista »L’ Idea nazlonale« je prejel od potomca bivših galiških clfutov Rappaportov — sedanjega Gabrijela D’ Annunzio — nastopno pismo: »Kocka je padla. Ko prej meš te vrste, bom imel že zasedeno zvesto mesto (Reko). Z mrzlico vstajam in odhajam, ker je potrebno. Živeti in se počutiti dobro pa ni poirebno. Zora jutrišnjega dne bo krasna zora. Objemam Te in objemam s Teboj vse zveste tovariše." (Morda razumemo nekoliko tega donktšotakega junaka, ako vpošteva-mo, da se vsepovsod gibljejo čifutl in se iz same ,.nesebičnosti" in „ro-doljubja" v sedanji zmedi sveta silijo v ospredje, da »koristijo" domovini. Ali se ni morda tudi v D’ Annunzlu zbudila žila njegovih pradedov? Radovedni smo le, ali bo gospod Gabrijel j se je obrnil k njemu in ga nagovoril s francoskimi besedami »Dovolite gospod« ter ga pozval, naj se z njim fazgovarja. Razgovor je trajal 20 nun., nakar je bil poslanik sprejet po prestolonasledniku od vojvoda Mišiča. p Nova stranka v Srbiji. Ldu. Belgrad, 17. septembra. V Belgradu je izšla brošura, namenjena srbskim kmetom, ki je agitacijska brošura za novo kmetsko stranko v Srbiji. Kmetsko gibanje se v Srbiji močno Siri. Zdi se, da se hoče nova stranka spojiti s brvatsko seljačko stranko Stjepana Radiča, ker ustanovitelji nove stranke sodijo, da Sijepan Radič ni kriv in da je zaprt samo radi tega, ker je nastopil proti političnemu delu meščanskih strank. Nadalje se čuje, da hoče nova stranka srbskih kmetov stopiti v zvezo s slovensko samostojno kmetijsko stranko. p Bolgarski davek na vojne j dobičke. Ldu. Lyon, 18. sept. (Brez-j žično). Bolgarska mirovna delegacija I je naslovila na mirovno konferenco j noto, kjer demenika trditev, da je | davek na vojne dobičke done3el do-sedaj bolgarski državni blagajni preko 400 milijonov frankov ter da se bo ta vsota zvišala sčasoma na eno milijardo frankov. Po sodbi bolgarske delegacije donos bolgarskega davka na voine dobičke ne bo presegal 200 milijonov j levov, kar pri današnjem tečaju bol-t gsrskega leva znaša komaj 40 mili-i Jonov frankov. p Bivši romunski prestolona-\ slednik bo kandidiral kot poslanec. ! Ldu. Lugano, 17. sep. (Ctu.) Bivši I romunski prestolonaslednik, ki se je, tudi Jez nekoliko dni ge tako prežet , j^g, znan0( vsied svoje ženitve moral odreči svojim pravicam do prestola, bo pri prihodnjih volitvah v romunski domovinskega navdušenja. Sicer pa trdijo nekateri, da je D’ Annunzio večji Jugoslovan, kakor marsikdo Izmed nas, ker je v svoji ognjevitosti »reševanja" storil za jugoslovansko Reko več, ko razni pravi, navdušeni Jugoslovani... Op. ur,) Mirovni posvet. Jugoslovani podpišejo ? rn Ldu. Pariz, 17. sept. (Dun. Ku.) »New York Heraid« poroča, da so Jugoslovani sklenili podpisati avstrijsko mirovno pogodbo in sprejeti določbe glede manjšin brez pridržka. Trači jo dobi Grška. m Ldu. Pariz, 17. sept. (Dun. Ku. Brezžično). Vrhovni svet je v današnji seji končno vel javno ugotovil besedilo bolgarske mirovne pogodbe. Tracijo dobi Grška, Bolgariji pa se zagotovi prost gospodarski promet do Egejskega morja pod pogoji, ki se bodo določili pozneje. m Pašič in Trumbič odpotovala v Belgrad. Ldu. Lyon, 18. septembra. (Brezžično). Pašič in dr. Trumbič bosta v spremstvu dr. Smodiake in dr. Ry-bafa odpotovala nocoj Iz Pariza v Belgrad. Za njihove odsotnosti bo poslanik Ve3nlč nadomestoval Pašiča v načelstvu jugoslovanske mirovne delegacije. m Jugoslavija in Romunija in podpis mirovne pogodbe. »Journal des Dtbats« piše: Kakor znano, je odlog, dovoljen jugoslovanski in romunski vladi za podpis mirovne pogodbe z Avstrijo, potekel dne 14. t, m. Z ozirom na notranje težkoče obeh držav pa ententa iz tega dejstva ne bo izvajala nopenlh posledic. To vprašanje se bo moglo urediti še-!e tekom prihodnjega tedna, vendar pa se je nadejati sporazumne rešitve. parlament kandidiral kot poslanec so-cijalnodemokratične stranke. p Imenovanje žel. ministra v ČehoslovaSki. Ldu. Praga, 17. sept. (Ctu.) Za železniškega ministra je bil imenovan čehoslovaškl 30Cljalist Emil Franke. p Za varstvo otrok. Ldu. Lyon, 18. sept. (Brezžično). Iz Prage poročajo: Tu se je otvorll kongres ameriških komisij za preskrbo in varstvo otrok. Predvsem bo določil program za svoje delovanje v prihodnjem letu. Razprave bodo trajale najmanj tri dni. Udeležili se jih bodo tudi zastopniki ČehoslovaŠke, Poljske, Jugoslavije, Nemške Avstrije, Finske, Litavske in Rusije. Ameriška misija preskrbuje dnevno samo v Pragi 50.000 otrok, širom vse čehoslovaške republike pa nič manj kakor 400.000 otrok. Misija upa, da ji bo še to jesen mogoče sprejeti v svoje skrbstvo pol milijona otrok. p Princ Borghese odpoklican z Dunaja. Ldu. Ženeva, 17. sept. (Ctu.) Kakor dozirava dunajski poročevalec lista »Times« iz zanesljivega vira, bo načelnik italijanske diplomatske misije na Dunaju, princ Livio Borghese, vkratkem odpoklican s svojega mesta. Njegov naslednik bo bivši ital. poslanik v Monakovesn, marcheae Delia Torretta, ki je bil prvotno do ločen za italijanskega poslanika v Petrogradu, p Preobrat v angleški politiki. Ldu. Pariz, 17. sept. (Dun. Ku. Brezžično). Iz Londona poročajo, da je Lloyd George pod vtisom zadnjega poraza pri volitvah v svoji notranji politiki energično krenil na levo ter se pripravlja na ločitev od konservativcev ter da postane voditelj soc*ja-Hstično-liberalne kombinacije. p Wendel pri regenta. Ldu. Belgrad, i7. sept. Herman Wendel, bodoči poslanik Nemčije v Belgradu, je poselil danes vojvodo Nišiča fn dr. Korošca. Ko je došel v stan vojvode Nišiča, je bil vojvoda slučajno v razgovoru z nekim starejšim gospodom, na kar je čakal, da bo sprejet. Nato je nepričakovano došel tudi prestolonaslednik Aleksander, ki je istotako počakal, da se konča, poset pri vojvodi. Ko je opazil poslanika Wendela, dn Slovenski civilni intenlrancl na Koroškem so izpuščeni in se vrnejo tekom jutrajšnjega dne v domovino, tako da dospejo najbrže že jutri v Spilje. dn Minister za promet Mliored Draškovlč je lahko obolel in mora za nekoliko dni ostati v postelji. dn Uprava državnih monopolov naše države je razpisala licitacijo za nabavo cigaretnega papirja v svrho fabrikaclje cigaret v bodočem letu v Novem Sadu, Sarajevu In Ljubljani. dn Veliki transporti sladkorja za Jugoslavijo, naročenih Iz Amerike, so došll v Dubrovnik in Reko. Te d li se prične odpošiljanje sladkorja na pokrajinski oblasti v svrho poda te razdelitve. dn Brzovlaki na južni železnici. Dne 20. sept. se otvori zopet brzovla-kovni promet med Dunajem in Ljubljano in sicer odpelje prvikrat brzovlak štev. 5 iz Dunaja, dne 20. sept. (odhod iz Dunaja ob 20 uri 30 min., prihod v Ljubljano ob 6. uri 63 min.) in brzovlak štev. 6 a iz Ljubljane, dne 21. sept. (odhod iz Ljubljane ob 23. uri 40. m!n., prihod na Dunaj ob 10 url 20. min.). dn Za vrnitev legljonarjev In ujetnikov. Ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo" dne 14. sept. 1919 1.1. v Ljubljani, je sprejel enoglasno sledečo resolucijo: Vlada naj podvzame kf.r najhitreje pri vlastih korake za vrnitev vseh jugoslovanskih dobrovolj-cer, ki se nahajajo v Rusiji in Sibiriji, kakor tudi za vrnitev vseh jugoslovan-| sk!h vojnih ujetniko v, ki se nahajajo v ! Rusiji, Itailji, Angliji itd. dn Draginja v Zagrebu, Z»- ! grebški listi pišejo, da se v Sloveniji živi skoro za 100% ceneje kot v Za- j grebu. Na Bledu je meso po 12 K. v Zagrebu pa po 18 do 20 K, Juha v Mariboru 50 vin., goveje meso z omako 6 K Itd., medtem ko jo v Zagrebu celo na trgu vse to za polovico dražje, kljub temu, da Slovenija dobiva vsa svoja živila iz Hrvatske: jasen dokaz, da je v Zagrebu korupcija in ode-ruštvo na vrhuncu in da je Zagreb najboljša šola za odiranje. List dostavlja že: Ljudje ne morejo umreti pd gladu, živeti pa jim tudi ne puste. Žalostna nam majka ... dn Socijalnl demokrati v Švici so sklenili: 1. Vsa zborovanja naj se vrše brez alkohola, 2. Pri veselicah naj se točijo kolikor mogoče le brezalkoholne pijače. 3, Po vseh strokovnih društvih naj se vrše redna predavanja o alkoholnem vprašanju. 4. Strankino časopisje na) redno prinaSa protialkoholne članke. 5. Ztdsjo naj se hiše z vrtovi za delavstvo, v katerih bližini S ne sme biti nobene g »stilne. dn V Zagrebu je umrl pred | nekaj dnevi književnik in novinar | Josip Barlčevič, Sodeloval ie pri raznih časopisih. Imel je izboren pripo-vednlški talent. Nekaj njegovih del je že zbranih v knjigi: »Novele i portreti*. dn Iz višjega šolskega sveta. V IV. redni seji višjega šolskega sveta, dne 12. in 13. sept. je bil sprejet načrt naredbe o javni kvalifikaciji učiteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Sklenilo se je ustonoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojlti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Oddale so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole, nadalje več služb nadučiteljev in učiteljev(ic). Odobrilo se je službeno premešfienje nekaterih učiteljev. Poverjeništvu za uk in bogočastje so se stavili predlogi za zasedanje stalnih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. Odredilo se je razširjanje raznih ljudskih šol. Vodstvu zasebne osemrazredne ljudske šule na Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani se je dovolil preustroj šole v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Sistemizirala in zasedle so se učna mesta za ženska ročna dela. Nekateri učitelji so se uradoma ali na prošnjo upokojili. Sklenilo se je, da se voditelji ljudskih šol, ki imajo osem ali več razredov, (vzporednic) oprostijo od razrednega pouka. Končno so se rešile nekatere stanovske zadeve srednješolskih ozir. Ijudskošolsklh učiteljev. dn Dirka kluba slov. kolesarjev Ilirija se je vršila v nedeijo ob jako ugodnem vremu, le protiveter je oviral še večji uspeh. Natriju, ki je bil zelo okusno opremljen, se je zbralo ogromno občinstva, ki je z velikim zanimanjem čakalo dohoda dirkačev. Kot prvi je prevozil m cilj znani slovenski prvak Ogrin, ki je prevozil progo 50 km v 1 url 50 min, 34 sek., tik za njim pa Ivan Rebolj v 1 uri 50 min. 38 sek. Tretji je bil Albin šiško* vič v 1 uri 52 mm. 29 sek., četrti Ivan C*ber v 1 uri 56 min. 15 sek., peti Wisiak Engelbert v i uri 52 min. 35 sek. V maksimalnem času je došel še Bevc Josip. Ostali dirkači so prispel* deloma vsled defektov in drugih za-prek pozneje na cilj. Vsled nediscipliniranosti posameznikov, se je pri' petila v Domžalah dobremu dirkača Pogačarju nezgoda, ker mu je zadnji irenotek nekdo skočil pred kolo. Z ozirom na pomanjkljivo trenažo vsled pomanjkanja dirkalnih koles se mori zaznamovati uspeh kot prav zadovo-Ijiv. — Zvečer je bila v Narodne«* domu razdelitev nagrad najako dobr« obiskanem zabavnem večeru. 1 Hrvatski koncert v Ljubljani Jugoslova tisko akademsko društvo „ Tomislav" v Varaždinu, katero si je s svojimi sijajno uspelimi koncerti pridobilo častno mesto poleg kluba »Lisinski" v Zagrebu, priredi dne 23. t, m. v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union* koncert. Društvo je nastopilo prvič v Sloveniji letos v Rogaški Slatini, kjer je zbudilo silno oduševljenje radi sijajno izvedenih točk in je na zahtevo občinstva moralo koncert ponoviti. Posebno po- I zornost so zbudile pesmi iz vara?- i din3kega okraja, katere je uglasbil njihov odl čni dirigent dr. Ernest Krt' Janški. i Vseučiliškss komisija Ima svol0 19. redno sejo v soboto, 20. t. ob 5 url pop. v deželnem dvore**-Seje naj bi se vdeležili gg. vscuc. profesorji polnoštevilno. 1 Stanovanjska komisija vfS*1;' žavno nalogo, kakor nam je Ptej?P' čevalno obrazložil zlasti nje*1 gospod Vencajz na zborovalcu brez-stanovanjcev dne 12. t, m. v Mestnem domu. Komisija šteje 5 čianov, namreč po enega zastopnika Deželne vlade kot predsednika, policijskega ravna- teljstva, mestnega magistrat*, lastnikov hiš in stanovanjskih najemnikov. Pisec teh vrstic nima z nobenim osebnega znanja. Komisija deluje vsak da** od jutra do večera v uradnih prostorih in izven urada, ker je bila stvar doslej jako pomanjkljivo ali ni£ pn* pravljena, predvsem potrebni statistični materijal nezbran, tem manj sistematično obdelan, da bi se mogel kar hitro uporabiti, kakor bi bilo nujno potrebno. In za vse to ogromno, odgovorno delo ne dobivajo, niti baje ne bodo dobili čiani komisije nika-kega honorarja! To je pa že od sile-Proč s takimi častnimi'službami, ki so v tem slučaju najmanj na mestuI Stanovanjski mizeriji se more koj od-pomoči samo z intenzivnim, kar naj' boijira delom, in tako ss mora tem** primerno tudi plačati; to je edino zdravo načelo, brez izjeme, al! je do-, tičnlk čian-neuradnik ali član-uradnik Verjetno je, da za take važne akcijf na korist splošnosti ni dobiti javnih sredstev. Tu naj toraj velja nekaka samopomoč. Prispevali bomo drage volje tisti, ki bomo dobili primerno streho po prizadevanju stanovanjske komisije, vsak po svojih močeh, predvsem po socijalnih prilikah in potrebah, oziroma zahtevah posameznika giede stanovanjske preskrbe. Kdor dobi stanovanje, bo rad plačal prispevek v stanovanjski fond, ali od sobe ali od vsakega okna po 10, 20 ali več kron, in tako se bodo zbrali lepi tisočaki, ki se naj poklonijo marljivim stanovanjskim skrbnikom kot častne nagrade, če že naj bo to častil* služba. Za pošteno, dobro delo ravno tako plačilo, sicer povoljen uspeh n* vsak način izostane. Stvar se pa mor* vzeti v roke brez odlašanja. — Brez* stanovanjce. 1 Sestanki Narodno - socljall' stične stranke. V svrho ustanovitve krajevnih organizacij skticuje prip-ndbor N.S.S. v petek, 19. t. m. oh 8 zvečer sestanek v gostilni »pi* Mraku", Rimska cesta št. 4. V soboto 20. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši *e' »tanek v Sp. Šiški, v gostilni »P*1 Zvezdi* z istim dnevnim redom. i Vse one akadem'k». ki mislijo Študirati letos na ljubljanski univerzi opozarjamo že enkrat na ustanovni občni zbor Jugosl. akad. »Podpornega društva v Ljubljani«, ki se vrši v soboto 20. f. m. ob 10 uri v drž. obrtni Soli, II. nadstr. levo. 1 Porotne razprave se prično Pri deželnem sodišču v Ljubljani v Ponddjelc, 22. t. m. 1 Komandi mesta Ljubljana naj blagovoli g. kapt. I ki. Franc Kračman nemudoma naznaniti svoj naslov. 1 Vojno milo n« A izkaznice Mbožne akcije se bode delilo vsem zamudnikom le še v soboto dne 20 t. m. od 8 do 11 in 2 do 5 ure pri Mfihleisnu Dunajska cesta. Vsaka oseba dobi 2 kosa vojnega mila in plača le 10 vinarjev za rezijske stroške. , I Osrednje društvo natakar-I®? ter hotelskih, gostilniških in kamniških uslužbencev v Ljubljani pri-rcdi v soboto, dae 20 t. m. ob poj 20. uri v vseh prostorih Nsrodn:ga doma svojo veselico. Svirala bode vojaška g.fdba pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vsjored ie zeb zanimiv ter nudi p. n. občinstvu ro^ogo zabave ir. smeha. Ob 23. uri ^es’ ^ mnogobrojni udeležbi vabi odbor. i Gamaša usnjata, rumena In tasto nov« zgubila se je od 7. do po! 8 ure včeraj na poti od slaščičarne Novotny do Slona. Pošten najditelj naj jo uroči proti dobri nagradi na naslov: E. P. Zidovska steza I/III. Narodno gledališče v Ljubljani, Mademe Butterfiy. Ni je menda hpere, ki bi radi svoje globoke tragike tako zagrabila poslušalca kot baš Puccinijeva »Madsme Butterfiy«. Nesrečno ljubezen mlade Japonke, nje rieodo-Ijivo hrepenenje po vrnitvi iskreno ljubljenega soproga nam slika Puccinijeva glasba, bogata sladkih melodičnih domislekov, polna pikantnih narmpttlčnih zvez, glasba, ki se topi v nežnih nijansah tn prisrčnih tonih, pač eden najlepših plodov italijanskega verama.— Letošnja uprizoritev priljubljene opere »Madame Butterfly< se ni mnogi razlikovala od lanske, Pevske part. je je pel g. S t e p n i o v s k i, inteligenten pevec, prikupljivega glasu, V^ocnosan gdč. Thalerjeva iti kneza Y»nindori g. Trbuhovlč. Letošnji ^rke3ter je kvantitativno in kvalitativno &0,jši in prožnejši od lanskega. Ima Posebno imenitna godila, med njimi sseno prve gosli, harmonično čisto penečo lesno harmonijo In dobra pi-jj?;*: Nad fino dtnaškio prednašanimi ra ™ i Paitijami je trepetal nežen čar, .f. ™o5nih dramatičnih mestih je bil tHKester izrazit in polnozvočen. Vestni m zrea uprizoritvi vsake opere je porok ravnatelj g. Rukavina. Upra-’ic.ef]°xst tjga zaupanja je potrdilo do V3aico» Pod njegovo taktirko naštudirano delo. Z. P. 7,i adnje vesti. Izvirna telefonska in brzojavno poročila »Jugoslaviji*. Ministrska kriza. Pavlovičeva misija brezuspešna. Pašlč njegov naslednik. B e! g r a d, 18. septembra. Rešitev ^nistrske krize tudi danes ni napredovala. Radikalci sploh nočejo začeti 8 pogajanji, dokler ne pride Pašič, Narodni klub jim selcundira, Korošec * svojim klubom pa poskuša vnovič r»bar;ti v kalnem. Zato vlada med po-8lr*nci splošno prepričanje, da je sma-tfati misijo dr. Pavloviča že sedaj za ponesrečeno in da bo vrnil dr. Pavlovič svoj mandat regentu takoj, ko ^spel?. PuSič in dr. Trumbič iz Pariza. Na koga se bo obrnil regent potem, »e n? gotovo, dasi so razširjene v par-••tnentu in po mestu najrazličnejše v*stf. Z v^dno večjo sigurnostjo se ponavlja verzija, da bo pooblastil pre-sto’onas!ednik Pašiči, da poizkusi se staviti novo vlado, kar bi seveda pomenilo začasno zmago starih radikalcev. Veliko vprašanje pa je, če bi bil Pa-šičev kabinet bolj trden in delazmožen, kakor je bil demokratsko-socijalističnf. Pašič la Trumbič na povratku. Bel g ra d, 18 sept. Mirovna de-j legata Pahiči in dr. Trumblča prtčaku-| jejo v Belgradu že za nocoj. Ako ne j dospeta prepozno v noči, jo bo sprejel i regent takoj v avdijencl, drugače pa j jutri zjutraj. Po avdijenci se vrši v navzočnosti obeh mirovnih delegatov seja klubovlh načelnikov, na kateri bedo poskusili omogočiti sestavo koncentracijske vlade. Apatija med poslanci, B e Igra d, 18 sept. Med poslanci se opaža splošna utrujenost in naraščajoča brezbrižnost. Pogajanja vodijo načelniki sami, klub! nimajo skorij nlkaklh sej. Reka. D’Annunzio proti generalu Badogliu. Reka, 18. sept. General Bsdog-| lio je izdal ponovni poziv na vojaštvo, j da zapusti Reko in se vrne k svojim i oddekom. Kdor tega ne stori do danes S opolnoči, ga bodo smatrali za vojtjega I ubežnika. D Annunzio je odgovoril i generalu z robatim odprtim pismom, \ polnim osebnih napadov na generala, ; kateremu očita narodno Izdajstvo. i D’Annunzio ne zapusti Reke. Baker, 18. sept. D’AtinunzIo in 1 njegovi častniki so izjavili, da ne za-puste živi Reke. Nasprotniki italijanske ; Reke da bodo prišli v me3to samo I preko njihovih mrtvih trupel. Proti Jugoslovanom. Reka, 18. septembra. Mularija I ščuva vedno bolj proti Jugoslovanom. 1 Sinoči so nabili po mestu lepake, ki | groze Jugoslovanom s pogromom, če I ne zapuste nemudoma mesta. : Romuni mobilizirajo v Banatu. Bazel, 17. sept. Kakor se poroča iz Banata, zasedenega po Romunih, se narodnostne manjšine s pasivno re3lstenco upirajo mobilizaciji, ki jo je R »munija razglasila v Banatu. Okrog 90.000 Srbov se je že j izselilo v Srbijo. R Ptuju mesečna plača 100 K J ali od prodanega izvoda 6 ; vinarjev provizije. Upravite-j ljstvo Jugoslavije v Ptuju. | Službe kot gospodinja ! iščem h kaki starejši osebi. Grem tudi kot poslovodkinja k manjšemu podjetju, v gostilno ali trgovino ali kot pomoč gospodinji. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiva" na upravo lista. Za slugo spre J«, etn mlajšega dečka. O. Certalič, Resljeva cesta 20. Viničarja s 4 do 5 delavskimi močmi sprejme Simon Hutter sin v Ptuju. Razno: Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Mesečni honorar 24 K. Pražakova ul. 10. III. 1387 Kompanjona s 100.000 K kapitala išče trgovec v mestu na Gorenjskem. Uspeh gotov. Naslov v upravhlštvu lista. Mesečne sobe ali prenočišča išče za takoj in stalno boljši delavec. Ponudbe se prosi na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3, tel. 174. Išče sc tih so drug z večjim kapitalom v svrho povečanja dobro idoče trgvine. — Jamči se 10% obrestovale. Ponudbe z navedbo kapitala ia pogojev naj se blagovolijo vposlati pod ,lSo-drug“ na upravništvo tega Usta. 1388 Spretna šivilja za ženske In otročje obleke, kakor za vsa popravila, želi hoditi šivat na dom. Vpraša in izve se v upravnjštvu »Jugoslavije" v Ptuju. Pomočnike za takojšnji nastop ali pozneje išče tovarna usnja na Dolenjskem. Ponudbe pod »tovarna usnja 300“ na upravništvo tega lista. Dopisovanja In ženitne ponudbe: Mlad uradnik čedne zunanjosti želi poročiti gospodično 22-25 let z večjim premoženjem ozir. večjim posestvom. Resne ponudbe s sliko pod .Harmonija' na upravništvo Jugoslavije. 1382 Dva akademika želita znanja z dvema premožnima gospodičnama. — Resne ponudbe s sliko pod »Zasedeno ozemlje" na upravništvo »Jugoslavije". %dht«vaji« ..Meroslavifa" pa vrni totfilnah. kavarnah in brivnicah/ Pridobivali«; novih naročnikovi Najboljšega sadja v večji množini iz Blejske graščine, ima na prodaj Franjo Konda, trgovec, Bled. Kolodvor. Bled. ŠOTA za kurjavo, izolacijo, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno F.&A. UHER Ljubljnmi Telegr. Uhersped. lnter. Telefon 117. Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvle*ek „Sidolin“ — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich, naši, Kamnik, Prah se razpošdja tudi v celih varanih. ! Zob i ječam ! (Braugerste) 20 vagona za odmah, M. Dimič, Zagreb, Jurišičeva ulica br. 24. Telefon 19—16. Butova drva suha, žagana in razcepljena, v vsaki množini, po najnižj ceni naprodaj. Kolodvorska ul. 18 (dvorišče). ir Zdczoiik cevi, približno 40 metrov; v premeru okoli 35 mm, proda trgovec Franjo Kenda, Bled (kolodvor). Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Franc Majdič, Kranj, trgovina z dež. pridelki. Pisalni stroj z lepo vidno pisavo in slovensko tastaturo se takoj poceui proda v pisarni Gledališka uliea št. 7./1II. med 3.-6. pop, Učenca poštenih staršev, povsem zdravega, s potreono šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma J, KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. Odvetnik DR. RUDOLF RAVNIK v Mariboru, Sodnijska ul. 14 išče izurjenega koncl-pljenta s sutmitucljsko pravico.. Tadi začetniki naj stavijo ponudbe. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru. Vstop takoj. — Ponudbe na zgorajšnji naslov. dobro ohranjen se takoj proda. Pobira se mostnina ter leži na jako prometnem kraju. Naslov v upravi. Kupim več vagonov raznega sortiranega Ponudbe za vagonsko oddajo, franko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na Fr. Sire, Kranj. Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. vsake vrste in v vsak! množini kupuje vedno ia; Oiačuje najbolje trg. firma j. Kiišlaa, Kranj, (Gorenjsko), '?Q51P-7UG\ PLESKHRlHLlCHR sf sr* msssm LJUBLJANA Rimska cesta 10. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. lacrršltev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena delo jamčim 2 leti. kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na debelo in drobno po najnižjih cenah nudi ~ veletrgovina 1YAN PERDAN, Ljubljana. Sirtt 4 JS005LAVI1A* drs« 19. »epiembia !»!». 227. ft*v. Najboljši .Jugoslaviji!', \ k»r je selo razširjena in jo vsakdo rad čila J NAZNANILO. Otvoril sem v Pliberku, nasproti sodnije rino z mednim blagom in deželnimi pridelki Razpošiljam tudi brusnice, črnice in maline, kakor tudi vse drugo sadje. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojni obisk in naročila P. KONČAR, trgovina z mešanim blagom. Roman cement se odda po zaključku na 1000 vagonov. Re-flektantje naj vpošljejo svoje naslove pod »Cement" na upravnišivo lista, nakar se lahko vpeljejo razprave. or tv&*Tvatv’)&, da \z o\9on\ s^o^o pisarno •J ^\\\)erYtt, Sv^\an^sYa ces\a i\e$. 7. V ponedeljek, dne 22. septembra v skladišča R.RANZINGER, cesta na južno železnico štev. 7 Javna dražOa različne milje. ^ Kupci so prijazno povabljeni. Prodajalna damskih klobukov Elica Poltl-Witzler Maribor, Gosposka ulica 15, telefon 54/VUI. Elegantne modelne novosti damskih klobukov pravkar došle. O kraski za klobuke v veliki izberi. Prevzame se v moderniziranje in popravo vsakovrstne klobuke. Velika zaloga žalnih klobukov. Originalni modelni klobuki niso razstavljeni v izložbi. Elica Polt-Witzler, Gosposka ul. 15. lot skladni! ali gospodarski oskrdnik išče službo v obeh poklicih, dobro izvežban, 30 let star, slov. hrv. italj. in nemškega jezika zmožen gospod. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava »Jugoslavije v Ptuju. Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. Krema Zoraida! %***• “M,‘> derne kosmetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sostavljeno po receptu božanstveue orientalke Zoraide, zvezde turškega harma bivšega Abdul Hamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, ci-tronovcga soka, s čimer prekaša vse umetne škodljivedosedanje proizvode. Velika doza bruto