ANNALES 2/'92 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV La Cuida generale, i cui lavori sono iniziati nel 1965, si pone contemporáneamente come verifica dello stato degli archivi e come base di future programmazioni. Essa costituisce un censimentó generale del patrimo­ nio documentarlo presente negli Archivi di Stato ed é un repertorio di sintesi indispensabile alia ricerca storica. La realizzazione di un'opera qual'é la Cuida in un paese come l'ltalia nei cui archivi si riflette la variegata storia política quelia delie molteplici magistrature e am- ministrazioni che hanno governo dal medioevo non poteva non richiedere accurati studi e lunghi lavori preparatori. Nel 1981 appare ¡I primo volume della Cuida - ciascuno dei quali di 1000 pagine - che comprende la descrizione dei fondi e delle relative magistrature pre­ sentí nell'Archivio centrale dello Stato e negli archivi da Agrigento a Enna in ordine alfabético. Nel 1983 viene pubblicato il II volume che compren­ de gli archivi da Ferrara a Modena. Nel 1986 il III con gli archivi da Napoli a Rovigo. E' in fase di avanzata preparazione la pubblicazione del IV volume che comprenderá gli archivi da Salerno a Viterbo. Al IV volume sequirá il V che comprenderá gli indici generali e i repertori delle magistrature. In chiusura di questo discorso é gradito rammentare che l'Amministrazione degli Archivi di Stato italiani rivol- ge una grande attenzione anche alia documentazione conservata negli archivi degli Stati che in qualche modo hanno avuto in passato relazioni con l'ltalia, e in questa sede piace ricordare i lavori dei colleghi triestini, friulani e veneti, ma anche del meridione, relativi appunto alia Jugoslavia, che con una certa periodicitá compaiono anche nella Rassegna degli Archivi di Stato e il lavoro di Lucio Lume "L'archivio storico di Dubrovnik" realizzato tutto sulla documentazione conservata in quella cittá in mérito ai rapporti tra le Marche e appunto l'antica cittá di Dubrovnik. Owiamente la letteratura archivistica italiana non é rappresentata solo dalle publicazioni dite dell'ammini- strazione centrale. Esiste tutta una vasta fioritura di scritti di archivistica editi da altre instituzioni: si rammentano quelli dell'Associazione degli archivistici quelli degli ar- chivisti ecclesiastici, di istituzioni pubbliche come regio- ni, provincie, comuni, di privati, di imprese e anche di rice reatori. Duša Krnel Umek RAZSTAVA ITALIJANSKE ARHIVSKE LITERATURE V KOPRU Arhivska dejavnost se v javnosti pogosto predstavlja s tiskanimi deli. Z njimi je zelo bogata italijanska arhivska stroka, ker za izdajo publikacij skrbi arhivska direkcija v okviru Ministrstva za kulturno dediščino. Razstava, ki je bila odprta v Kopru od 12. do 31. marca 1991, je prikazala izbor iz obsežne bibliografije glede na čas in tematiko, ki naj bi zanimal slovensko arhivsko in širšo strokovno javnost. Predstavljeni so bili vodniki po itali­ janskih državnih arhivih, vodniki po posameznih arhivih, inventarji pomembnih arhivskih fondov, viri, ki so po­ membni za raziskovalno dejavnost, dela, ki prikazujejo zakonsko regulativo, organizacijska in metodološka vprašanja, dela o italijanskem gradivu v tujih arhivih, zborniki s posvetovanj, reprezentativna dela z bogatimi ilustracijami arhivskega gradiva in katalogi razstav. Med najpomembnejšimi publikacijami, ki so izšle v zadnjih letih na arhivskem področju v Italiji, je Vodnik po državnih arhivih. Delo je zasnovano kot vodnik po fondih v arhivih z namenom, daznanstvenikom omogoči prvo informacijo o arhivskem gradivu. Vodnik je urejen po abecedi krajev, kjer so državni arhivi. Vsak prikaz arhiva ima svoje vsebinsko kazalo, uvod, v katerem je navedena zgodovina arhivov na določenem območju z navedbo literature, glavni del z navedbo arhivskih fon­ dov in na koncu abecedni seznam fondov. Gradivo v posameznem arhivu je prikazano kronološko in vsebin­ sko, vendar prilagojeno zvrsti fondov. Upravni organi so prikazani glede na državne sisteme; najprej je predsta­ vljena stara vladavina, sledi Napoleonsko obdobje, de­ mokratična vlada, prva avstrijska nadvlada, italijansko kraljestvo, Restavracija. Ponekod je na začetku diplo­ matski arhiv in temu sledijo arhivi posameznih vladarskih hiš razporejeni po zvrsteh. Sledijo fondi regionalnih insti­ tucij, sodišč, vojaških institucij, notarski arhivi, katastri, šolstvo in kultura, dobrodelne in verske institucije. Fondi so navedeni glede na pomen institucij z naved­ bo naslova, količine gradiva, časa delovanja in arhivskih pomagal. Pri pomembnejših fondih so navedene značil­ nosti institucij, njihova sestava in delovanje, ponekod vsebina fonda in bibliografija del, ki so nastala na podlagi navedenega gradiva. Delo je pregledno tiskano z jasnimi označbami pog­ lavij glede na čas in vsebino gradiva, kar daje hitro in enostavno orientacijo po gradivu pri iskanju potrebnih podatkov. Vodnik je začel pripravljati uredniški odbor s sodelavci leta 1965, prvi zvezek pa je izšel 1981. leta. Do sedaj so izšli trije zvezki a do črke R, vsak z nad tisoč stranmi, kar je gotovo velik uspeh italijanske arhivistike. Med izdanimi zvezki je pomemben prvi, v katerem je v začetku prikazan Državni arhiv v Rimu, ki hrani fonde za obdobje med obema vojnama, v katerih je gradivo za tedanjojulijsko krajino, v njem pa tudi gradivo za zgodovino Slovencev, še zlasti Primorcev in Istranov. Za nas pa bo najzanimivejši četrti zvezek, v katerem bodo prikazani tržaški, beneški in videmski arhiv. Med vodniki po posameznih arhivih je bil prikazan inventar firenškega arhiva, ki sta ga uredila Paolo Viti in Raffaella Maria Zacearía. V njem je sistematično in pre­ gledno obdelana najprej Firenška republika, prikazana 342 ANNALES 2/'92 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV stara ureditev arhiva in nato sodobna, ki je težila k temu, da bi se čimbolj približala prvotni. Vodnik Pietra Scarpe po podprefekturi Chiogge in San Dona (pozneje Portogruaro) za obdobje od leta 1807 do 1816 je pomemben predvsem zaradi obsežne­ ga uvoda, v katerem je prikazana zakonska podlaga za delovanje obravnavanih institucij, pa tudi njihova sestava in delovanje. Sledijo opisfonda in kriteriji za preureditev. Gradivo je urejeno po abecedi področij (klasifikaciji) in znotraj tega kronološko. Inventar, ki ga je sestavila Do- menica Massafra Porcaro o družini Caracciolo di Torchi- arolo in je v neapeljskem državnem arhivu, je razdeljen na pet delov, ki se nanašajo na osebe, posest, pravne, administrativne zadeve in ostalo gradivo. Obsežno delo s podrobnimi podatki o vsebini gradiva znotraj fondov je vodnik po arhivskem gradivu italijan­ skega odpora, ki ga hrani nad trideset inštitutov po vsej državi. Delo je prvič izšlo 1974. leta, dopolnjena izdaja pa leta 1983. Kriteriji za popisovanje so bili dokaj ohlap­ ni, da so lahko zajeli tako različno urejeno in ohranjeno gradivo. Raziskovalcem so poleg "popisov" dobro poma­ gali obsežni indeksi imen, institucij in fondov. Na podlagi priporočila mednarodnega arhivskega sveta UNESCA, naj poskrbi za raziskave tretjega sveta, je bilo organizirano zbiranje podatkov o virih za zgodovino Latinske Amerike, Afrike, Azije in Oceanije, ki se hranijo v Evropi in Združenih državah Amerike. Na tej podlagi je nastal vodnik po fondih za zgodovino Latinske Ame­ rike, ki se hranijo v Italiji; uredil gaje Elio Lodolini. Zajeti so bili podatki iz osrednjega državnega in mestnega arhiva v Rimu, ki hranita največ podatkov, ter arhivov ministrstev, društev, knjižnic, javnih in zasebnih ustanov. Evidentiranje zunaj Italije - na Poljskem - je opravil Ettore Falconi, kije po krajih in institucijah opisal gradivo o italijanskih državljanih na Poljskem in krajih, ki se nanašajo na Italijo. Zajel je osrednji in mestni arhiv, narodno knjižnico in muzej v Varšavi ter ustanove v drugih poljskih mestih. Za zgodovino Julijske krajine je pomembno gradivo v avstrijskih sodnih in vojaških fondih na Dunaju, iz katerih je predstavil Ugo Cova Oberste Justizstelle in Inneroste- rreichischer Hofkriegsrat. V uvodu k vsakemu delu so prikazani razvoj, sestava in pristojnosti institucij, nato vsebina in urejenost fonda. Za lažjo uporabo sta razisko­ valcu predstavljena v prvem delu celotno sodstvo na tem območju in mesto evidentiranega gradiva v njegovem kontekstu. Pregledno in z izčrpnimi podatki predstavlje­ no delo bo dobrodošlo tudi našim raziskovalcem, ki se ukvarjajo s starejšimi obdobji. V zbornikih s posvetovanj in kongresov je bilo pred­ stavljenih več tem. Leta 1983 je bila obdelana družina v vsakdanjem življenju v Evropi v letih 1400 do 1600 na podlagi italijanskega predloga v mednarodnem arhiv­ skem svetu, da se raziskovalcem in arhivistom predstavi­ jo netradicionalne zgodovinske teme, kakšno gradivo je za raziskave potrebno in kdo ga hrani. Referati so obrav­ navali otroke v lombardski skupnosti, ideologijo firenške družine, položaj ženske na Sardiniji, nošo v Firencah in Rimu, vsakdanje življenje, ki ga odsevajo genoveške notarske listine, stanovanjsko kulturo v Parizu, arhivske vire za kmečko in mestno nemško kulturo. Leta 1986 je bila na sporedu tema o kartografiji in institucijah v mo­ derni dobi; prispevki so obravnavali katastre, vojaške karte, meje med skupnostmi in državami ter kartografijo po posameznih stoletjih in pokrajinah. Posvetovanje 1988. leta je obravnavalo temo o vojski in mestu od združitve do tridesetih let; predstavljeni so bili italijanski vojaški sistem, kulturna in socialna vloga častnika, vojaš­ nice, vojaki in prebivalci, vojaški sedeži in mestne spre­ membe. Leta 1990 je bila na sporedu tema o arhivskih virih in zgodovinski demografiji. Referati so predstavili tipologijo virov, demografske vire v sodobnosti, vpraša­ nje celovitosti fondov, mednarodne migracije in manjši­ ne v povezavi z raziskovanjem demografskih virov. Od drugih razstavljenih del je potrebno opozoriti še na prikaz zakonodaje v dveh knjigah, dela o kriterijih za transkribcijo srednjeveških virov, o aplikativnih vedah v arhivih, obsežne kataloge razstav in reprezentativne publikacije z bogatimi barvnimi ilustracijami o arhivskem gradivu. Iz razstavljenih del, ki so bila prvič predstavljena slovenski javnosti, se kažejo bogata italijanska arhivska kulturna dediščina, resno in zavzeto strokovno delo pri njeni predstavitvi in dobra organizacija institucij, ki omo­ gočajo razvoj in napredek arhivistike. Daniela Juričič-Cargo VIRI ZA ZGODOVINO PAZINSKEGA OBMOČJA* V Pazinu je 20.12. 1991 Društvo arhivskih delavcev Pazin-Reka v sodelovanju s Hrvaškim zgodovinskim inšti­ tutom z Dunaja, s Hrvaško akademijo znanosti in umet­ nosti - Zavodom za zgodovinske in družbene vede Reka, Arhivom Hrvaške, Zvezo društev arhivskih delavcev Hrvaške, Zgodovinskim arhivom Pazin in Zgodovinskim arhivom Reka pripravilo znanstveno posvetovanje z nas- Ivom "Viri za zgodovino pazinskega območja". Posveto­ vanje so pripravili v okviru vrste posvetovanj z nazivom "Viri za zgodovino", ki ga društvo organizira že vrsto let z namenom predstavitve virov številnih mest Istre, Reke, Hrvaškega primorja, Kvarnerskih otokov in Gorskega kotora. Težišče predstavitve naj bi bilo na arhivskem gradivu kot primarnem in neizogibnem viru za zgodovi­ no. Predvsem naj bi se obdelali pregledi arhivskega Originalni naslov posvetovanja se glasi "Izvori za povijest Pazinštine". Ker v slovenskem jeziku ni ustrezne besede, s katero bi se lahko označil pojem "Pazinština", sem se odločila imenovati ta pojem "pazinsko območje" ali "pazinski kraj". 343