SAMOUPRAVA
Leto (. - 1918. Štev. 9.
¡F
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta 32
(nasproti „Bauarskemu čuaru" u bližini mitnice).
ir
Hranilne vloge obrestuje po
41
brez odbitka.
ir
Viožne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. — Posojila na zemljišča daje po 4 •'i,4% in 5%. — Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Uradne ure vsak delavnik od 8.-12. dopoldne.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. deželne vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube.
Hranilne vloge obrestuje po
4.01
T" |0
brez odbitka.
H
RAZŠIRJAJTE
„SAMOUPRAVO"!
Celoletna naročnina znaša 6 kron, polletna pa 3 krone.
: List izhaja enkrat na mesec na dvanajstih straneh.
Letnik I.
Ljubljana, v septembru 1918.
Št. 9.
SAMOUPRAVA
Uradno glasilo deželnega odbora vojvodine Kranjske.
Izdajatelj in lastnik: Deželni odbor kranjski.
Izhaja vsakega 15. dne meseca, ter stane celoletno 6 kron, polletno pa 3 krone.
Dopise je pošiljati uredništvu .Samouprave" v Ljubljani. — Rokopisi se ne vračajo.
Odgovorni urednik: Dr. Vladislav Pegan.
Posamezna številka 60 vinarjev.
Naročnino in oglase sprejema upravništvo .Samouprave' v Ljubljani.
Cena oglasom v .Samoupravi", '/z str. 160 K, V* str. 80 K, V« str. 50 K za celo leto.
Kranjska deželna zavarovalnica za živino.
(Konec.)
Krajevne zveze kranjske deželne zavarovalnice za
živino.
Krajevna zveza kranjske deželne zavarovalnice za živino se ustanovi lahko povsodi, kjer se zbere vsaj deset govedorejcev, ki imajo skupno vsaj 80 glav goveje živine in sklenejo njeno ustanovitev; ni potrebno, da bi bili ti posestniki vsi iz istega kraja ali iz iste občine, potrebno je le, da niso tako daleč raztreseni, da bi se nič med seboj ne poznali in da bi bila uprava zavarovalnice vsled velikih daljav preveč težavna. Kadar v kakem kraju sklenejo ustanoviti krajevno zvezo, naj to takoj sporoče: Vodstvu kranjske deželne zavarovalnice v Ljubljani. Ako bi jim pri tem kakšna točka glede uprave ali v pravilih ne bila popolnoma jasna, lahko objednem prosijo, da jim pošlje vodstvo uradnika, ki jim bode razložil vse potrebno, in krajevna zveza prične lahko takoj s svojim delovanjem. Takoj na to bo deželni odbor imenoval na predlog članov poslovodjo ali načelnika za dotično krajevno zvezo; poslovodja mora biti sam umen živinorejec in objednem član dotične krajevne zveze, uživati mora med člani splošno zaupanje; njegovo delo ne bo težavno, pač pa predvsem zaupno, ker bo moral vestno paziti na vse razmere pri živini zavarovanih članov v okrožju svoje krajevne zveze; sicer pa bode vodstvo skrbelo tudi za to, da se vsak poslovodja pouči o delu, ki ga bo imel opravljati. Odškodnino, katero bodo dobivali posamezni poslovodje za svoj trud in za svoja pota, bode določeval deželni odbor.
Kot član pristopi h krajevni zvezi lahko vsak čas vsak posestnik goveje živine, ki se zaveže, da bo pri njej zavaroval vsa svoja goveda; sprejeti se ne
smejo le tisti, ki tudi drugje zavarujejo svojo živino ali pa tržijo obrtniško s svojo živino, poleg tega pa tudi tisti posestniki ne, o katerih je splošno znano, da svojo živino slabo krmijo, zanikrno oskrbujejo, čez mero izkoriščajo ali pa celo trpinčijo. Kdor hoče pristopiti kot član h krajevni zvezi, mora to naznaniti ustmeno ali pismeno poslovodji dotične krajevne zveze, v katere okolišu se nahaja živina, katero hoče zavarovati. Vsak priglašeni član dobi nato potrdilo, da se je priglasil, in od tega dneva se prične za priglašeno živino zavarovalna doba. Poslovodja si mora kmalu na to ogledati živino priglašenega člana in presoditi, ali je za zavarovanje sposobna ali ne; objednem določi sporazumno s posestnikom, za katere vsote se naj posamezne živali zavarujejo. Za zavarovanje pa ni sposobna in se torej ne sme sprejeti: a) živina, ki še ni stara štiri mesece, b) živina, ki je stara nad 12 let, pa še preje ni bila zavarovana, c) bolna živina ali pa taka, o kateri se sumi, da je bolna, d) preveč izrabljena ali kako drugače zanemarjena živina, dokler se ne izboljša, e) goveda živinskih trgovcev in pa goveda iz takih hlevov, v katere se postavlja tudi tržna živina, g) živina takih gospodarjev, ki so pri nakupu živine izrecno odklonili jamstvo za zakonite napake, h) živina iz hlevov in občin, v katerih so bile kužne bolezni, dokler ni uradno objavljeno, da je kuga tam ponehala.
Ko se je poslovodja o sposobnosti živine za zavarovanje prepričal in so se določile cene, za katere se naj zavarujejo posamezna goveda, mora on to takoj sporočiti vodstvu deželne zavarovalnice za živino v Ljubljani. Ako vodstvo sprejemu pritrdi, pošlje za novega člana plačilno knjižico, kateri so priložena tudi zavarovalnična pravila. Ako bi vodstvo priglašenega
posestnika iz kateregakoli vzroka ne hotelo sprejeti kot člana, se dotični lahko v 8 dneh pritoži na deželni odbor.
Poslovodja ima dolžnost dvakrat v letu, in sicer meseca oktobra in aprila pregledati vso zavarovano živino v okolišu svoje krajevne zveze; pri tem pregledovanju se mora posebno prepričati:
a)	ali je član zavaroval vso svojo goved,
b)	ali so vse zavarovane živali res še navzoče,
c)	ali se zavarovane vsote ujemajo z resnično vrednostjo živali,
d)	ali je živina prav vpisana v zavarovalni knjigi. Pri takem polletnem pregledovanju se lahko zavarovane vsote znižajo ali zvišajo, ako se je med časom vrednost živali spremenila.
Dolžnosti, ki jih ima član do zavarovalnice, so: a) da naznani poslovodji takoj, ako mu kako živinče oboli ali se poškoduje, b) ako mu pogine ali ga je treba v sili zaklati; poleg tega mora on tudi v osmih dneh naznaniti poslovodji vsako izpremembo med svojo živino. Ako kako goved kupi ali proda ali pa če stopi kaka goved v starost, ki je za zavarovanje sposobna, to je takrat, kadar postane 4 mesce stara.
Zavarovalnica lahko odpove članu zavarovanje v zadnjem mesecu vsakega polleta, torej v mesecih septembru in marcu; član pa lahko odpove svoje članstvo v zadnjem mesecu vsakega poslovnega leta, torej v septembru; svoj izstop mora član naznaniti naravnost vodstvu deželne zavarovalnice za živino.
Plačevanje premij.
Poslovno leto deželne zavarovalnice za živino traja vsako leto od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta; ko se je zvršil pregled živine za do-tično polletje in je dobilo o tem pregledu vodstvo poročilo, preračuna in predpiše vodstvo za posamezne člane premije in pošlje ta predpis poslovodji dotične krajevne zveze.
Poslovodja sporoči nato vsakemu članu, koliko znaša zanj predpisana premija in član jo mora plačati v smislu pravil v štirih tednih po prejetem predpisu. Visokost vsakoletnih premijskih postavk za posamezne krajevne zveze določa deželni odbor. V prvem letu bo treba plačevati najbrže za celo leto 1*5 °/o od zavarovane vsote, to se pravi, ako bo govedo zavarovano n. pr. za 1000 K, plačal bo član za to žival 15 K na leto; ta premija pa se bo plačevala v dveh rokih, vsakega polleta polovica. Ta premija je nizka in je sploh mogoča le pri taki zavarovalnici, ki ne gre za kakim lastnim dobičkom, ampak ki dobiva v dosego svojega namena pomoč in podporo iz javnih sredstev. Poleg tega se bode ta premija pri krajevnih zvezah, ki ne bodo imele preveč in prevelikih škod pri zavarovani živini, lahko še znižala, kakor hitro se bo pokazal primeren prebitek pri premoženju krajevne zveze.
Preiskava škode in odškodnina.
Za cenitev škod izvoli si vsaka krajevna zavarovalnica izmed svojih članov za vsako občino po dva cenilca in kadar se prigodi v okrožju kaka škoda, pokliče poslovodja enega izmed teh cenilcev k preiskavi in cenitvi škode. Kadar kaka žival pogine, ali jo je treba v sili zaklati, skliče poslovodja posebno komisijo, katera preišče škodo in določi vrednost živali; v tej preiskovalni komisiji so: 1. dotični krajevni zvezi odkazani živinozdravnik, 2. poslovodja krajevne zveze in 3. eden cenilec. Ko se je škoda pregledala in presodila, ceni vsak član komisije sam zase in povprečna števika cenitve po teh treh članih velja kot prava, pri cenitvi se morajo člani komisije ozirati na visokost zavarovane svote, na starost živali, na lastnosti, ki jih je imela žival z ozirom na svojo uporabo in na užitek, ki ga je dajala pred svojim obolenjem ali poškodovanjem. Cenilna vrednost pa sme biti v posebnih ozira vrednih slučajih tudi do 10°/o višja od zavarovane svote, to pa le takrat, ako so od zadnjega pregledovanja minuli vsaj že trije meseci in je žival med tem časom res že toliko na vrednosti pridobila.
V naslednjih slučajih pa član vsled splošnih državnih predpisov za živinske zavarovalnice nima pravice do odškodnine in ti slučaji so:
a)	ako žival še ni bila 14 dni zavarovana,
b)	ako zavarovanec pri sprejemu napove manjše število glav, kakor jih ima v resnici,
c)	ako pogine žival ali se poškoduje vsled vojne, vstaje, povodnji, požara ali strele; pri tej točki moramo omeniti, da se živina proti škodi zaradi požara tako že zavaruje pri splošnem zavarovanju za požar; zaradi škod po streli, vsaj za one slučaje, ki se pripetijo na na prostem kakor na paši in na planinah, bo pa prosila deželna zavarovalnica, da ji državna oblast dovoli tudi take škode povračevati; določb za pravila, ki jih je izdala državna oblast za vse živinske zavarovalnice, ni dovoljeno spreminjati brez posebnega dovoljenja politične oblasti,
d)	ako govedo pogine vsled slabe oskrbe, surovosti ali trpinčenja,
e)	ako goved pogine vsled take kužne bolezni, da je država dolžna odškodnino plačati,
f)	ako je zavarovanec zaklal žival samovoljno in brez potrebe,
g)	ako se ob kužni bolezni zavarovanec ni ravnal po predpisih zakona o kužnih boleznih, ali pa ravnal proti odredbam politične oblasti za zatiranje in obrambo kužne bolezni,
h)	ako je bila žival jetična ali tuberkulozna in še ni bila 180 dni na Kranjskem,
i)	ako ni naznanil pravočasno poslovodji obolenja ali nezgode,
j) ako zapadla premija še ni bila plačana,
k) ako zavarovanec ni ravnal z bolno živino tako, kakor mu je ukazal živinozdravnik ali poslovodja,
1) ako se zavarovancu dokaže, da je hotel on ali pa njegovi ljudje namenoma zavarovalnico oškodovati.
To so določbe v pravilih, vsled katerih se v omenjenih slučajih odškodnina ne sme plačati; vendar pa pravila tudi določajo, da bode lahko dovolil v posebnega ozira vrednih slučajih, posebno ako ne bo zadela zavarovanca velika krivda, deželni odbor celo ali pa vsaj delno odškodnino; taka izredna, milostnim potom dovoljena odškodnina se bode pa pokrivala cela iz za-varovalničnega zaklada in ne polovico iz zaklada do-tične krajevne zveze, kakor druge odškodnine, tako da ne bo nič trpela krajevna zveza od takih izjemnih odškodnin.
Ko bo škoda preiskana in cenjena, poslal bo načelnik komisije poročilo vodstvu zavarovalnice v Ljubljano, in vodstvo bo presodilo nezgodo, določilo ali ima zavarovanec v smislu pravil pravico do odškodnine, odmerilo visokost odškodnine in poslalo odškodnino zavarovancu najpozneje v štirih tednih. Ako bode vodstvo z ozirom na pravila odriklo odškodnino, ima zavarovanec pravico pritožiti se v 8 dneh do deželnega odbora; zoper sklep deželnega odbora pa ni dovoljena nobena nadaljna pritožba.
Odškodnina, katero bo dobil zavarovanec bo:
1)	ves izkupiček od poginole ali zaklane živali, oziroma izkupiček za njene posamezne dele,
2)	ako izkupiček od poginole ali pobite živali ne bo znašal 25% cenilne vrednosti, dobi zavarovanec 70'/o preostale škode; ako bode pa znašal izkupiček za žival več kot 25% vrednosti, vendar pa manj kot 50% znašala, bode odškodnina 80 % preostale škode; Kadar bode pa znašal izkupiček več kot 50% vrednosti, dobil bo zavarovanec 90% preostale škode;
3)	ako bi bilo meso kake živali pri zakonitem ogledu mesa deloma ali popolnoma zaplenjeno vsled tuberkuloze, dobi zavarovanec 70 % tiste vrednosti katero bi imelo to meso, ako bi bilo zdravo.
Meso in drugi deli ponesrečenih živali se bodo vedno na takem kraju prodali, kjer bo upati, da se doseže zanje kolikor mogoče visok izkupiček, da dobi vsled tega zavarovanec kolikor mogoče visoko odškodnino. Ako se bodo pa kak izkupiček na mestu dosegel in ni bilo potreba živali ali njenih delov zaradi prodaje drugam pošiljati, bo lahko izročil poslovodja zavarovancu takoj ves izkupiček proti potrdilu.
Pri sestavi zavarovalničnih pravil treba je bilo vpoštevati predvsem vse zahteve in predpise državne oblasti za zavarovalnico za živino; poleg tega so se
pa upoštevale tudi skušnje podobnih javnih zavarovalnic v drugih deželah, posebno tistih, ki že daljše število let z uspehom delujejo, ker ravno iz dolgoletnih skušenj je šele mogoče spoznati, kako mora biti zasnovan tak zavod, ako hoče vspešno delovati in doseči svoj namen. Namen pa je le dobrodelen in dežela, ki bode zavarovalnico ustanovila, ne bode imela od nje nobenega dobička, pač pa vsako leto znatne stroške. Glavni namen zavarovalnice je varovati in povzdigniti živinorejo v deželi, poleg tega pa varovati posameznega posestnika pred težkimi zgubami pri živini, ko bodo sedaj, ko je vrednost živine vedno večja za posameznega posestnika vedno bolj občutna. S tem, da je dežela ustanovila deželno zavarovalnico za živino, je dala vsakemu priliko, da zavaruje svojo živino za slučaj nezgode in je vsled tega varen pred nepričakovanimi in velikimi izgubami; ravno vsled tega pa po ustanovitvi zavarovalnice dežela ne bode mogla dajati nikakih podpor in sploh ne bo mogla upoštevati prošenj, ki bi še prihajala zaradi podpor vsled nesreč pri taki živini, ki ne bo zavarovana. Zaradi tega imajo dolžnost župani in pa tudi vsi živinorejci, da kmalu ustanove v svojem okolišu krajevno zvezo kranjske deželne zavarovalnice za živino in vsako ustanovitev takoj naznanijo vodstvu deželne zavarovalnice za živino v Ljubljani. Vodstvo jim bode na-to takoj preskrbelo vsa potrebna navodila za vspešno delovanje njihove zavarovalnice. Prav posebno so pa dolžni skrbeti za ustanovljanje krajevnih zavarovalnic zaupniki kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine. Vsled večletnega občevanja z govedorejci imajo le-ti že dober vpogled v živinorejske razmere svojega kraja, poznajo posamezne gospodarje in njihovo gospodarstvo, poleg tega pa jim mora biti že znana vsa živina, ki se nahaja v njim odkazanem okolišu. Zaradi tega bodo ravno za začetek posebno ti zaupniki pripravni, da se imenujejo za poslovodje kranjskih zvez. Ako bi pa zaupnik sam ne mogel prevzeti službe poslovodje, mora on vendar skrbeti in pomagati, da se v njegovem kraju ustanovi kmalu krajevna zavarovalnica.
Pri ustanavljanju zavarovalnice za živino mora pomagati pa tudi vsak umen živinorejec, ker brez dobre zavarovalnice za živino se dandanes, ko vrednost živine vedno raste, živinoreja ne bo mogla povoljno pospeševati in povzdigniti, in zato bo ustanovitev deželne zavarovalnice, posebno kadar se bode razširilo zavarovanje živine po vsej deželi, velik napredek v našem gospodarstvu.
Dež. veterinar Fr. Černe.
Cene za sadje.
Z naredbo c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 3. julija 1918, drž. zak. št. 242, 243, 244, odnosno z ukazom kranjske c. kr. deželne vlade z dne 12. julija 1918, dež. zak. št. 18, 19, 20, so se cene svežemu sadju določile sledeče:
I. Najvišje cene za jabolka. Pri prodajanju svežih jabolk po pridelovalcu v množinah nad 5 kg se ne smejo prekoračiti sledeče najnižje cene:
a)	na mestu pridelovanja 60 K;
b)	pri dostavitvi k skladišču veletrgovca 66 K za 100 kg;
Te cene veljajo za neizbrano blago brez zavoja. Pri prodaji izbranega blaga po pridelovalcu porabnikom, če se tisto ne prodajo v množinah pod 5 kg, se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene:
a)	za namizna, z roko trgana prvovrstna jabolka brez hib na oddajni postaji 95 K;
b)	za namizna, z roko trgane drugovrstna jabolka, brez hib in manjši kosi na oddajni postaji 85 K;
c)	za omizna jabolka brez hibe 60 K;
d)	za jabolka za gospodinstvo, to so z roko trgani sadeži od oddajne postaje 52 K;
e)	za jabolke za mošt tudi od oddajne postaje 28 K. Te cene veljajo za 100 kg zdravega za trg sposobnega blaga brez zavoja. Pri prodaji namiznih in omiznih jabolk z močnimi odtiski, ali črvivih, pokve-čenih, glinastih ali nepopolnoma zrelih velja cena, ki je določena za jabolka za gospodinjstvo.
Za prodajo jabolk po veletrgovcu na oddajni postaji so določene sledeče cene:
a)	za namizna prvovrstna jabolka 100 K;
b)	za namizna drugovrstna 90 K;
c)	za omizna 65 K;
d)	za jabolka za gospodinjstvo 57 K;
e)	za jabolka za mošt 33 K za vsakih 100 K.
Za na drobno prodajo svežih jabolk, t. j. pri prodaji v množinah pod 5 kg porabnikom, so določene glasom gori navedenega ukaza c. kr. deželne vlade sledeče najvišje cene: v Ljubljani
a)	za prvovrstna namizna brezhibna in z roko trgana jabolka.....
b)	za drugovrstna brezhibna namizna jabolka ....
c)	za omizna brezhibna, z roko trgana jabolka • •
d)	za jabolka za gospodinjstvo .........
e)	za jabolka za mošt • • Te cene se razumejo za 1 kg zdravega za trg
sposobnega blaga. Za razkošnostne vrste jabolk te cene ne veljajo.
drugod na Kranjskem
trgu	na trgu
160
jalnah
165
140
jalnah
145
150 155 130 135 145 150 125 130
110
60
115
65
100
50
105 55
II. Najvišje cene za hruške.
Pri prodaji svežih hrušk po pridelovalcu v množinah nad 5 kg se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene:
a)	na mestu pridelovanja 55 K;
b)	pri dostavitvi k skladišču trgovca 63 K.
Te cene se razumejo za 100 kg neodbranega blaga brez zavoja.
Pri prodaji odbranega blaga po pridelovalcu porabnikom, če se tisto ne prodajo v množinah pod 5 kg, se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene:
a)	za namizne prvovrstne hruške brez hib na oddajni postaji 78 K;
b)	za namizne drugovrstne hruške brez hib 68 K;
c)	za zgodnje hruške do vštetega 10. avgusta 1918 74 K;
d)	za hruške za gospodinjstvo 44 K;
e)	za tepke in hruške za kuho na oddajni postaji 21 K.
Te cene se istotako razumejo za 100 K zdravega za trg sposobnega blaga brez zavoja.
Za prodajo hrušk po veletrgovcu za oddajne postaje so določene sledeče cene:
a)	za namizne prvovrstne hruške brez hib 86 K;
b)	za namizne drugovrstne hruške brez hib 76 K;
c)	za zgodnje hruške 80 K;
d)	za hruške za gospodinjstvo 50 K;
e)	za tepke in hruške za kuho 23 K za 100 kg zdravega, za trg sposobnega blaga brez zavoja. Za na drobno prodajo svežih hrušk tuzemskega
dohoda, t. j. za prodajo v množinah pod 5 kg porabnikom, se ne smejo v Ljubljani n,Kr™djikem preseči sledeče najvišje cene: natIgu v proda- nitrgu v prod.-
a) za namizne prvovrstne hruške brez hib • • • •
130
T
134
122 129
120 124 112 116
130 120 124
b)	za namizne drugovrstne hruške brez hib • • • •
c)	za zgodnje hruške do vštetega 10. avgusta 1918 126
d)	za hruške za gospodinjstvo ......... 95 100 90 94
e)	za tepke in hruške za
kuho......... 95 56 42 46
Cene se razumejo za 1 kg zdravega za trg sposobnega blaga.
Za razkošnostne vrste hrušk te cene ne veljajo.
III. Najvišje cene za češplje In slive.
Pri prodaji svežih češpelj in sliv po pridelovalcu porabnikom, če se tiste ne prodajajo v množinah pod 5 kg se ne smejo prekoračiti sledeče najvišje cene:
a)	za češplje (domače slive) in sicer obrano blago	Za na drobno prodajo svežih češpelj in na oddajni postaji 65 K;	sliv tuzemskega izvora, to je za prodajo v rano-
b)	potreseno blago 40 K;	žinahpod5kgso določe- v Ljubljani n> ¿™$dkem
c)	za slive 70 K;	ne sledeče maksimalne cene: natrgu v prod». natrgu v prod».
d)	za ringloje (zrele ali nezrele) 45 K;	a) za češplje in sicer ob- v v v v Cene veljajo za 100 kg zdravega za trg sposob-	ran0 blag°...... 106 110 96 100
nega blaga.	b) za otreseno blago • • • 76 80 66 70
Za prodajo češpelj in sliv po veletrgovcu	c) za slive....... 120 124 114 118
veljajo sledeče najvišje cene od oddajne postaje:	d) za ringloje (zreii ali ne-
a)	za češplje in sicer obrano blago 70 K;	zreli).........¡24 ¡28 114 118
b)	za otreseno blago 45 K;	e) za mirabele...... 150 154 134 138
c)	za slive 80 K;	' , . .
d)	za ringloje 80 K-	Cene se razumeJ° za 1 kS zdravega> za trg spo-
e)	za mirabele 108 K.	sobneša blaša"
Cene se razumejo za 100 kg zdravega, za trg	Prestopki določil teh naredb se strogo kaznujejo,
sposobnega blaga brez zavoja.	Naredbe so stopile v veljavo z dnem razglasitve.
Rabojemno pravo.
Navodnik in zakon.
Spisal dr. Fran Mohorič.
(Dalje.)
2.	V slučaju pa, da je bil prezadolženec rabo-davec a) je vstopil stečajni sklad popolnoma v pogodbo.
b) Samo če je prišlo do prodaje rabojemnega predmeta na predlog stečajnega upravnika, je bila ta prodaja smatrati vselej potrebna, in se je prvotna pogodba premenila v smislu § a 1126 o. d. z., tako, da je novi lastnik imel takojšnjo pravico odpovedi v zakonitem odpovednem roku.
3.	Pri tem sta ostala §§ 1117 in 1118 o predčasni enostranski razrušitvi rabojemne pogodbe izrecno nedotaknjena.
II. Novi stečajni red (c. naredba 10/12 1914 št. 337 d. z.) ima prilično enake, vendar popolnjene določbe v §§ih 23 in 24.
Ad 1) § 23: (1) Kadar je prezadolženec najel kako stvar, kot rabojemec, more (a) s t e č a j n i upravitelj ali (b) rabodavec, nekvarno zahtevku na povrnitev povzročene škode, pogodbo odpovedati, držeč se zakonitega ali dogovornega odpovednega roka.
(2). Kadar je rabojemnina plačana naprej, je robo -davčeva odpoved veljavna še le s pretekom časa, za katerega je rabnina plačana!
Ad 2. Prezadolženec kot rabodavec: § 24: a) Kadar je prezadolženec oddal stvar v rabojem, ondaj vstopi stečajni upravitelj v pogodbo, b) Iz javne knjige nerazviden predizplatek rabo-jemnine se more zoper stečajnega upravitelja, (c) —
nekvarno zahtevku na povrnitev povzročene škode, — uveljavljati samo za oni čas, do katerega bi trajalo rabojemno razmerje v slučaju takojšnje odpovedi z upoštevanjem dogovorjenega roka.
(3). Vsaka odtujitev rabojemnega predmeta v stečaju ima za rabojemno razmerje veljavo potrebne odpovedi.
Novi zakon je torej v toliko popolnejši, da a) iz-rečno pridržuje rabodavcu odškodnino za predčasno razrušitev pogodbe; b) da se dopušča uvaževanje zaradi dogovornega poleg zakonitega odpovednega roka, in se izločuje vpoštevanje krajevno-običajnega odpovednega roka, — kteri pa pride sploh sicer v po štev nadomestno za slučaj neobstoja zakonitega odpo vednega roka, in katerega torej zakoniti odpovedni rok itak izključuje; c) da urejuje tudi slučaj predpla čane rabojemnine. Za ta slučaj pa je zopet razlikovati dva podslučaja.
a.) Kadar je predizplačanje rabojemnine vknjiženo (razvidno iz javne knjige), je veljavno tudi za stečajni sklad, in more stečajni upravitelj odpovedati še le po preteku dobe glede predplačane rabojemnine.
£) Pri nevknjiženem predizplatku pa more stečajni upravitelj takoj rabojem odpovedati, in obvelja izplačana rabojemnina nasproti stečajnemu skladu le za čas, do kterega bi trajalo najemno razmerje pri takojšnji odpovedi za dobo dogovorjenega ali zakonitega odpovednega roka.
4. Seveda ostaneta razloga §§ 1117, 1118 o. d. r. o predčasni enostranski razrušitvi rabojemne pogodbe — povsem v veljavi, četudi novi stečajni zakon v nasprotju s starim tega izrecno ne povdarja.
Kajti če v posebnem (specijalnem) stečajnem zakonu ni določeno nič izjemnega, veljajo določbe splošnega zlasti pa občega državljanskega prava, na kte-rega temelju stoji sam stečajni red in katerega naj ravno stečajni red po sredstvu svojega postopka zakonito uveljavlja in po zakonito urejenem načinu postopanja pravilno izvede.
II.
Zakon:
1.)	XXV. poglavje občnega državljanskega zakonika z dne 1. 6. 1811 (ces. patent z dne 1. 6. 1811, št. 946 pr. 26. z )
2.)	Tretja delna obnova (novela) k občnemu državljanskemu zakoniku — ces. naredba 19. 3. 1916, št. 69 d. z. — v enotnem be-sedju — besedje obnove je označeno z razprtim tiskom.
3.)	nespremenjeni so ostali paragrafi občega državljanskega zakona ces. pat. z dne 1. 6. 1811, št. 946 pr. 26. z.: 1090 do 1C95, 1099, 1103, 1106, 1108, 1110 do 1116, 1118 do 1120;
4.)	spremenjeni so po tretji delni noveli, ces. pat. z dne 19. 3. 1916, št. 69, drž. zak. paragrafi: 1096, 1097, 1098, 1100, 1101, 1102, 1104, 1105, 1107, 1109, 1116 a, 1117, 1121;
5.	Spremembe so označene z razprtim tiskom.
Rabojemna pogodba.
§ 1090. Pogodba, s katero kdo pridobi rabo ne-porabljive stvari za gotov čas in za določeuo ceno, se imenuje sploh rabojemna pogodba.
§ 1091. Rabojemna pogodba se imenuje najemna pogodba, kadar se v rabojem dana stvar da rabiti brez obdelovanja; kadar se pa da uporabljati samo z marljivostjo in trudom, se imenuje zakupna pogodba.
Bistvenosti.
§ 1092. Najemne in zakupne pogodbe se morejo sklepati o istih predmetih in na isti način, kakor kupna pogodba. Najemnina in zakupnina se plačuje, če ni dogovorjeno nič drugega, kakor kupnina.
§ 1093. Lastnik more dati v rabojem kakor svoje premičnine in nepremičnine, enako svoje pravice; more pa priti tudi v položaj, vzeti v rabojem rabo svoje lastne stvari, kadar pristoja raba drugemu.
Učinek.
§ 1094. Kadar so se pogodniki zedinili o bist-venostih rabojema, namreč o stvari in ceni, ondaj je pogodba popolnoma sklenjena in je raba stvari smatrati kupljena.
§ 1095. Kadar je rabojemna pogodba vpisana v javne knjige, ondaj je smatrati pravico rabojemčevo kot stvarno pravico, katero mora trpeti tudi nasledujoči posestnik zoper sebe za še preostali čas.
Medsebojne pravice.
1. Z ozirom na prepustitev, vzdržan je, uporabljanje.
§ 1096. Najmodavci in zakupodavci so obvezani rabojemno stvar izročiti in vzdrževati v porabnem stanu na lastne stroške in ne motiti rabojemcev v dogovorjeni rabi in vživanju.
Kadar je rabojemna stvar pri izročitvi tako nedostatna ali postane tekom rabo-jemnedobetakonedostatna, dani sposobna za dogovorjeno rabo, ondaj je rabojemec za dobo in po meri nerabnosti oproščen plačevanja rabojemnine. Temu oproščenju se pri najemu neprimičnin ni moči odreči zanaprej.
Zakupec ima navadne poprave gospodarskih poslopij le toliko sam nositi, kolikor se dajo opraviti z gradivom zemljišča in s storitvami, ki jih je po svoj-stvu zemljišča upravičen zahtevati.
§ 1097. Kadar nastane potreba poprav, ki zadevajo rabodavca, ondaj jih je rabojemec obvezan naznaniti rabodavcu brez odloga, sicer morapovrniti škodo. Rabojemec se smatra poslovodjem brez naročila, kadar je na rabojemno stvar napravil rabodavca zadevajoči potrošek (§ 1036), ali koristen potrošek (§ 1037); mora pa povračilo sodno terjati najdalje v šestih mesecih po vrnitvi rabojemne stvari, sicer je tožba ugasnila.
§ 1098. Najmci in zakupci so upravičeni, najemne in zakupne stvari po zmislu pogodbe rabiti in uživati skozi določeni čas, ali tudi dati v podrabojem, kadar se to more zgoditi brez lastnikove škode in se v pogodbi ni izrecno prepovedalo.
2. Bremena.
§ 1099. Pri najemih nosi vsa bremena in davščine najmodavec. Pri pravih zakupih, kadar so sklen. jeni počez, prevzame zakupec, izvzemši vpisana hipotekama bremena, vsa druga bremena. Kadar pa se sklene zakup po prevdarku, ondaj nosi ona bremena, katera so se bila odtegnila od dohodkov, ali se morajo odplačevati le iz pridelkov, in ne od zemljišča samega.
3. Rabojemnina.
§ 1100. Kadar ni nič drugega dogovorjeno, ali krajevno običajno, je plačevati rabojemnino, če je stvar vzeta v rabojem za eno leto ali več let, poluletno, pri krajši rabojemni dobi pa po nje poteku.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja i
. 24. Gospod J. E. Št. L. Štajersko.
Vprašanje:
1.	Je-li župan upravičen samovoljno brez vednosti občinskega odbora inserirati službo občinskega tajnika, ne da bi navedel v inseratu, katera občina išče tajnika. N. pr. da se glasi inserat: „Večja občina potrebuje obč. tajnika. Zmožnosti itd. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista „Slovenec"."
2.	Je-li župan upravičen na tak razpis službe izbranega občinskega tajnika sam v službo sprejeti in se ž njim glede plače pogoditi brez vednosti občinskega odbora?
3.	Je-li upravičen komisar politične uprave brez pravega povoda, na prošnjo župana brez občinskega odbora, pri občinski seji intervenirati, da se občinskega tajnika takoj iz službe odpusti?
4.	Ima li od samega župana podpisana pogodba glede 6 tedenske medsebojne službene odpovedi veljavo, da je občinski tajnik upravičen zahtevati 6 tedensko odpoved?
5.	Je-li občinski tajnik upravičen zahtevati tudi narasle potne, prevozne stroške od župana, ker se ni držal podpisane pogodbe glede 6 tedenske odpovedi?
Odgovor:
1.	Po § 28. obč. reda za Štajersko mora občinski odbor dati občinskemu predstojništvu toliko pomožnega osobja na razpolago, kolikor ga za opravo poslov potrebuje. Na podlagi navedenega postavnega določila je jasno, da župan brez vednosti občinskega odbora ni upravičen, sprejemati kogarkoli v občinsko službo, marveč si mora v vsakem takem slučaju, še predno razpiše službo ali pa inserira v listih, izposlo-vati pritrditev od strani občinskega odbora. Če župan tega še ni storil, mora pa na vsak način naknadno poročati občinskemu odboru, da je razpisal službo občinskega tajnika, ali pa da je tajnika že kar sprejel v službo in da naj obč. odbor dovoli tajniku plačo. Nam ni znano, ali obstoji na Štajerskem kaka določba, da treba službe občinskih tajnikov javno razpisati. Zato je po našem mnenju brez pomena, ali se inserira anonimno, ali pa potom javnega razpisa.
2.	Že iz gorenjega je razvidno, da je župan pač upravičen pogajati se s kako osebo, ki naj bi prevzela službo občinskega tajnika, glede plače, veljavno službeno pogodbo pa more z dotičnikom skleniti le občinski odbor. Brez vednosti odbora sklenjena službena pogodba župana z obč. tajnikom nima napram občini nobene pravne veljave, temveč se smatra samo kot zasebna pogodba med županom in tajnikom.
3.)	Po § 89. obč. reda štajerskega utemeljena državna nadzorstvena pravica nad občinami se raz-
i odgovori.
teza na vse občinske organe. Občinski uslužbenci direktnemu državnemu nadzorstvu po našem mnenju niso podvrženi, marveč le disciplinarni oblasti občinskega odbora. Ker po obstoječem občinskem redu državnim organom ni dovoljeno direktno poseganje v vodstvo občinskih poslov v tem smislu, da bi občino mogli siliti, da to ali ono stori, potemtakem državni organ n i bil upravičen, direktno intervenirati pri občinski seji, da naj bi se tajnik odpustil iz službe.
Državna oblast ima le paziti, da občine ne kršijo obstoječih postav in sme v posebnih slučajih razpustiti občinski odbor. Predno pa more državna oblast občinski odbor razpustiti, mora biti neizpodbitno dokazano, v čem je občina kršila državne ali druge postave. Zoper razpust je dopustna pritožba na c. kr. ministerstvo za notranje zadeve.
4.	Že zgoraj smo rekli, da ima pogodba, sklenjena med obč. tajnikom in županom brez vednosti občinskega odbora, pravno veljavo le napram županu, ne pa tudi napram občini odnosno občinskemu odboru. Če sta župan in tajnik svojčas dogovorila 6 tedensko odpoved, je tajnik, ako je moral takoj zapustiti službo vsekakor upravičen zahtevati od župana plačo za 6 tednov. Razsoditi pa bo imelo v tej stvari vedno le civilno sodišče.
5.	Kar se tiče prevoznih in potnih stroškov ni jasno, ali je bilo v svoječasni službeni pogodbi glede tega kaj določeno ali ne. O eventualnih tozadevnih zahtevkih tajnika ima istotako razsoditi sodišče.
25. Županstvo občine Š.
Vprašanje: V tukajšnjo občino se je naselil pred nekako 6 leti s svojo družino kovač A. P., pristojen v občino T. Ko je izbruhnila vojna, je odšel k vojakom, letos pa se je kot črnovojnik roj. 1. 1868. povrnil domov, bolan, za kovaška dela radi bolehnosti nesposoben. Vojaški prispevek za preživljanje se je ženi, z ozirom na to, da je bil mož odpuščen, ustavil in sedaj je družina obstoječa iz 6 oseb v naši občini brez imetja, brez zaslužka, brez živil in obleke v veliki revščini. Tukajšnje županstvo se je obrnilo na domovno občino ter prosilo, da družini pripozna sedanjim dragim časom primerno ubožno podporo. Domovna občina T. je na tozadevni dopis odgovorila, da glasom sklepa občinskega odbora izven domače občine ne daje ubožne podpore. Če tukajšnja občina ne mara, da družina A. P. biva v občini, naj jo odgonskim potom pošlje v domovno občino. Vprašamo: Ali smemo odgnati zgoraj imenovano družino? Kako naj v nastopnem slučaju postopamo, da pride ta v bedi živeča družina do ubožne podpore, odnosno, da se jo spravi iz tukajšnje občine?
Odgovor:
V	zmislu obstoječih postav se smejo odgnati ali odpraviti iz občine sledeče osebe:
1.	potepuhi (klateži) in druge delomržne osebe, ki beračijo;
2.	osebe brez izkaza in posla, ki ne morejo dokazati, da imajo dohodke ali kak dovoljen zaslužek;
3.	javne vlačuge, ki na uradni ukaz nočejo odpotovati in
4.	iz ječe izpuščeni kaznjenci in izpuščeni prisiljena, ki jo osebam in premoženju nevarni.
V	tamkajšnji občini bivajoči kovač A. P. ne spada v nobeno izmed zgoraj naštetih vrst, toraj se tudi ne more in ne sme odgonskim potom spraviti iz občine. A. P. si glasom tamošnjega vprašanja vsled svoje bolehnosti ne more prislužiti tega, kar neizogibno
potrebuje za življenje za se in za svojo družino. Smatrati ga je tedaj v zmislu § 1. zakona z dne 28. avgusta 1883 drž. zak. štev. 17 za občinskega reveža, za katerega je dolžna skrbeti njegova domovinska občina T. Domovinska občina pa sme po določilu § 24. ttbožnega zakona zahtevati, da stanuje ubožec, ki hoče dobiti podporo, v domovni občini. Sklep občinskega odbora v T., ki je stavil za podporo pogoj, bivanje v domovni občini, je bil tedaj v tem oziru pravilen. Na stroške domovne občine bi smela tamošnja občina prepeljati A. P. v domovno občino le tedaj, če bi bil ta tako bolan, da bi bil vsled bolezni za hojo nesposoben. Tamošnji občini v danem slučaju ne kaže drugega storiti, kot da opomni A. P. na sklep občinskega odbora v T. ter ga opozori, da naj se, v slučaju, da hoče dobivati ubožno podporo, preseli s svojo družino v domovno občino.
Iz deželnega odbora.
Kopičenje denarja doma. Deželni dobor je razposlal vsem županstvom sledečo okrožnico (z dne 1. oktobra 1918 št. 11094): „Med sedanjo svetovno vojno se opaža, da drži prebivalstvo in to zlasti kmečko ljudstvo denar doma, mesto, da bi ga nalagalo v hranilnicah, bankah in drugih denarnih zavodih. Tako negospodarsko in v nobenem oziru opravičljivo postopanje z denarjem napravlja veliko škodo. Škodo imajo s tem lastniki denarja sami, ker jim denar leži doma mrtev in izgubi vsled tega veliko na obrestih, škodo trpi država, ker mora, mesto da bi potreben denar dobila potom posojil pri raznih denarnih zavodih, izdajati nove bankovce, škoduje pa tako postopanje naposled tudi splošnosti, ker izgubi denar vsled izdaje novih bankovcev na vrednosti.
Kopičenje denarja doma izvira iz nevednosti. Ljudje mislijo, da je denar doma varnejši kot v raznih denarnih zavodih. Ker pa to nikakor ne odgovarja resnici, temveč je ravno nasprotno res, je treba ljudi podučiti.
Županstvu se naroča, da na prebivalstvo v tem zmislu vpliva ter gre tudi c. kr. okrajnim glavarstvom, ki bodo v tem oziru izdala v kratkem navodila, kolikor mogoče na roko."
Pomožna akcija za najpotrebnejše sloje na deželi. Za podporo in preskrbo potrebnih slojev z živili so dosedaj skrbeli po posameznih okrajih posebni pomožni odbori, katerim je dajala država denarno podporo, da so mogli nakupovati živila in jih razdeljevati deloma brezplačno, deloma za nizko ceno. Ker uživa večina ljudi na deželi vojaške oziroma begunske podpore, odnosno podpore za svojce, ki so v Ameriki, se
namerava v bodoče državna podporna akcija omejiti zgolj na osebe s stalno plačo, to je državne uradnike, upokojene orožnike, podčastnike ter aktivne in upokojene učitelje. Za te naj bi skrbele okrajne gospodarske poslovalnice, ki bodo prejemale denarne podpore od države. Za ostale potrebne sloje po deželi, to so užitkarji, mali kajžarji in sploh osebe brez premoženja, pa naj bi skrbele občine same ter dežela. Kar se tiče pomoči dežele, je ta itak že dosedaj podpirala aprovizacijske odbore odnosno gospodarska društva po posamezeih občinah, da so mogli nakupovati živila za ubožnejše prebivalce. Glede pomožne akcije občin, ki naj bi podpirale in skrbele za potreb-nejše občine, pa smo precej skeptični. Prvič je treba pripomniti, da ubožni zakladi naših občin nimajo toliko sredstev, kakor se ponekod misli. Denarne globe, ki se stekajo v ta zaklad, se porabijo sproti, bodisi za podpore ubožcev, bodisi za druge občinske potrebe. Znano pa je tudi, da so se precejšne svote ubožnega denarja porabile za vojna posojila. Edina možnost, dobiti potreben denar, so pač občinske doklade. Vprašanje preosnove pomožne akcije še ni rešeno, ter bo deželni odbor vsekakor pri tem storil, kar je v njegovi moči.
Porazdelitev referatov. Od 22. oktobra 1918 dalje so referati pri deželnem odboru razdeljeni tako-le:
Deželni glavar: Vse zadeve deželnega osobja; vse zadeve, ki niso posebej odkazane drugim referentom.
D. o. dr. Karel Triller: Vojaške zadeve. Pri-prega. Deželne finance. Nadzorništvo deželnih naklad in sploh vse zadeve, ki so v zvezi z deželnimi finan-
cami. Deželni zbor. Deželni teritorij. Šolstvo, izvzemši šolskih vrtov (ki spadajo med deželnokulturne zadeve). Občinske zadeve. Stavbene zadeve. Lovske zadeve. Davščina od vrednostnega prirastka. Trgovska šola. Tujski promet in domovinsko varstvo. Podpore vsled bede. Deželna banka. Deželno mesto za dobavo živine in deželne pristave.
D. o. dr. Evgen Lampe: Vse deželnokulturne zadeve, ki niso izrecno odkazane drugim referentom. Zadružništvo. Kmetijska šola na Grmu. Škontracija vseh deželnih blagajn. Ceste. Železnice. Deželne elektrarne.
D. o. dr. VI. Pegan: Gasilstvo. Deželna pošlo-pja. Ustanove, izvzemši hiralske in sirotinske. Visokošolske podpore. Deželno gledišče. Bera. Statistika. Odgon. Muzej in umetništvo.
D. o. dr. Ivan Zajec: Zdravstvo. Deželni do brodelni zavodi in vse javne bolnice. Obrt. Ubožne zadeve. Hiralske in sirotinske ustanove. Skrbstvo zanemarjene mladine.
D. o. grof Barbo: Vinarstvo. Ribarstvo. Čebelarstvo. Perutninarstvo. Gozdarstvo. Sadjarstvo (brez šolskih vrtov). Podkovna šola. Obramba poljščine. Stanovske stvari. Deželna prisilna delavnica. Državne prehranjevalne podpore rodbinam mobilizovancev.
Pobiranje 5°/, najemninske naklade v trgu Ribnica za leti 1917 in 1918, ki jo je bil deželni odbor sklenil v seji 19. novembra 1917, je Njegovo ces. in kr. Apost. Veličanstvo potrdilo. Dohodki te naklade se bodo porabili za pokritje potrebščin gospodarskega odbora v Ribnici.
Razno.
Vojno-kreditni zavod za južno vojno okrožje,
ki ga je ustanovilo c. kr. finančno ministerstvo sporazumno s c. kr. pravosodnim ministerstvom z naredbo od dne 16. grudna 1917, drž. zak. štev. 307, ima nalog in namen, da že sedaj, predno bo še urejeno vprašanje o odškodninah za po vojni povzročene škode, daje fizičnim in pravnim osebam, ki so utrpele v južnem ožjem vojnem ozemlju vsled vojnih dogodkov kako škodo na posestvu, obratu ali poklicu, v obliki posojil pod čim najugodnejšimi pogoji potrebna denarna sredstva za zopetno zgradbo in vzpostavitev po vojnih dogodkih porušenih ali poškodovanih hiš, obratov, obrtnih podjetij itd.
Škoda, ki pride tu v poštev, je morala nastati ali neposredno vsled sovražnih dejanj, n. pr. obstreljevanja, razstreljevanja, zračnega napada itd., — ali pa posredno, n. pr. vsled nasilne izpraznitve (evakuacije), navala sovražnika (invazije), omejitve prometnih razmer itd.
Za plačilo že obstoječih dolgov, zaostalih obresti, davkov, ali za nabavo uničene ali odnesene hišne in osebne oprave, živil itd., pa ta zavod ne daje posojil.
V delokrog tega zavoda spadajo samo dežele, ki so bile ali ki so še v ožjem vojnem okrožju, t. j. Dalmacija, Istra, Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, Kranjska, Koroška in južna Tirolska.
Ta zavod daje v smislu pravil posjila:
1.	kreditnim zavodom v svrho izpolnovanja njih obveznosti]';
2.	občinam in občinskim zavodom v svrho vzdrževanja njih tekočega gospodarstva, obnove in nadaljevanja njih podjetij in obratov, ter v svrho poprave v ta namen potrebnih stavb;
3.	kmetovalcem, trgovcem, obrtnikom, indu-strijcem in podjetjem za tujski promet v svrho vzdrževanja in nadaljevanja njih obratov, kakor tudi v svrho poprave za ta namen potrebnih stavb;
4.	hišnim posestnikom za zopetno zgradbo in popravo njih stanovanjskih in drugih poslopij;
5.	pripadnikom prostih poklicov (odvetnikom, notarjem, zdravnikom, civilnim inženerjem) za nabavo za poklic potrebne oprave, za zopetno izvrševanje poklica neobhodno potrebnega dela hišne in osebne oprave:
6.	okrajnim bolniškim blagajnam za vzdrževanje njih tekočega gospodarenja;
7.	distributivnim in produktivnim zadrugam za zopetni pričetek in nadaljevanje njih obratovanja, kakor tudi za zopetno zgradbo njih poslopij; zlasti takim produktivnim zadrugam, ki se ustanovijo šele med vojsko ali v začetku mirovnega časa v svrno nabave surovin in orodja za zopetno zgradbo ali potrebščin za kmetijstvo;
8.	kmetovalcem ali zakupnikom kmetskih zemljišč za posetev neobdelanih zemljišč (predujmi za setev);
9.	zdraviliščnim komisijam in od dotične dežele priznanim zvezam za pospeševanje tujskega prometa za zopetni pričetek in vzdrževanje njih poslovanja ter za izvršitev poprav, ki so za tujski promet neobhodno potrebne.
Obrestovanje teh posojil se določa z ozirom na potrebnost in razmere prosilca v raznih stopnjah, od Va % nad eskontno mero avstro-ogrske banke kot najvišje pa doli po 4»/, ozir. 3 %> do popolne brezobrest-nosti.
Za varnost posojila je zastaviti posestvo, terjatve, vrednostne papirje itd. ali dati menice, plačila zmožne poroke itd.
Ako prosilec ne more nobene teh varnosti nuditi, prevzame zanj v oziravrednih razmerah džava sama jamstvo za izpadek, nakar se posebno opozarja.
Rok za plačilo posojila zamore se v smislu pravil podaljšati do 20. leta po sklepu miru z Italijo.
Iz navedenih pogojev je razvidno, da ima ta zavod edino namen prebivalstvu južnih dežel, ki je po vojnih dogodkih škodo utrpelo, nuditi denarno pomoč in njega gospodarsko vzpostavitev pospeševati.
Poudarjati pa je, da dotični poškodovanec, ki je prejel pri tem zavodu posojilo, nikakor ne izgubi s tem svoje morebitne pravice do kasnejše vojne odškodnine!
Prošnje za posojilo je vložiti na vojno-kreditni zavod za južno vojno okrožje, in sicer pri njega krajevno pristojnih tajništvih, pismeno ali ustmeno. V prošnjah je navesti: a) visokost škode in kako je nastala, b) visokost zaželjenega posojila, c) za kaj se namerava posojilo porabiti, d) premoženjske razmere, e) kakošno varnost se za posojilo nudi, in f) kako se namerava posojilo vrniti.
Prošnjam je priložiti: potrdilo okrajnega glavarstva o škodi, posestne liste, zemljeknjižne izvlečke, zavarovalne police itd.
Natančnejša pojasnila dajejo ravnateljstvo tega zavoda v Celovcu, Villacherstr. 6, ali njegova tajništva, ki so za posamezne prizadete dežele, in sicer za Goriško-Gradiščansko v Gorici, via Seminario 5, — za Trst z okolico in Istro skupaj v Trstu, via del Campanile 13, — za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta št. 2, — za Koroško pri ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstr. 6, — za Dalmacijo v Dubrovniku, in za Tirolsko v Boznu, Silberg. 5
Razun tega se bodo odredili v posameznih krajih redno ali po potrebi od slučaja do slučaja posebni uradni dnovi, na katerih se bo dajalo prebivalcem vsa pojasnila. O teh uradnih dnovih bo prizadeto prebivalstvo obveščeno po okrajnih glavarstvih, občinskih uradih itd. ter po časopisih.
Okrajnim glavarstvom, županstvom in župnim uradom je zavod že razposlal svoja pravila in določila o pogojih, pod katerimi se posojilo daje. Občinstvo se torej v lastnem oziru poživlja, da se pri navedenih uradih čim najbolj natančno poduči o nalogah in namenu zavoda in o načinu, kako se posojilo dobi-
Direktna preskrba porabnikov s krompirjem. Deželna vl.ida je v namenu ustreči občni želji nepre-skrbljencev s privolitvijo c. kr. urada za ljudsko pre-
hrano dovolila dobavo krompirja kratkim potom, t. j. direktno dobavo nepreskrbljencev pri poljedelcih. Pri tem se je ravnati po sledečih navodilih: 1. Dobava se mora izvršiti le v mejah kranjske dežele; 2. Porabna letna množina do prihodnjega pridelka sme znašati za osebo največ 100 kg; 3. Dobavna dovoljenja se sme izdajati le pod pogojem, ako se porabnik odpove karti za krompir. 4. Prošnje za dobavna dovoljenja je vložiti v istem političnem okraju na politično oblast 1. instance (okrajno glavarstvo), prošnje za dobavo zunaj političnega okraja bivališča pa na žitni zavod za časa vojne v Ljubljani. Primer: Ako porabnik stanuje v litijskem političnem okraju in hoče krompir kupiti v Šmartnem pri Litiji, mora vložiti prošnjo na c. kr. glavarstvo v Litiji; ako pa hoče isti porabnik, stanujoč v političnem okraju Litija, kupiti v Črnučah (pol. okraj ljubljanska okolica) krompir, mora vložiti prošnjo na žitni zavod v Ljubljani. Politična okrajna oblastva (v 1. slučaju) in žitni zavod (v 2. slučaju) izdajajo porabnikom transportna dovoljenja. 5. V prošnjah se more navesti natančni naslov (ime, bivališče, hišna štev.) producenta, t. j. poljedelca, pri katerem se namerava krompir kupiti, ker bi se sicer morale prošnje vrniti prosilcem v svrho dopolnitve, kar bi povzročalo le zamudo časa. 6. Da se olajša porabnikom hitra sestava prošenj, dobe stranke pri političnih oblastih, v Ljubljani pri mestnem magistratu, vzorce (formularje). 7. Rok za vlaganje prošenj za dovoljenje direktne nabave krompirja v zgorajšnjem smislu se konča 2. novembra 1918. Podaljšanje tega roka se pod nobenim pogojem ne dovoli. Prošnje bi morale biti vložene na vsak način do tega časa; one prošnje pa, ki se oddajo na pošto do 2. novembra, se bodo še vpoštevale. — Producenti in konsumenti se pa posebno opozore, da se bo prekoračenje cen najstrožje kaznovalo. Najvišja cena za navaden krompir je določena pri množinah pod 100 kg na 36 vinarjev 1 kg, le pri rogli-čarjih na 66 vinarjev 1 kg; pri množinah najmanj 100 kg in več, 20 K za 1 meterski stot za navaden krompir; za rogličarje pa 50 kron za 1 meterski stot. Pripomni se, da velja ta dobava krompirja samo za zasebna gospodinjstva, za stranke torej, ki imajo karte za krompir.
Osmo žrebanje zastavnih listov in komunalnih zadolžnlc Kranjske deželne banke. Pri osmem žrebanju 41/a,/o zastavnih listov in 41/i,/o komunalnih za-dolžnic Kranjske deželne banke, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1918, so bile izžrebane sledeče številke: I. 4'V/o zastavni listi. Po K 10.000 št. 11, 15, 20; po K 2.000 št. 7, 28, 33, 60, 63, 73, 75, 79, 79, 104, 136, 155, 170, 177; po K 1.000 št. 16, 22, 26, 34, 42, 66, 79, 119, 128, 132, 135, 139; po K 200 št. 2, 13, 19, 34, 50, 60, 69, 76, 90, 97, 107, 140, 151, 155, 168, 174, 187, 192, 219; po K 100 št. 2, 6, 9, 12. II. 4V,»/0
komunalne zadolžnice. Po K 10.000 št. 434, 440, 442; po K 2.000 št. 84, 141, 259, 558, 570, 628, 645, 708, 774, 780; po K 1.000 št. 26, 329, 438, 506, 537, 596, 625; po K 200 št. 459, 473, 583, 618, 626, 665; po K 100 št. 15, 154, 258, 280. Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bode izplačevala blagajna Kranjske deželne banke proti vročitvi od 1. jauuarja 1919 naprej.
Nakup žita na Kranjskem. C. kr. urad za ljudsko prehrano je predpisal kranjski deželi provizorični kontingent za krušno žito (pšenico, rž in ječmen) v višini 2C0 vagonov. Deželni kontingent za ajdo in koruzo še ni določen. C. kr. deželna vlada je na podlagi poset-vene ploskve, donosa letošnje letine, velikosti posestev in na podlagi oddaj zadnjih treh let porazdelila deželni kontingent za pšenico, rž in ječmen na okraje. V naslednjem podajemo porazdelitev kontingenta na okraje, kakor tudi množino krušnega žita, ki so ga oddali posamezni okraji Žitnemu zavodu do vštetega 12. oktobra. Politični okraj Črnomelj okrajni kontingent 1200 q, oddano do 12. oktobra 896 q, v odstotkih od predpisanega kontingenta 75%; Kamnik 2200 q, oddano do 12. oktobra 1579 q, torej 72%; Kočevje 700 q, oddano do 12. oktobra 250 q, torej 36%; Kranj 3300 q, oddano do 12. oktobra 2090 q, torej 63%; Krško 3700 q, oddano do 12. oktobra 926 q, torej 25%; Litija 1700 q, oddano do 12. oktobra 1537 q, torej 90%; Ljubljana 2000 q, oddano do 12. oktobra 1344 q, torej 67°/,; Logatec 300 q, oddano do 12. oktobra — q, torej — /o; Novo mesto 4000 q, oddano do 12. oktobra 1396 q, torej 35°/o; Postojna 300 q, oddano do 12. oktobra 88 q, torej 29Vo; Radovljica 600 q, oddano do 12. oktobra 128 q, torej 21®/o. Skupaj deželni kontingent 20.C00 q; oddano do 12. oktobra 10.235 q; v odstotkih od predpisanega kontingenta 51%.
Licitacija plemenskih kobil. Dne 30. oktobra se bode prodalo ob 10. uri dopoldne pri c. in kr. razpe-čevalnici konj v Kočevju na šolskem travniku 10 plemenskih kobil in pri c. in kr. razpečevalnici konj v Ljubljani ob 9. uri dopoldne v Nušakovi vojašnici 26 plemenskih kobil. K licitaciji bodo pripuščeni le taki ponudniki, ki se bodo izkazali z od politične oblasti potrjeno kupno legitimacijo, da so kmetovalci. Za re-jlektante na plemenske kobile veljajo sledeči pogoji: Kupna legitimacija mora biti potrjena od pristojnega častnika za evidenco konj (Pferdeevidenzoffizier), da je res konjerejec, vsled česar se morajo kupne legitimacije vposlati pravočasno častniku za evidenco konj v potrdilo. Kupljena kobila se ne sme darovati ali prodati do konca decembra 1919. Kupec kobile mora pripustiti isto k žrebcu, ki ga določi poveljnik državne žrebčarne. Pripustilni list velja kot dokaz, ako vojaška oblast istega zahteva. Vojaška oblast je upravičena, ako bi ne bila kupljena kobila pripuščena do konca decembra 1919. 1., kupiti za cenjeni iznos nazaj. Kobile z evi-
denčnim listom ne bodo, ako so bile res pripuščene, če le mogoče vpoklicane v vojaško službo.
Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani pojasnjuje na razne prošnje in pritožbe glede izplačevanja vojne doklade, t. j. 1 K za vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačuje vojno doklado le tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojem pa Deželno mesto ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki bi se ne odzval na prvi poziv zaupnika. Vsak posestnik mora tedaj svojo živino, ki mu jo je določil zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto, če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določeno žival na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija namreč ima pravico, da sme na dobavo prignano živino oproščati od dajatve, ako posestnik dokaže, da bi bil gospodarsko in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj ne odzove zaupniku na prvi poziv, mu nikaka prošnja in pritožba več ne pomaga, da bi se mu naknadno izplačala vojna doklada. Vojno doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu odredbe poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kot nagrado onim posestnikom, ki živino priženejo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika.
Klanje in prodaja živine. „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" je dalo nalog svojim zaupnikom po deželi, da vzamejo brezobzirno in ne glede na škodo živino tistim, ki jo tihotapijo iz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja ali pa jo prodajajo brez vednosti zaupnikov „Deželnega mesta". Isto velja tudi za teleta. Za vsako iz dežele iztihotap-Ijeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav plemenski, za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo pa eno govedo. Seveda se bodo odvzela potom rekvizicije ter se bodo poslala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali se bodo oddale vojaštvu, plemenske živali pa se bodo zamenjale za klavno živine. Ta korak je „Deželno mesto za vnovčevanje živine" storilo vsled tega, ker se je prepričalo, kako velike množine živine se iztihotaplja na Hrvatsko, Štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pa posestniki iz sredine dežele morajo potem oddajati mesto drugih živino. Ravno tako se pobijajo na skrivnem goveda in teleta v velikanski množini oziroma se prodajajo pod roko v veliki množini brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog nadzorovati promet z živino, da se ne gode sleparije ter imajo skrbeti, da se živinoreja po nepotrebnem ne uničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristojnemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doma razprodati ali se odda na kontingent kake občine. Kdor bi v sili zaklano
živino brez vednosti zaupnika razpolagal, se mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdor bi živino nalašč poškodoval, da bi jo potem zaklal v sili, se mu bo odvzela ravno tako druga zdrava žival, kot če bi jo naravnost zaklal doma. Posestniki se torej nujno opozarjajo, da se ravnajo točno po obstoječih predpisih glede prometa z živino, ker se izgovori o nevednosti ne bodo upoštevali in bo „Deželno mesto za vnovče-vanje živine" strogo izvrševalo zgorajšnja določila.
Promet s prašiči. Ker ljudem ni jasno, kako je letos urejen promet s prašiči, opozarjamo, da ima „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" nakupni monopol za klavne prašiče in sicer na podlagi min. ukaza 15. 2. 1917 v zvezi z ukazom dež. vlade z 11. 11. 1916. Nihče torej ne sme klavnih prašičev drugemu prodati kot „Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani" oz. njega zaupnikom, ki se izkažejo z izkaznico deželne vlade v Ljubljani. Tudi nakupovati ne sme klavnih prašičev nikdo drugi kot „Kranj. dež. mesto" ozir. njega zaupniki. „Kranj, dež. mesto za vnovč. živine" opozarja prašičerejce, da naj ne koljejo doma preko nujne lastne potrebe ter naj ne prodajo niti živih niti zaklanih prašičev, niti slanine ne pod roko, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se jim pozneje odvzeli tudi taki prašiči, ki so jih imeli pripravljene za lastno potrebo, čeprav bi ostali potem sami brez masti. Cene klavnim prašičem bodo dosti višje kot lansko leto ter jih vsakdo lahko izve pri pristojnem zaupniku „Kr. dež. mesta za vnovč. živine". Imena zaupnikov so županstvom znana. Kdor bi ravnal proti tem uredbam bo brezobzirno kaznovan z globo do 5000 K ozir. do 6 mesecev zapora. — „Kranjsko deželno mesto za vnočevanje živine v Ljubljani".
Razdeljevanje nagrad za plemenske bike in merjasce. .Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" priredi tudi letos razdeljevanje nagrad za plemenske bike in merjasce, in sicer pod sledečimi pogoji: 1) Na določen dan morajo prignati lastniki bikov in merjascev, ki želijo sprejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, ki jo določi .Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine' ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo zglašena tudi po županstvih. Kdor ne bi prignal živali ob pravem času, nima pravice, zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer dani vsi pogoji. Razdeljevanje po hlevih ali na kak drug način je popolnoma izključeno. 2.) Nagrade se bodo izplačevale le za take bike in merjasce, ki so za pleme res sposobni in ki Se že rabijo za pleme. Sposobnost za pleme in kategorijo bo določila posebna komisija, katero sestavi .Kranjsko deželno mesto* in bo sestojala iz enega strokovnjaka .Deželnega mesta', živinozdravnika ter župana, oz. njegovega namestnika iz občine, kjer se vrši pregledovanje. 3.) Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno ži-
val vsaj še eno leto od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega drugega vzroka, za katerega ni sam odgovoren, — zakol v sili itd. — je dolžan za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto, in sicer glede bikov 20 K, glede merjascov pa 10 K od prejete nagrade vrniti ter izplačati te vsote domačemu županstvu, ki porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem preudarku. Prejemnik nagrade se bo moral v imenovanem zaveznem pismu poleg tega tudi še zavezati, da bo žival, za katero je prejel nagrado, dobro in pravilno rabil za pleme ter jo pravilno pripuščal. 4.) Nagrade se bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K, za bike v tretjem letu starosti v znesku 300 K. Kot dve leti stare bike se smatra s prvima dvema stalnima zoboma t. j. sekalca kot 3 leta in starejše pa z več kakor 2 stalnima zoboma. Za merjasce v prvem letu starosti se bodo dajale nagrade po 100 K v drugem letu ali starejše po 20j K. 5.) Domače županstvo rejca je dolžno ono živino, za katero se bo dajala nagrada, nadzorovati ter paziti, da se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in uporabljale. Županstvo, ki bi ne hotelo prevzeti tega posla, imajo pred razglasom, kakor hitro se jim pošlje naznanilo o razdeljevanju podpor, .Deželnemu mestu' sporočiti to in nimajo razglasiti razdeljevanja nagrad. Ako bi prejemnik nagrade ne redil živali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3) navedene svote županstvu. 6.) Zaupniki .Kranj. dež. mesta* imajo itak nalog, da se plemenski biki sploh ne smejo s silo jemati in okrajno glavarstvo jih nima rekvirirati.
Kraji, kjer se bodo delile nagrade:
Okraj Ljubljana:	Okraj Krško:
2. 11. Vrhnika,	28. n Mokronog>
4.	11. Dobrova,	2. 12. Rateče,
5.	11. Vižmarje,	29 11 Raka
6.	11. Dev. Mar. v Polju,	30.' 1L Kostanjevica.
7.	11. Škofelca.
Okraj Logatec:	Okraj Litija.
8.	11. Idrija,	31- 10- Zatičina,
9.	11. Dol. Logatec,	30" 10- Litiia'
11.	11. Cirknica.	29. 10. Izlake.
Okraj Postojna:	Okraj Kamnik
12.	11. Št. Peter,	25.	10. Domžale,
13.	11. II. Bistrica,	26.	10. Kamnik,
14 11. Senožeče,	24.	10. Blagovica,
15. 11. Vipava.	28	10. Špitalič.
Okraj Kočevje:	Okraj Kranj:
18.	11. Kočevje,	1Q Sel(_e
19.	11. Sodražica.	0,' ' „
on 11 r> K 1-	21- 10 Gorenja vas,
20.	11. Dobropolje.	19. 10. Stara Loka,
Okraj Črnomelj:	22. 10. Kranj,
26.	11. Črnomelj,	23. 10. Cerklje.
27.	11. Metlika.
...	,	Okraj Radovljica:
Okraj Novo mesto:
25. 11. Kandija	14' 10' Kraniska g°ra'
23. 11. Toplice.	16' 10' Lesce'
22. 11. Žužemberk,	15" 10' Boh" Bistrica'
21.	11. Trebnje.
Premovanje se vrši vsakokrat ob 9. uri dopoldne na prostoru, ki ga določi županstvo.
Zamudne naročnike najnujneje opozarjamo, da takoj poravnajo zaostalo naročnino!
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Kranjska deželna banka v Ljubljani
v deželnem dvorcu — vhod v Gosposki ulici 2.
iS
Obrestuje hranilne vloge po
4°/
/o
brez vsakega odbitka obresti se pripisujejo glavnici polletno. Vloge v tekočem giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom, v
4'/2% |
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
1 'o o U
Najusodnejše in najvarnejše se nalasa denar v pupilarno varnih 4%% komunalnih zadolžnicah in 41 zastavnih listih kranjske deželne banke. Obrestovanje ve« kot 4«/,% letno brez vsakega odbitka.
Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke vsak delavnik dopoldne od pol 9.
do 1. ure popoldne.
LJUDSKA POSOJILNICA
reistrovana zadrua z neomejeno zavezo v Ljubljani,
v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo,
414°
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure popoldne in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe
le-ti od vsakih 100 K čistih 4 K 25 h na leto.

Vloge v Ljudski posojilnici so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Ljudska posojilnica sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi na amortizacijo ali brez nje, "-.-	"'■'"■ — tudi na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. ■■ .' ' -
Menice se eskomptujejo najboljše. — Rezervni zakladi znašajo nad 1 milijon kron. —	•	vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
Stanje hranilnih
KATOLIŠKA BUKVARNA v Ljubljani
■ i
Perutninar.
Mesečnik za umno perutninarstvo in rejo vseh maiih domačih živali. Urejeval A. Lehrman. Ta koristen list je izhajal v letih 1906 do 1908; dobita se prva dva letnika po K 270 in 7 številk tretjega letnika za K 2 —
Knjiga uradnih vlog.
Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K — Knjiga je najboljša pomoč za seštavo različnih prošenj in vlog. Razdeljena je v štiri glavne dele: 1. Politične in vojaške vloge. — II. Finančne in davčne vloge. — III. Sodne vloge s šestimi pododdelki. — IV. Razne druge vloge. —Kar pojasnijo druge knjige v v dolgih razpravah, pove ta knjiga na eni strani s praktičnim, naravnost po-rabnim vzorcem. Služi vsem stanovom in potrebam.
Govedoreja.
Spisal Rado Legvart. Cena K 3 80. Knjigo je spisal strokovnjak s temeljitim teoretičnim študijem in dolgoletno praktično skušnjo, zato se bo iz nje mnogo naučil vsak živinorejec, kateremu je na tem, da zboljša živinorejo. Knjiga je opremljena z mnogimi finimi slikami.
Pravice vpoklicancev v vojno službovanje
in njih družin do vzdrževalnin, podpor in preskrbin. Cena 50 vin — Vsakdo, ki se čuti prikrajšanega v vojnih podporah, najde v tej knjigi različne vzorce za prošnje, katere mu je vložiti, da dobi to, kar mu je po postavi zajamčeno.
Občinsko posredništvo.
Navodnik in zakon za kronovine avstrijskega juga. Spisal dr. Fr. Mohorič. Cena K 2 80. Občinska posredništva imajo namen preprečiti tožbe in pravde, ki so že marsikoga pripravile ob vse in delajo na to, da se že doma doseže poravnavi med prepirajočimi se stramkami. Žup -nom, zaupnikom teh posredništev itd ;e knjiga nujno potrebna
Dohodnina.
Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih z dne 25. okt 189«, drž. zak. št. 220, in po osebnodavčni noveli z dne 23. jan. 1914, drž. zak. št. 13. Cena K 160, vez. K 2-20. Sestavil Valentin Žun. — Za sestavo dohodninske napovedi, katero mora davčni obvezanec vsako leto meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov. kattremora v napovedi uveljaviti,da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek.
r* ar ¿a
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI,
Dunajska cesta št. 19 (Medjatova hiša v pritličju),
sprejema: 1. zavarovanja poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi, in
2. zavarovanje zvonov proti požaru in proti prelomu.
Ta edina domača slovenska zavarovalnica se odlikuje po nizkih cenah in točnosti izplačevanja odškodnine. — Postavno vloženi ustanovni zaklad in rez. zaklad jamčita za popolno varnost.
Svoji k
svojim!
ZADRUŽNA TISKARNA v LJUBLJANI '
— registrovana zadruga z omejeno zavezo . , —
se priporoča cenj. občinskim uradom in slavnim županstvom za izvršitev vsakovrstnih uradnih tiskovin, pismenega papirja, kuvertov i. t. d. — Zaloga tiskovin za občinske volitve in posredo-
Cene zmerne!
'•mm^mmmmmmmmmm^mmmmm^mmmmmmmmmmmmm
vaine urade, c. kr. notarje in odvetnike. — Zaloga tiskovin za hranilnice in posojilnice, konsumna društva, mlekarske, živinorejske, kmetijske in j ----—---strojne zadruge. -----—---- I
Naročila se izvršujejo točno in solidno!	J