tete LXVt Mtnfna ptafana ▼ gotovini I ETnffllaifl, f netfeTTo* — seveda sama sebe — imenuje »napredno«. Dokler je tako imenovana »napredna« struja imela besedo pri belgrajski vladi, nam ni bilo dovoljeno zapisati niti besede, da smo Slovenci narod. Zastopniki te struje so nasprotovala univerzi v Ljubljani in eo nasprotovali naši akademiji znamosti in umetnosti. Sleherni samorasli izraz slovenskega kulturnega življenja so v Belgradu označevali za separatizem in proti-državnost. To pa ne le tedaj, ko so imeli neomejeno oblast v Sloveniji, ampak tudi še pozneje, ko so bili v opoziciji. Komaj je dobrega pol leta, ko je dr. Kramer v senatu denunciral naše šolstvo, da ne izraža dovolj nacionalnega duha! To je govoril isti dr. Kramer, čigar ime bo šlo v našo politično zgodovino kot ime tistega politika, ki je sploh vzgojil in organiziral denunciantski sistem kot najbolj običajno politično sredstvo, po katerem smo Slovenci v Belgradu postali na glasu in ki nas pred vso Jugoslavijo najbolj sramoti. Politično orožje »na-prednjakov« proti nam ni nikdar bila inteli-genčnost ali spretna taktika, ampak vedno le kar moč brezobzirna in prostaška denunciacija. »Naprednjakarstvo« je politično živelo v Jugoslaviji vsa leta izključno od tega kruha, da so .slovenski narod označevali za separatističen in protidržaven. To je isto naprednjakarstvo z istim svojimi voditeljem dr. Kramerjem na čelu, ki se je zdaj končno zvezal z dr. Mačkom! To klavrno politično vetmjaštvo ima vso j to dobro stran, da bo poslej vendar enkrat izpeta tista pesem Jutrovskega tabora o izključni in patentirani nacionalni pravovernosti tako imenovanih naprednjakarjev. Slovenski narod se res nikdar ni štel med take periodične nacionaliste, kakor eo Kramerjevi naprednjakarji, in se za obrambo svoje politične časti tudi nikdar ni posluževal denunciacij, ker je to za kulturne ljudi nevreden posel. Mi nismo nikdar nikogar denun-cirali. Z izkoreninjeinci in narodnimi odpadniki si nihče rad ne maže rok. Kar pa je slovenskega in z narodom čuti, kdor ljubi našo kulturo im slovensko besedo, bo pa vedno, in ne samo zdaj ob volitvah, dobrodošel v naši sredi. Obljuba, ki jo daje vlada za bodočnost, je predvsem ureditev samoupravnega vprašanja v državi. Slovenci smo na tem vprašanju bistveno zainteresirani, saj ga je vedno vseboval naš politični program. Nihče naj si ne dela utvar, da bo tudi izoblikovanje bodočih samouprav /prašanje politične moči. Kolikor bo kdo pred-»tavljal, toliko l>o imel besede. Pri tem bi radi poznali onega Slovenca, ki odkrito misli, da bo za samoupravno Slovenijo dr. Mačc.k in njegova družba bolje preskrbela kakor dr. Korošec, ali ki misli, da bo morda dr. Kramer ali da | Sporazum med Čehi in Slovaki Nova državna ustava bo zajamčita zvezno ohtiho Volitev novega predsednika republike bo v petek Pr*gti, 12. nov. K. Reševanje notranjepolitičnih problemov druge češkoslovaške republike je stopilo v odločilno stopnjo in po dosedanjih rezultatih kaže, da se bodo pogajanja kmalu končala. Včerajšnja pogajanja čeških in slovaških odgovornih činiteljev so bila končana tako, da je bil izvoljen češko-slovaški odbor, ki mora proučiti vsa slovaška vprašanja glede nove ustave. Ta naloga je važnejša od samega vprašanja predsedniških volitev in upati je, da se bodo vsi problemi rešili še v teku prihodnjega tedna. Včeraj popoldne so dosegli sporazum, da ee najprej izdela ustavni zakon o pravnem položaju Slovaške. Slovaki zahtevajo kot temelj za izdelavo tega zakona resolucijo slovaške ljudske stranke z dne 6. oktobra, ki je hita sprejeta na sestanku izvršilnega odbora stranke r Žilinuh. V tej resoluciji se govori o samostojnosti slovaške vlade, ki l>o imela svoj sedež v Bratislavi. Prav tako bo določena tudi kompetenca slovaške vlade kot tudi zadev, ki se imajo skupno obravnavati. Tako bo službovanje slovaške vlade, ki je bilo doslej samo via lacti, postavljeno na avtonomne temelje. Ta skupna češko-slovaška komisija se bo sestala v ponedeljek in če se posreči, bo še istega dne dosegla sporazum. Zaenkrat je nameravano sklicanje parlamenta in senata na jeseusko zasedanje v sredo ali četrtek prihodnjega tedna, ko bo ustavni zakono Slovaški predložen v odobritev. Po dosedanjih informacijah bi moral biti ta zakon sprejel v parlamentu s 139 od sknpnih 231 glasov, v senatu pa z 71 od skupnih 117 glasov. Glede praktičnih pogajanj poroča današnji »Slovak«, da so ministri Cermak, Planski in Sidor intervenirali pri ministrskem predsedniku, generalu Syrovem ter v imenu Hlinkove stranke zahtevali, da se parlament brez vsakega nadaljnjega zavlačevanja skliče najkasneje v četrtek. Na tej seji parlamenta se mora nitavno potrditi Mlinska resolucija in določiti notranji državni odnosi med Cehi in Slovaki na temelju te resolucije v lede-rativnem smislu. Šele potem bodo Slovaki sodo-lovali pri predsedniških volitvah. Delegatje Slovaške zahtevajo, da Be izvolitev predsednika izvede že v petek. Ministrski predsednik, general Syrovy je odgovoril, da bo glede dneva predsedniških volitev sklepal ministrski svet. Glede sestanka novega zmanjšanega parlamenta poročajo, da bodo imele posamezno stranke naslednje število mandatov: agrarci 44, češka soc,-demokratska stranka 36, češki narodni socialisti 28, komunisti 25, slovaška ljudska stranka 23, češka ljudska stranka 21, ohrtna stranka 17, nacionalna znjednica 13, Nemci, narodni socialisti in bivša sudetsko-nemška stranka 8, fašisti (Gajda) 5, nemški soc.-demokrati 4, liga 3, podkarpatska stranka 2, madžarska stranka 1, Nemci skupine Zipferja 1. V Košicah so Madžari našli prazne ulice Iz Bratislave poročajo, da so Madžari v Košicah, ki so jah včeraj zasedli, naleteli na veliko razočaranje. Pričakovali so velikanski sprejem, toda ljudstva od nikoder ni bilo. Mad žarskega regenta, ki je prikorakal v Košice nn čelu svoje armade, ter vse spremstvo vojnih in civilnih odldčmikov so sprejele Košice kot — pogrebni sprevod. Okrog stolnice je bila zbrana peščica Madžarov in Judov, ki so ploskali. V špalirju pa so »tali madžarski orožniki in vojaki, ki so bili poslani v Košice, da m as to »očistijo«, preden pride regent. Ino- Protijudovski zakoni v Italiji Poroke med Judi m Italijani neveljavne Omejitve lastninske* pravice za Jude film, 12. nov. TO. Ministrski svet j* »prejel zaJconske osnutke, ki jih je pred mesecem dni izdelal veliki fašistični svet glede bodočega položaja Judov v Italiji. Zakoni v bistvu niso nič spremenili sklepov fašističnega sveta. Jud je po novem zokonu vsakdo, kdor je rojen od judovskih staršev, in če je eden od staršev Jud in istočasno tuji državljan. Med Jude se lahko prištejejo tudi vsi, ki javno kažejo simpatije za judovstvo. Nova postava prepoveduje, da bi se italijanski državljani poročevali z inozemci. Zato je treba posebnega dovoljenja. Za državne uradnike pa je že v zakonu predvideno, da takšnega dovoljenja sploh dobiti ne morejo. Judje ne smejo služiti v armadi, v mornarici tn v letalstvu. Judje ne smejo biti člani fašističnih organizacij. Judje ne smejo biti lastniki delnic katerih koli podjetij, ki so za narodno obrambo važna, ne morejo biti varuhi mladoletnih Italijanov. Sploh pa ne smejo biti lastniki ali solastniki podjetij, ki zaposlujejo več kakor 100 delavcev. V teh podjetjih ne morejo nikdar biti ravnatelji, upravniki ali tehnični vodje. Zemljišč smejo posedovati le v majhnem obsegu: na deželi samo za vrednost 5000 lir, po mestih pa za vrednost 20.000 lir. Judje se tudi ne smejo zaposliti za katero koli delo v državni in vojaški upravi, kakor tudi ne pri pokrajinskih ali občinskih upravah ter pri vseh javnih ustanovah, ki so pod državnim nadzorstvom. Noben Jud ne sme biti zaposlen pri bankah in zavarovalnih družbah. Imenovani denarni in zavarovalni zavodi morajo takoj odpustiti vse judovske uslužbence. Iz vseh državnih in zasebnih šol vseh vrst morajo biti odpuščeni judovski učitelji in judovski učenci. Za Jude bodo organizirane posebne šole. Kralj Karel obišče tudi Nemčijo BukareSta, 12. novembra, b. »United Press« poroča iz poluradnih krogov, da bosta romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael ob vrnitvi iz Londona obiskala tudi Nemčijo na povabilo kneza Friderika Hohenzollern. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da bo kralj Karel pri tej priliki obiskal tudi nemškega kanclerja Hitlerja. 15 Sveta atoliea bo pri italijanski vladi protestirala proti novim določilom glede porok, ker je iroti konkordatu, da Italija proglaša poroke med talijani in Židi (po narodnosti) kot neveljavne. Protižidovski izgredi v Nemčiji — Judje ne smejo več imeti trgovin Berlin, 12. norembra. AA. DNB: Pod predsed-rtvom Goringa, vrhovnega komisarja za izvedbo štiriletnega gospodarskega sveta, je bila danes seja, kateri so prisostvovali ministri dr. Frick, Gobbels, Gurtner, Crossigk in Funk. Na seji so razpravljali o nujni rešitvi judovskega vprašanja. Govorili so o nizu daljnosežnih ukrepov, nakar so že izdali prve odloke. Goring je izdal uredbo, po kateri Judje od 1. Januarja 1939 naprej ne morejo imeti več v svoji lasti trgovskih podjetij, ki se bavijo z neposredno prodajo na drobno, niti ne morejo imeti agentnr ali trgovin, ki se bavijo izključno s prodajanjem naročenega blaga. Poleg tega je Judom prepovedano imeti samostojna obrtna podjetja. Če je Jud na vodilnem mestu v gospodarskem podjetju, ter pri tem ni odgovorna osebnost v tem podjetju, se mu sme odpovedati služba v roku 6 tednov. Dalje je Goring izdal nredbo, da morajo Judje, lastniki podjetij, trgovin in stanovanj, takoj odstraniti sledove škode, ki jo je 9. in 10. t, m. povzročilo ljudsko ogorčenje zaradi hujskanja mednarodnega judovstva proti nacionalno socialistični NemčijL Stroške za ponovno ureditev podjetij in trgovin, odnosno stanovanj, morajo nositi lastniki sami. Odškodnina, ki jo morajo zavarovalnice izplačati Ju- zemskih časnikarjev, o katerih so govorili, da se bodo v trumah udeležili vkoraknnja v Košice, ni bilo nikjer. Madžarske oblasti so pravočasno poskrbelo zn to, ariški uboj v obliki denarne kazni milijarde RM. Ves znesek bo pripadal rajhu. V tem smislu je že bila izdana ustrezajoča uredba. Herlin, 12. novembra. AA. Reuter: Po odloku ministra Gobbelsa je Judom prepovedano obiskovati gledališke predstave, koncerte, kinematografe, muzikalne dvorane, plesne dvorane, kakor tudi vse prireditve in razstave. Osebe, ki bi omogočile Judom prisostvovati pri takih prireditvah, bodo kaznovane, a Judje bodo kaznovani še posebej. Dr. Gobbels je izjavil, da je bilo Judom zadnjih pet let dovoljeno ustanavljanje judovskih kulturnih organizacij, ter zato ni razlogov, da bi Judom ne bilo dovoljeno obiskovanje tudi omenjenih prireditev. .«7 Nemški Judje mora jo plačati državi 15 milijard dinarjev denarne globe Berlin, 12. nov. c. Med odredbami proti Zidom navajajo sedaj tudi to, da bodo Židje v Nemčiji morali plačati eno milijardo mark. Vsota bo šla v korist države. Vsi Judje v Frankfurtu na M., ki so stari od 18 do 60 let, pa eo nemški državljani, so bili odposlani v koncentracijska taborišča v spremstvu policijskih organov i V Monakovem 1400 zaprtih Mfinchen, 12. novembra. AA. Reuter: Število aretiranih Judov v Munchenu znaša zdaj 1400. Nad polovico so jih odvedli v koncentracijsko taborišče v Dachau. 50 milijard za letalstvo Ogromni oborožitveni načrti Anglije Leadon, 12. novembra. TG. Letalsko ministrstvo je svojim letalskim tovarnam naročilo takojšnjo dobavo 5000 bojnih letal. V marcu prihodnjega leta bo Anglija imela v prvi vojni črti 1700 bombnikov, letalskega moštva pa 100.000. Angleške letalske tovarne dobijo na razpolago denarna bodo marksisti iskrena zastopniki n&Sih narodnih interesov. Naš list in tudi naš politični voditelj dr. Korošec ni od včeraj in tudi naše delo ni šele od danes, da bi nas Slovenci ne poznali. Vedno je bil naš ponos v tem, da smo uživali zaupanje svojih bralcev, ki vedo, da jim »Slovenec« vselej j)ove odkrito besedo — ako le ni po zunanjih okoliščinah oviran. Danes pa lahko z vso odkritostjo in vsem prepričanjem povemo: Kdor hodi v teh časih okrog in si poskuša pridobiti zaupanje ljudi s tem, da se predstavlja kot čistejši, kot popolnejši, radikalnejši Slovenec, kakor pa je naš voditelj in njegovi sodelavci — potem ste lahko prepričani, da ne služi slovenskim narodnim interesom. Pri tem je politično malo važno, ako se takšen nad sto odstoten Slovenec odkrito izdaja za komunista ali pa je kak drugače zablodeli politični ribič. Kdor res z narodom čuti, pojde z narodom in ne bo svojih malenkostnih osebnih interesov zavijal v slovenski narodni rndikalizem. Vlada, ki stopa pred volivce, se torej more sklicevati na svoje dosedanje delo in na načrt bodočega dela. Na kaj pa hi se mogla sklicevati skupina okrog Mačka, da bi bila za Slovence interesantna? Gotove sikupine, ki se /daj drže Mačka, bi pač lalvko pokazale na svoje dosedanje »delo«, n. pr. Živkovičeva JNS. O, to »delo« Slovenci dobro poznamo in ga nikdar ne Ivomo pozabili I In bodoči program? Opozicija, kakršna je zdaj, bi se sama smejala, ko bi jo kdo po programu vprašal. Prvič ve, da programa ne bo potrebovala, ker oblasti itak ne bo dobila. Drugič bi pa kak resen program od te strani bil tudi popolnoma nemogoč: unitn-risti, komunisti, fašisti, hrvaški fedoTolisti in jugoslovenski centralisti — nn katerem skupnem programu? To na za resne politične ljudi. Ako smo .Slovenci res zrel politični narod, poskrbimo, da bo Mačkova lista v Sloveniji ostala brez glasov in brez mandatov. To bo najlepši dokaz naše politične zrelosti! sredstva, da bodo do konca prihodnjega leta v stanu dobavili letno do 50.000 letal, to je skoraj en tisoč na teden. V proračunu za letalsko oborožitev je Anglija postavila zadnje leto 120 milijonov funtov. Ta vsota bo sedaj povišana na 22 milijonov funtov (ali 50 milijard din jugoslovanskega denarja. Op. ured.). Te številke je javno objavil minister za letalstvo sir Kingsley Wood v spodnji zbornici. Graditev letalskih tovarn je samo od septembra 1938, to je od češkoslovaške kti-ze dalje poskočila skoraj za eno petino, proizvodnja letal pa je narasla za polovico že do danes, do junija prihodnjega leta pa mora po navodilih letalskega ministrstva narasti vsaj za 150%. Anglija je zunanjepolitični položaj vzela zelo resno in se sedaj brezobzirno in brez vsnkcga oklevanja pripravlja, da bo pri prihodnji mednarodno-politični debati, ki bo nastala okrog nemških kolonij, »angleška diplomacija imela na razpolago tudi odgovarjajoča vojaška sredstva«, kot se je izrazil visok uradnik zunanjega ministrstva sir Erix Crewe, Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, zvišanje temperature, jutranja megla. Zemunska vremenska napoved: Delno ohlač-no vreme bo v vsej kraljevini. Oblačnost se ho p« močno povečala na severni polovici. Jutranjo megle bodo v dolinah rek in kotlinah. Toplota se bo dvignila. Dnnnjska vremenska napoved: Nobenih bistvenih izprememb Minister dr. Korošec v svojem volivnem okraju Veličasten sprejem dr. Korošca v S t. Jurju pri Grosupljem in na Ježici Ljubljana, 12. novembra. Minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec je davi dospel iz Belgrada v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Relje Jovanoviča ter je današnji dan prebil v agitaciji v svojem volivnem okraju Ljubljana - okolica. Danes ob 19 je imel dr. Korošec sestanek v Št. Juriju pri Grosupljem. Ko se je prikazal avto dr. Korošca in so ga vaščani zagledali že iz daljave, so pričeli pokati možnarji, zvonovi pa so ubrano zazvoniti. Ves kraj je bil v zastavah. Ko se je avto ustavil, so ga pozdravili: okrajni glavar dr. Maršič, domači župan J. Parme, župnika gg. Viktor Švigelj in Jainez Zupančič, domače učiteljstvo s šolskim upraviteljem g. Jos. Trobišem na čelu ter vsa šolska mladina in veliko število prebivalstva. Dve deklici sta voditelju slovenskega naroda dekla-mirali ljubko po/dravno pesem ter mu izročili dva lepa šopka. Nato je bil sestanek v dvorani Prosvetnega doma, ki je bila nabito polna. Ko jo vstopil v dvorano notranji minister dr. Korošec, so ga vsi burno pozdravljali im mu vzklikali. Voditelja Slovencev je pozdravil župan Jože P e r m e in mu dal takoj besedo. Dr. Korošec je v svojem govoru razložil naš zunanji in notranji politični položaj. Govoril je o uspešnem delu sedanje vlade, o njeni obnovitveni politiki in o njenem delovanju na kulturnem in gospodarskem polju. Govor dr. Korošca so prekinjali z burnimi vzkliki in medklici. Razen dr. Korošca sta govorila tudi Rud. Smersu in Miloš Stare. Na koncu sestanka so navzoči priredili govornikom burne ovacije. Nocoj ob 8 je imel dr. Korošec sestanek na Jezici. Ježiški prosvetni dom je bil lepo okrašen. Dvorana je bila nabito polna. Dr. A. Korošca je pozdravil podpredsednik tamošnje JRZ Jeromen Jože. Pozdravni govor je imel tudi ježiški župan Janez Sever. Nato je spregovoril, burno pozdravljen od vseh navzočih, dir. Korošec. Njegov govor so neprestano prekinjali z vzkliki »Živio naš narodni voditelj«. Za njim sta govorila še Rudolf Smersu in M iloš Stare. Ml zmagovito prodira med volivci Danes velikanski shod JRZ v Novem Sadu Belgrad, 12. novembra, m. Današnji dan je v Belgradu potekel v glavnem v pripravah za jutrišnje shode in sestanke, ki so jih sklicale vse politične skupine. JltZ, posebno njena propagandna sekcija, je pod vodstvom svojega predsednika ministra Cvet-koviča tekom dneva izdala še zadnja navodila za jutrišnji veliki inanifestacijski shod v Novem Sadu, na katerem bo imel svoj četrti volivni govor predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Za ta shod, posebno pa za govor dr. Stojadinoviča vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje ter jo že danes odpotovala v Novi Sad večina bel-grajskih dopisnikov domačega in inozemskega časopisja. Shod sam bo po dosedanjih poročilih iz Novega Sada zelo dobro obiskan. Poleg tega shoda, ki bo nekaka revija strankine moči v srednjem in spodnjem delu donavske banovine, bo imela stranka jutri še polno drugih shodov, na katerih bodo govorili člani kraljevske vlade, senatorji in poslanski kandidatje. Zato je danes ostalo v Belgradu samo nekaj ministrov. Iz Belgrada sta odpotovala oba slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek v Slovenijo, kjer bosta imela več shodov in sestankov s pristaši JRZ. Volivna borba JRZ med volivci deluje brezhibno. Stranka je v volivno borbo vrgla vse svoje razpoložljive moči. Zaradi tega je stranka tudi povsod gospodar položaja ter med volivci absolutno vodi. To se opaža povsod na prvi pogled. Vsi dosedanji strankini shodi v Nišu, Negolinu, Po-žarevcu, Kumanovem, Leskovcu, Petrovgradu in velike manifestacije naroda do sedaj po večini opo-zicionalno usmerjene Mačve, ki jih je prirejala nosilcu vsedržavne liste JRZ dr. Stojadinoviču, so neovrgljiv dokaz, da se je stranka močno ukore-ninila tudi med srbskim ljudstvom ter ima danes resnično večino naroda za Vlada Je- prido- bila ljudstvo s svojo pametno in premišljeno politiko, tftjilpl^ah pastpP" odOTtftJojsMja-prte ventile, da se je dotlej potlačeno In potajeno notranje politično življenje moglo bohotno razmahniti na vse strani. Na drugi strani pa je tudi zunanja politika sedanje vlade, ki je prva od vseh dosedanjih jugoslovanskih vlad, usmerila res jugoslovansko zunanjo politiko in je zavrgla politični pravec prejšnjih vlad, ki so nemoteno pritrjevale tej ali oni veselili v njeni zahtevi, ne oziraje se na to, če je bila taka politika za Jugoslavijo dobra ali ne. Zunanja politika naše sedanje vlade je Se pravi trenutek v zadnjih mednarodnih političnih zaplet-ljajih po besedah samega predsednika vlade oču-vala Jugoslavijo. Ni ga danes pametnega človeka v državi, ki bi se ne zavedal, da bi zunanje-poli-tifni kurz prejšnjih političnih vlad Jugoslavijo v sedanjih težkih časih pognal v še večjo katastrofo, v kakršno je prišla češkoslovaška država. Zunanja politika dr. Stojadinoviča, pametna pomir- ljiva notranja politika voditelja dr. Korolea sta ustvarili trdno podlago za vsestranski razmah našega gospodarskega življenja ter omogočili še rešitev številnih še nesešenih socialnih vprašanj. Vse to je ljudstvo samo občutilo in doživelo in daje priznanje stranki, ki je prinesla v državo nov mladostni plamen življenja. Pa še en važen trenutek je bil odločilen za političen preobrat srbskega ljudstva. Stare stranke ■ svojimi starimi programi so se preživele. Nov čas z novim programom jih je pregazil in šel zmagovito čeznje. Zato o teh strankah danes ni mogoče več govoriti, temveč samo še o osebah, ki so jih vodile in še danes zbirajo okrog sebe poedince, ki ne predstavljajo nobenega pokreta več. To so sami ljudje, ki bi se radi rešili politične smrti s tem, da se trudijo na vso moč, da bi prišli čimprej na oblast. V tem pa je tudi ves njihov program. Zato ni prav nobenega dvoma, da bi tudi srbsko ljudstvo v ogromni večini ne odobrilo obnovitvene politike sedanje vlade, ker se v polni meri zaveda izredne važnosti bližnjih državozborskih volitev. Iz teh volitev bo stranka prišla zmagovito ter se bo še z večjim elanom lahko vrgla na rešitev še nerešenih notranje-političnih vprašanj. To bo storila tem laže, ker bosta pri volitvah prišli v poštev samo dve močni politični skupini in to stranka JRZ, na drugi strani pa dr. Maček. Vse manjše politične skupine bodo pri decembrskih volitvah zbrisane s političnega odra. Na ta način se bo naše notranje politično življenje še bolj poenostavilo — zlilo se bo v prave politične tokove. Kandidati Številni kandidati JRZ prihajajo vsak dan v Belgrad in izročajo dr. Kreku od sodišča potrjene kandidatne liste. Kandidaturo imajo potrjeno ie tudi člani kraljevske vlade. Do sedaj so znani volilni okraji za naslednje ministre: notranji minister dr. Korošec bo kandidiral v Ljubljani in ljubljanski okolici, minister dr. Krek v krškem okraju, prometni minister dr. Spaho v Sarajevu in tuzlovskem okraju, socialni minister Cvetkovič v niškem in aleksi-načkem okraju, prosvetni minister Magaraševič v Rumi in Rački Topoli, gradbeni minister Stošovič v dobričkom in prokupljanskem okraju, pravosodni minister Simonovič v kruševačkem in žegli-govskem okraju, kmetijski minister Stankovič v starobečejskem okraju, trgovinski minister Kabalin ima ponujeno kandidaturo v Zagrebu, Jelovar-ju in Osjeku. V Zagrebu jo kandidatno listo že potrdil. Finančni minister ima do sedaj potrjeno listo za slunski in korenički okraj. Minister Voja Djordjevič bo kandidiral v požarevačkem okraju in v Kočanih. Ministra Maštrovič in Novakovič bosta kandidirala v svojih dosedanjih okrajih. Ho-džera ima prav tako ponujeno kandidaturo v več okrajih. Tudi somišljeniki Demetroviča z JRZ Po doseženem sporazumu bodo na listi JRZ kandidirali tudi somišljeniki Jurija Demetroviča v Zagrebu, ki so preje pripadali JNS ter so iz nje izstopili zaradi skupnega nastopa JNS z dr. Mačkom. Znano je že, da bodo kandidirali Josip Cvetič v Gospiču, Ante Kovač v Bjelovaru, Dobro-voljac v Krapini, bivši minister za telesno vzgojo ljudstva Hanžek v Prelogu in Križevcih, Dušan Ivančevič v Gračcu, bivši minister Vasa Jovanovič v Kruševeu in še nekaj drugih. Sam Demetrovič, vodja te politične skupine, ne bo kandidiral. Vsem kandidatom je pa dovolil na razpolago svoj list »Jugoslovanslie novine«. Težave opozicije Opozlclonalne politične skupine so zaradi sestave kandidatne liste v vedno večjih težavah. V nekaterih okrajih bo opozicija zelo težko postavila svojo kandidaturo. To pa ne zaradi tega, da bi naletela na kakšne ovire, ampak zato, ker je izgubila svoje ljudi. Tako poročajo iz Cetinja, da je včeraj delavstvo v cetinjski okolici napadlo vodjo tako imenovane črnogorske stranke dr. Sekolo Drljeviča z besedami: »Vlada nam je dala delo in kruh. Za njeno listo bomo tudi glasovali«. Še bolj v skrbeh in v stiski pa je JNS. Živ-koviča in Banjanina v njihovih okrajih ljudje sploh niso pustili govoriti in sta se vrnila danes v Belgrad zelo poparjena. Zapiski iz volivnega boja Nekdaj in seda) Sarajevska »Pravda«, glasilo ministra dr. Spali e, voditelja bosanskih muslimanov, ▼ svoji številki od 11. novembra piše o sedanjih volitvah med drugim takole: ........ * ""• " " " »V zadnjih 20 letih «no v naSi driavl videli na delu razne ljudi, ki so imeli ▼ vodstvu države nekateri več, nekateri pa manj uspeha. Vendar ga nt bilo, ki bi se mogel izkazati s takim uspehom, s kakršnim se lahko izkaže sedanja vlada. To je tudi vzrok, da sedaj pred volitvami nikjer ni nobenih posebnih ukrepov, da sedanja vlada ni prav nič nervozna. Ko bi ne bilo velikanskih zborovanj, na katera prihaja ogromno in kar neverjetno mnogo volivcev, bi človek niti ne vedel, da je samo Se mesec dni do volitev. Kakšna razlika med tem mirom in pa vznemirjenostjo nasprotnikov, ki sami ne vedo, kaj bi ljudem povedali. »Ce Be spomnimo, kaj se je v naši državi dogajalo pred petomajskimi volitvami, in tiste dogodke vzporejamo z današnjimi, vidimo velikansko razliko. Tedaj: na stotine prvih političnih ljudi i ne bomo več sedeli pri isti mizi« Dramatičen konec ljudske fronte v Franciji Pariz, 12. noTembra. TG. Na radnji — zares zadnji — seji parlamentarnih in strankinih zastopnikov ljudske fronte, kjer so hoteli zašiti razpoke, ki so se po izjavah ministrskega predsednika Daladiera na radikalnem kongresu v Marseillu pojavile v ljudski fronti, je prišlo do končnoveljavnega razkola. Ljudska fronta je pokopana. Glavni govornik za radikale je bil poslanec Anxionnaz, ki je v dolgem, srditem govoru napadel komuniste, ki da so s svojim podtalnim in javnim rovarjenjem izpod-jedli temelje ljudske fronte in so v glavnem krivi, da je Francija prišla na notranjem in zunanjem polju na položaj, ki ji ne dela časti. Po tem govoru je radikalni zastopnik prebral resolucijo, ki jo radikalna stranka predlaga. Resolucija zopet napada komuniste, kot še niso bili napadeni od nobene desničarske stranke. »Komunisti niso hoteli lojalno sodelovati. Komunisti so z demagogijo in socialnimi trenji ohromili narodovo življenje in onemogočili vladi vsako delo. Komunisti so kompromitirali Francijo tudi na zunanjepolitičnem polju in oslabili njeno moč med pogajanji za blagor države. Komunisti so proti miru in so se z vsemi silami trudili, da bi zanetili vojni požar. Komunisti se nikoli niso držali programa ljudske Ironte. Radikali so mišljenja, da jim je nemogoče sodelovati s stranko, ki je Francijo izdala in s tem storila nad lastnim na- rodom najgrgi zločin. Ker nam Je blagor domovine nad vse, pravi resolucija radikalov, Ltjavljamo, da si prepovedujemo, da bi se se kdaj usedli k isti mizi, kjer sedite tudi vi, komunisti Ljudska fronta je umrla, ko so rezko odjeknila vrata, ki so jih radikalni zastopniki zaloputnili za seboj, ko so odhajali iz dvorane. Francoski minister za prelom s Sovjetijo Pariz, 12. novembra, c. Danes je v Vichyju na* sestanku krajevne radikalne organizacije govoril' minister Lamoureux. V svojem govoru je obširno razlagal tudi mednarodni položaj in izjavil: Francoska zunanja politika se naj popolnoma preokrene, in sicer naj Francija takoj odpove svojo pogodbo s sovjetsko Rusijo. Prav tako naj se Francija odpove vsem svojim obvezam v vzhodni Evropi. Lamoureux je izjavil, da je Poljska že odšla v drug tabor. Pač pa se_ naj Francija odloči zn iskreno politiko sodelovanja z vsemi sosedi, posebno pa z Nemčijo in Italijo. Ko pa bo Francija uredila razmere s tema dvema državama, bo morala vse svoje sile posvetiti svojemu kolonialnemu imperiju. Italijanska revija o odnosajih med Italijo in Jugoslavijo Rim, 12. nov. TG. Revija »Relazioni Inter-nazionali«, ki je poluradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, objavlja članek o trenutnem mednarodno-političnem položaju Italije z ozirom na vzhodno in balkansko Evropo. Govoreč o odnosih Italije do Jugoslavije piše člankar zunanjega ministrstva sledeče: »Delovanje dr. Stojadinoviča je priborilo njegovi državi tisto odlično mesto, ki tej državi v družini narodov tudi pripada. Njegovo politiko notranje pomiritve ter njegovo daljnnvigno zunanjo politiko vodijo jasni pogledi na potrebe njegov.. domovine. Oni. ki so v zasedi knt zarotniki pričakovali, da se bndn jugoslovansko italijanski odivoi«.ji ohladili in da bo jugoslovansko stalisfe napram madžarski objestnosti vplivalo na ndnnSaj* z Italijo, so bili razočarani. Jugoslavija, ki je v sToji politiki neodvisna, prav dobro ve, kako neprecenljive Tažnost so helgrajski protokoli (pogodba med Italijo in Jugoslavijo) za prijateljstvo, ki ima to poslanstvo, da postane no samo močan doprinos za obrambo interesov obeli narodov, ampak tudi močan doprinos k tvorni ureditvi Balkana in sploh vse Evrope. Obisk dr. Stojadinoviča v Rimu decembra meseca lanskega leta, kakor tudi sestanek med dr. Stnjadinnvičem in grofom Članom v Benetkah dne 15. junija 1938. sta jasno | in nedvoumno podčrtala popoln sporazum med obema stališčima, jugoslovanskim in italijanskim.« po internacijah in naporih. Danes: niti eden! Tedaj: nezaslišan pritisk oblasti in terorističnih tolp, brezzakonje. Danes: red in mirt Tedaj splošna nevarnost, beda in pomanjkanje. Danes: postave se spoštujejo, blagostanje se dviga in se boljša. Ali naj še naštevamo? Zato naj se nihče ne čudi, da vlada in JRZ tako hladnokrvno čakata volitev. Saj je to docela naravno. Kdo ne bi bil gotov svoje zmage, ko pa lahko pokaže toliko uspehov za ljudsko dobrol« Posodite nam vsaj podpise! Belgrajska »Samouprava« piše, kako je hfSa združene opozicije zgrajena na pesku, ker nobena izmed opozicijskih strank na listi dr. Mačka nima prav nobenih pristašev. Izjema je kajpada dr. Maček, ki edini izmed vseh zaveznikov nekaj predstavlja. Nato pa pravi omenjeni list: »Niti v samem Belgradu opozicija ni mogla postaviti ene liste, čeprav je tukaj dovolj političnih profesionalcev. Na deželi v Srbiji pa, kjer celokupna opozicija skoraj nima nikogar, se gode že kar smešne stvari. V nekem okraju, kjer je le družba Miše Trifuno-viča mogla zbrati 30 podpisov bivših radikalov, ki so podpisali listo, tamkaj žele postaviti svojo posebno listo tudi bivši zemljoradniki, sodrugi Zivka Topaloviča in prijatelji Lube Davidoviča. Ker pa te 6kupine vse skupaj v tem okraju nimajo prav nikogar in zaradi tega ne morejo dobiti za svojo posebno listo niti 30 podpisov, so ti gospodje prosili nekdanje radikale, naj jim posodijo svoje podpise. Ti pa razen tistih 30 podpisnikov, ki so že podpisali, nimajo tudi nikogar več, zaradi česar niso mogli ustreči. Iz tega je nastal hud prepir, ki je prav zanimiv. Podobno je tudi po drugih krajih naše države, razen v Savski in Primorski banovini. Zato uvidevni člani tega volivnega bloka že sedaj uvidevajo, da jih 11. decembra čaka le poraz.« Zloglasna trojka v Mačkovem taboru »Samouprava« piše: »Malo Časa je sicer trajala tista doba, ki pa ne bo ostala pozabljena zaradi nespretnosti, neuspeha in terorja, ko je zloglasna trojka Jeftič-Kojie-Popovič držala oblast v svojih rokah. Naše ljudstvo tedaj ni trepetalo le za politične, gospodarske, finančne, prosvetne in druge blagre našega neroda in države, tedaj se ljudem koža ni jezila le zgolj zaradi neuspehov na vseh področjih narodnega in državnega življenja, marveč je ljudstvo trepetalo tudi zase, ker ni bilo nikjer več niti osebne varnosti. Na vseh straneh so naše ljudi brez razlike vere, naroda in poklica preganjali, zapirali in šikanirali, če so le na-mignlji, kako grdo se gospodari z ljudskim in državnim premoženjem, Če so le namignili, da se krši javna morala in krši postava. Tedaj je bilo gorje kmetu, delavcu, trgovcu, industrijcu, izobražencu, zlasti pa javnim delavcem in politikom... Vsi so si to dobro zapomnili, le nekateri politični ljudje nimajo niti čuta za napredek in blaginjo svojega naroda, niti čuta za svojo čast... To so ljudje Iz današnje opozicije, katere je nekdaj omenjena trojka preganjala. Ti so vse to pozabili, ko je šlo za njihov osebni interes. Ti borrl za demokracijo, ki so stokali ter to trojko preklinjali, so vse pozabili, ko se jim je zazdelo, da je ta pozaba zanje rentabilna. Ali je še kaj logike, če na isti fronti sloje drug zraven drugega Maček, Pižon in Ljuba Davidovič poleg Jefliča, Popoviča in Kojiča? Ali je tukaj še kaj iskrenosti in dobre volje?« Belgrad, 12. nov. AA. Preiskava o atentatu na senatorja vladne stranke Ifadži Rističa, je do-vedla do rezultata, da tu ne gre za političen atentat, temveč za posledice prejšnjih osebnih prepirov v zvezi z likvidacijo južnosrbpke tobačne zndruee. katere predsednik je bil ubiti senator. Stanje kraljice Marije dobro Belgrad, 12. nov. AA. Nj. Vel. kraljica Marij* je prebila noč dobro. Bolečine v predelu operiranih mest so manjše. Obstoji le močnejša utrujenost, kot posledica operacije. Greva so začela delovati. Splošno sta njo je sadovoljivo. Temperatura 37.9, bitje žile 94. — Prol. dri Clermont, dr. Lj. Zdravkovič. Minister dr. Korošec na shodih v ptujskem okraju Prihodnjo nedeljo, dne 20. novembra 1938 bodo veliki volivni shodi JRZ v ptujskem okraju: v riuju ob 10 v Društvenem domu, v Ormožu ob 3 popoldne v dvorani Kletarskega društva in v Središču ob 6 zvečer v Društvenem domu. Na vseh treh shodih bo govoril naš voditelj g. min. dr. Korošec. Prijatelji dr. Korošca priditel Dr. Stepinac pri papežu Rim, 12. nov. b. Sv. oče Pij XI. je danes sprejel v avdienci zagrebškega nadškofa in hrvaškega metropolita dr. Alojzija Stepinca, križev-skega vladiko Dionizija Njaradija, djakovskega škofa Akšamoviča in ljubljanskega škofa dr. G. Rozmana. Poljski narodni praznik v Belgradu Belgrad, 11. novembra. AA. O priliki poljskega državnega praznika, dneva, ko je 1918. leta namestniški svet izročil oblast na Poljskem ne-umrlemu maršalu Jožefu Pilsudskemu, je jugoslovanska liga priredila v svojih novih prostorih svečano akademijo. Navzočni so bili člani poljsko-jugoslovanske lige, veliko število uglednih osebnosti, zastopnik Nj. Vel. kralja pa je bil na tej svečanosti polkovnik Kokalj. Prosvetnega ministra je zastopal Jankovič, zunanjega ministra pa Gjor-gjevič Akademije se je udeležil tudi rektor univerze dr. Jovanovič, razen tega pa še večje število političnih osebnosti, med njimi senator Franc Smodej. Govor je imel predsednik poljsko-jugo-slovanske lige prof. inž. Milan N e S i 8. Za njim je govoril poljski poslanik na našem dvoru Roman D e m b i c k i, ki je končal svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in Jugoslaviji. Nato je bil koncertni del večera. Ga. Vladislava Grom-kovska je zapela tri poljske pesmi, gdč. Gordana Milojevič pa je izvedla nekaj umetniških točk na klavirju. Umetniški spored je zaključil dijaški zbor. Ob 19 je bil prirejen na poljskem poslaništvu svečan sprejem. Ureditev obale na Hvaru Belgrad, 12. novembra. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je odobril znesek 499.000 din za podaljšanje obale na Hvaru ter odredil, naj se takoj razpiše licitacija za ta dela. Prav taka je odobril kredit 148000 din za podaljšanje obale v Milni pri Braču, dalje znesek 147.000 za zgraditev obale v Rabču na otoku Solti, 147.000 din za gradnjo luških naprav v Podgori pri Makarski. Za vsa ta dela ee bodo takoj razpisale- licitacije. Prav tako je minister Spaho odobril za popravilo pristanišča Rosa v Boki Kotorski znese-k 78.000 din. Osebne novico Belgrad. 12. nov. AA- Na predlog pravosodnega ministra sta bila upokojena: dr. Milko Kresnlk, sodnik okrož. sodifiča v Ljubljani, in MiSko Cizelj, učitelj r kazenskem zav., Maribor. Belgrad, 12. novembra, m. Prestavljen je sodnik okrajnega sodišča iz Valandrova t vardarskl banovini Oton Vičič na okrajno sodišče ▼ Mursko Sobota Upokojen je g. dr. Mirko Kresnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Belgrajske novico Belgrad, 12. novembra, m. V prosto.....Ruškega poslaništva bo jutri odprta razstava nemik«- ga belgrad,' 12. novembra, m. Klub slovenskih katoliških akademikov, ki je svoje vrste letos rela pomnožil z novimi člani, priredi dne 17. novembra ob 9 zvečer .Brucovski večer«. Prireditev, ki bo v dvorani Češkega doma v Garašaninovi ulici 39, bo pod pokroviteljstvom soproge g. ministra Kreka in častnega damskega komiteja. Boji v Španiji Salamanca, 12. novembra. AA. DNB: Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: NacionaUti so v petek nadaljevali s prodiranjem na bojišču prt Ebru. Zlomili so sovražni odpor v bližini Venta de loa Campesinos, ter ujeli nad 900 republikancev. Na bojišču ob Segri je sovražnik izvršil več brezuspešnih napadov na utrdbe, ki varujejo most čez reko. Pri tem je izgubil 200 ljudi. Napad republikancev na castelonski fronti je bil brezuspešen. Tam so rdeče čete izgubile 600 vojakov. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo valencijsko pristanišče. Ugotovljen je požar v nekem skladišču mu- nicije. , , Cerbere, 12. nov. b. Danes je prišel na mejo vlak s 1500 franroskih in belgijskih dobrovoljcev. Vlak je bil takoj prepuščen dalje. S tem vlakom so se'vrnili francoski in bolgijski dobrovoljci iz republikanske Španije. Kitajci napadajo pri Kantonu Čing-Člng, 12. novembra. AA. Reuler: Kitajske čete so začele s protiolenzivo v velikem obsegu na Južnem Kitajskem. Kakor pravijo kitajska poročila, so Kitajci odbili nekatere japonske oddelke, ki so se jim zoperstavljali, in napredujejo v smer« Kantona. Prva kitajska divizija prodira ▼ smeri proti zahodu, druga pa vzdolž slemena Čunghauja proti jugu, dočim tretji oddelki vodijo operacije 13 milj jugovzhodno od Kantona. Kitajska poročila pravijo, da so guerilni oddelki zelo delavni, posebno ob progi Kanton-Kaulun. Zvedelo se je, da |e 80 japonskih bojnih ladii zbranih pri Fučuu. Ob priliki včerajšnjega napada, ki ga |e Izvedlo 18 japonskih letal na Lijunjang, je bilo tisoč smrtnih žrtev. Tokio, 12. novembra. AA. Havas; Japonci prodirajo dalje ob železniški progi Hankov-Kanton ter so zavzeli utrjeno mesto Jojang ob Jangceju, ki leži približno 25 milj severno od Hankova ob severni obali jezera Tungting. VVindsorski vojvoda se vrne v Anglijo London, 12. nov. b. Ob priliki današnjega sestanka vojvode VVindsorskega in vojvode Cloure-sterskega je bil dosežen jiopoln sporazum. Vojvoda \Vindsorskl se bo vrnil v Anglijo in si je že izbral dvorec »Belvcdere«, kjer bo imel svoj sedež, odkoder je bil pred leti sporočil, da se odpoveduje prestolu Lep napredek banovinskih zdravilišč Ko zažare gozdovi v čudovitih barvah jesenske narave, so začno poslavljati od naših zdravilišč in letovišč številni tujci, ki so iskali v njih zdravja in odmora. Poletna tujsko-prometna sezona je končana. Uprave zdravilišč in letovišč začno sestavljati račune o uspehih in neuspehih pretekle sezone, o izkušnjah, katere so napravile z novo ureditvijo posameznih obratov in naprav, o zadovolj-nosti in nezadovoljnosti gostov z upravo, na katero pade skrb, da do bodoče sezone odstrani vse ne-dostatke in po možnosti dopolni, kar še manjka. Bolj kot povsod drugje velja za naša zdravilišča načelo, da pomeni vsak zastoj nazadovanje. Ce pride 6tari gost v zdravilišče in ne opazi nič novega, jo razočaran. Kakor v mnogem drugem oziru, tako so se po svetovni vojni tudi nazori o upravljanju zdravilišč v veliki meri spremenili. Pri iskanju upravitelja se ne vprašuje več, če je kandidat dober družabnik, plesalec itd., temveč ali je predvsem dober gospodar, če pozna vsaj najkočljivejše zahteve tujskega prometa, če ima razumevanje za razne obrate zdravilišča, čut za red, disciplino in čistočo in če ima vse druge številne lastnosti, ki ga usposabljajo za tako odgovorno mesto. Biti mora dober poznavalec ljudi, postrežljiv, vljuden in skrajno potrpežljiv. Vztrajen v delu mora 6vojo udobnost povsem žrtvovati službi in njenim zahtevam. Svojim nameščencem mora služiti kot dober zgled v vseh teh lastnostih, zakaj kakršen je šet, tak je uslužbenec. Nobena strogost ali drugo sredstvo ne more nadomestiti te večne resnice. Ce pregledujemo statistiko obeh naših bano-vinski zdravilišč, ki ju smemo danes še smatrati kot vodilni zdravilišči v državi, vidimo, da 6ta v zadnjih letih stalno napredovali. Rogaška Slatina je imela prva leta po vojski okroglo 3000 gostov in je napredovala do leta 1931, ki je bilo do tedaj najuspešnejše leto v tujsko-prometnem oziru, do 7770. v letošnjem letu pa je že dosegla 8005 gostov. Drugo banovinsko zdravilišče Dobrna zaznamuje po svetovni vojni okrog 1000 gostov, v letu 1931 je doseglo 2774, v letošnjem letu pa že 3932 gostov. Iz teh številk je razvidno, da sta naši bano-vinski zdravilišči, ki se zanju predvsem zanima naša javnost, pod upravo naše države neprimerno hitreje napredovali kakor pod upravo bivše Avstrije. Četudi so vplivale v posameznih letih zunanjo razmere na obisk zdravilišč, kar moremo trditi zlasti o dogodkih v pretekli sezoni, vendar nam dokazuje stalno napredovanje obeh naših banovinskih zdravilišč sposobnost za nadaljnji na- predek. Prirodna lepota obeh zdravilišč in njune zdravilne vode so znane žo po V6em svetu in to je glavni temelj, na katerem se more graditi njiju bodočnost. Pri tem pa se mora skrbno zasledovati razvoj tujskega prometa v splošnem in napredek v razvoju ostalih zdravilišč. Vsaka pogreška se težko maščuje nad upravami, ki v tem oziru ne opravljajo svojih dolžnosti. Kdor je poznal Rogaško Slatino in Dobrno v prvi povojni dobi in jo pozna danes, bo edini mogel presojati, če sla upravi teh zdravilišč pravilno razumevali 6voje naloge. Rogaška Slatina in Dobrna sta v povojni dobi mnogo milijonov iz svojih lastnih dohodkov uporabili za smotrni napredek 6vojih zdravilišč. Ne samo večje zgradbe, nove ceste, vodovodi, večje preureditve posameznih obratov itd. pričajo danes o delovanju njih uprav, treba je bilo poleg tega odstraniti še številno nedostatke, ki so tako v upravnem, predvsem pa higienskem oziru ovirali razvoj in napredek teh zdravilišč. Tako je Dobrna v zadnjih štirih letih morala prevzeti ogromne žrtve, da je uredila in modernizirala kopališče in njega naprave, ki so bile v nevzdržnem 6lanju in so, tako zastoj v napredovanju obiska kot upravičene stalne pritožbe gostov, že vidno ogrožale bodočnost zdravilišča. Kako potrebne so bile te žrtve, pa nam dokazuje razmeroma visoko napredovanje v številu obiska, ki znaša v teh letih več, kot je kdaj pred svetovno vojno znašalo število celolnega obiska. Mnogo potreb še izkazuje to zdravilišče, med katere spada tudi povišanje števila stanovanj, katerih pomanjkanje je v glavni sezoni posebno občutljivo. Vendar se pa mora rešitev tega vprašanja odložiti do tedaj, ko Sodo ustvarjeni predpogoji za vsestransko zadovoljitev gostov, kajti najlepše palače bi nam poleg zanemarjenih in današnjim higienskim zahtevam neodgovarjajočih naprav več škodovale kot koristile. Razvajenega gosta moremo šele potem vabiti v zdravilišče, če se mu morejo nuditi tudi sodobne udobnosti, ker bi sicer tak gost ne podpiral osebne reklame, ki je najučinkovitejša od vseh drugih. Dobrna je v letošnji sezoni zaradi znanih svetovnih dogodkov zgubila precej inozemskih gostov, predvsem iz bivše Avstrije, pridobila je pa tem več domačih gostov, ki so bili z bivanjem v zdravilišču zelo zadovoljni. Želeti je, da bi se našima banovinskima zdraviliščema, ki sta gotovo zelo odlični podjetji dravske banovine, tudi v bodoče nudili vsi pogoji za nadaljnji ugodni razvoj in napredek, -er. Dva požiga na en dan Obakrat je iz maščevanja zažgala 19 letna služkinja V noči od 6. na 7. november je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Okoren Frančiške v Vel. Gabru St. 18 in pozneje še Hribarja Ignacija v Vel. Gabru št. 25. Šentviški orožniki so takoj začeli zasledovanje požigalca, ker je bilo jasno, da je oba požara zanetila zločinska roka. — Naključie pa je samo spravilo požigalko v roke pravice, 19-letna služkinja Kralj Rozaiija p, d. Štruklcova je služila za deklo pri posestniku Hribarju Načelu v Vel. Gabru, kamor je prišla avgusta meseca, ko jo je zaradi opravljanja odslovila posestnica Gliha Rozaiija. V poletju je bila Kralj Raza zaradi vlaču-garetva izgnana iz Ljubljane in odpravljena v svojo domovno občino Vel. Gaber. Ko je Kraljeva zapuščala službo pri Glihovi gospodinji, jo je ta za njeno opravljanje še malo oklofutala, zaradi česar je Kraljeva sklenila maščevanje. Orožniška patrulja je dognala, da je 8 novembra Kraljeva zgodaj zjutraj malo po 6 odšla na gospodarjev skedenj, kjer prav za prav ni imela nikakega opravka, ter od tam prinesla šop slame ter škatlo cikorije, v kateri je bilo nekaj ugasle žerjavice in tresk. Začela je kričati, da je hotel zopet nekdo zazgati skedenj, ter pri tem trdila, da je slama ožgana. Oo-spodinia Terezija Hribar in drugi ljudje, ki so prihiteli na vpitje Kraljeve, pa so videli, da slama ni prav nič ožgana, kar je vzbudilo pri sosedih prvi sum na Kraljevo. Okrog poldneva je gospodar Nace Hribar na skednju mlatil ajdo, ko je prišla Kraljeva do njega, segla z roko v seno nad vrati ter privlekla iz sena z roka kos rjavega papirja, na katerem je bilo zapisano »še bo gorelo pri Vas m drugod, saj sem bližnji človek«. Orožniki so še istega dne ugotovila, da ima Kraljeva v svoji skrinji sličen rjav papir, nakar so jo potem 9. novembra zasliševali na občinskem uradu v Vel. Gabru vpričo župana Zajca. Spočetka Kraljeva sploh ni hotela odgovarjati, jotem je delj časa vse trdovratno tajila ter se de-.ala popolnoma nedolžno. Ko so ji orožniki pTedo-čili, da so sličen rjav papir našli v njeni skrinji, je po daljšem oklevanju priznala, da je na papir ona sama zapisala grozilne besede ter cikorijasto škatlo z ugaslim ogljem sama skrila v seno zato, da bi med ljudstvom povzročila strah, pri čemer bi imela ona sama velik užitek. — Priznala je, da ie domače gospodarsko poslopje sama zažgala, zanikala pa je požig pri posestnici Okoren Frančiški ter navedla za požigalca tega poslopja svojega strica Kralja Janeza iz Vel. Gabra št. 58, pri katerem je bila v nedeljo 6. novembra popoldne na obisku. Pravila je, da jo je njen stric Janez v nedeljo zvečer spremljal proti domu Hribarja, Ko sta šla mimo Okornovc domačije, ji jc rekel stric: »V kozolcu pa je naloženega mnogo sena, kako lepo bi bilo gledati, če bi vse to gorelo,« Orožniki so takoi zaslišali strica Kralja, pa se je izkazalo, da si je vse skupaj Roza izmislila, nakar je tudi ta požig priznala. — Izpovedala je, da je v nedel|o zvečer zgodaj legla spat, ker ni mogla zaspati, pa jc pri; čela delati načrt, kako bi zažgala pri svoji prejšnji gospodinji Gliha Rozaliji, kateri je zagrozila zaradi odpusta iz službe in prejetih klofut maščevanje. — Vstala je okrog 11 ponoči ter se izmuznila iz kamre sko,zi poseben izhod skozi klet v vežo, od tu pa na prosto, in to tako spretno in tiho, da jo gospodar Hribar, ki je spal v isti kamri, in gospodinja Terezija v sosednji sobi nista slišala. Odšla je na- Fa ravno,st proti hiši Gliha Rozalije z namenom, da zažge veliko gospodarsko poslopje. Pri gospodarskem poslopju pa sta bila privezana dva p6a, ki sta začela močno lajati. Vedela pa je tudi, da na skednju spi domači hlapec. Posebno pa se je ustrašila svoje prejšnje gospodinje Gliha Rozalije, ki se jc na lajanje psov prebudila in skozi okno pričela miriti pse. Zato je Kraljeva odšla čez ccsto do sosednjega poslopja, last Okoren Frančiške, kjer se je skrila za šupo in premišljevala, kaj začeti. Sklenila je po •triurnem čakanju, da zažgo Okornovo domačijo misleč, da bo požar vnel tudi Glihovo domačijo. Zažgala je na šupi kup slame ter nato zbežala domov, kamor je neopaženo zopet prišla nazaj v kamro. Kmalu nato so pričeli ljudje vpiti, da go.ri, nakar jo je poklicala gospodinja, da je šla z njo gasit požar, pri čemer je z vso vnemo pomagala nositi vodo v škafu. V ponedeljek zvečer, ko je legel že mrak na zemljo, pa je Kraljeva zapustila mizo, za katero so domači večerjali, češ da gre na vodnjak prat svoje cunje. Hitro je skočila za domače svinjake, katere jc zažgala z žveplenko na dveh krajih, ter pohitela nazaj v sobo ter vpila, da zopet gori, nakar so domači takoj šli gasit. Kraljeva je izpovedala, da je to storila iz maščevanja, ker jo jc gospodinja kregala, češ da se je prejšnjo noč pri gašenju Okomove domačije preveč vlačila s fanti. — Orožniki so mlado požigalko po zaslišanju spravili v 6odne zapore v Višnji gori, kjer bo nadaljnja preiskava. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pl|utlh. zastarelem kaliju, zasluzenju, dolgotrajni hripavottl in hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na: PUHLMZINIV & Co., BERLIN 615, HUgaelSfrasse 25-25-a Offlas rei>. od ministrstva socl|alne politike, sanlteno oddelenie S. br. 2416 od 12. XII. 1933, Visoko priznanje delu Ljubljana, 12. novembra. Davi je ban g. or. Marko Natlačen ob pol 11 dopoldne izročil ob navzočnosti rektorja ljubljanske univerze dr. Kušeja Rada in namestnika načelnika prosvetnega oddelka inšp. Marka Bajuka g. univ. prof. dr. Lukmanu Francu visoko odlikovanje jugoslovanske krone II. razreda. G. ban jc bo toj priliki poudaril, da mu je prijetna dolžnost, izročiti to odlikovanje znanstvenemu in kulturnemu delavcu, ki so ga v imenu kralja tako visoko odlikovali kraljevi namestniki v priznanje za obsežno znanstveno delo in požrtvovalno dolgoletne napore na polju ljudske prosvetc. To odlikovanje je hkrati tudi visoko priznanje Prosvetni zvezi ob njeni 40 letnici, saj jo g. profesor žo dolga leta njen predsednik. Prav tako pa jo s tem dobila priznanje naša univerza, zaradi česar čestita tudi rektorju naše najvišje znanstvene ustanove. G. profesor dr. Lukman se jo za visoko odlikovanje zahvalili in prosil g. bana, naj tolmači njegovo zahvalo na najvišjem mestu, ter mu je zagotovil, da bo tudi v bodoče vse sile posvetil delu, za katerega je prejel tako visoko priznanje. Danes ob 11 je bilo tudi izročeno odlikovanje sv. Save II. razreda univ. prof. in predsedniku Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Alešu Ušcničniku. Ob pol 12 pa je g. ban dr. Marko Natlačen izročil odlikovanje sv. Save II. razreda ob navzočnosti načelnika oddelka za obrt in industrijo dr. Rataja in tajnika zbornice za TOI dr. 1'lessa predsedniku zbornico g. Ivanu Jelačinu. G. ban je podčrtal dejstvo, da jo s tem odlikovanjem dobil predsednik Zbornice priznanje za uspešno dolgoletno delo na gospodarskem polju in priznanje za številne uspehe, ki si jih je priboril kot predsednik Zbornico za TOI, kateri načeljuje že 10 let. Iskreno želi, da bi mogel še dolgo let v sreči in zadovoljstvu uživati sadove svojega dela in še naprej tako požrtvovalno delati za prospeh našega gospodarstva. Predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin se je g. banu zahvalil s prošnjo, naj sporoči njegovo zahvalo na najvišjem meslu, hkrati z zagotovilom, da smatra, da ni bila odlikovana oseba, ampak delo, kateremu bo tudi v bodoče posvetil vse svoje zmožnosti in sile. Volivni shod JRZ v Ptuju bo v nedeljo, dne 20. novembra, ob 10 dopoldne v »Društvenem domuc. Za glavnega govornika je naprošen voditelj slovenskega naroda g. minister dr. Anton Korošec, ki se bo po vsej verjetnosti vabilu tudi odzval. Govorili liodo še gg.: senatorja Smndej ln dr. S c ha u b a c h ter kandidat Marko K r a n j e. Vsi, ki odobravalo gospodarsko delo Stojadino-Tif-Koroščovo vlade, pridite! Komur je za red v državi in mir s sosedi, naj so nam pridruži! — Kdor hoče srečno samoupravno Slovenijo, naj gro z nami I Okrajni odbor JKZ Ptuj. Spremenjene meje župnije št. Vid pri Stični St. Vid pri Stični, 12. novembra. Župnija St. Vid je imela 20 podružnic. Samo Stari trg pri Ložu je imel toliko podružnic. Sedaj ima pa Št. Vid pri Stični samo šo 19 podružnic. S 1. novembrom 1938 so jo odcepila podružnica sv. Lamberta na Pristavi in so priključila samostanski župniji Stična. Vasi Pristava, Poljane in Obolno spadajo pod občino Stična. Tjakaj hodijo tudi otroci v šolo, ker je bližje nego v Št. Vid. Le od 5 hiš vasi Obolno, ki je zelo raztresena, hodijo otroci v šolo na Javorje, kamor imajo bližje kakor v Stično. Zalo je škofijski ordinariat ukrenil: vasi Pristava in Poljane in 2 številki od vasi Obolno naj pripadajo župniji Stična. K župniji Javorje so pa naj priključi ostalih 5 hiš vasi Obolno. Cerkev sv. Lamberta na Pristavi stoji na 643 metrov visokem z drevjem poraslem hribu. liazen s slamo krite mežnarije ni precej daleč nobeno hiše. Od cerkve je krasen razgled proti severu tja do Kamniških planin in do Storžiča. Pod hribom je na severni strani dolina Potok; jx> tej dolini teče Bukovščica, ki je dolok Temenico. Na severno zapadni strani je Obolno. 768 m visok hrib, na katerem je stala planinska koča, ki ie lani pogorela. Cerkvica stoji na prostoru srednjeveškega gradiča. Dobijo se še sledovi starega gradu. V leni od narave utrjenem gradu je preživela svoja vdovska leta Virida, hči milanskega vojvode Barnaba Vis-kontija in soproga pri Sempahu 1. 1386 padlega avstrijskega vojvoda Leopolda III. in mati vojvoda Ernesta Železnega, ki je bil zadnji koroški vojvoda, ki se je dal na Gosposvetskem polju po starem obredu umestiti. Zgodilo se je to na nedeljo 16. marca 1414. Istega leta je tudi umrla vojvodinja Virida. Bila je pokopana v samostanski cerkvi v Stični. Saj je bila velika dobrotnica samostanu. Drž. nameščenci za povišanje svojih prejemkov Težo gospodarske depresije občutijo danes več ali manj vsi stanovi, največ pa trpe naši državni nameščenci, upokojenci in delavci v državnih podjetjih. V> ' " . r C" '"'.V, , ' ' 1. . , , ■ j * . , - Zlasti težak pa je njihov materialni poloza) danes, ko rene tudi najnujnejšim življenjskim potrebam dan na dan naraščajo in so za najmanj 25—30 odstotkov višje od onih v lelu 1935, ko so bili prejemki državnim nameščencem znižani. Umevno je .zato, da si nameščenci vseh slrok in položajev nenebo-ma prizadevajo polom svojih organizacij doseči Nov prosvetni dom na Vrhniki Prosvetni dom na Vrhniki: Pogled na celoto z državne ceste. LONGINES Švicarska ura poznana po svoji točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni. Povabili smo že občinstvo k slovesni vselitvi vrhniškega Prosvetnega društva v njegovi lepi Prosvetni dom na današnjo nedeljo popoldne. Danes prinašamo sliko novega doma, ki seveda šo ni popolnoma gotov in bo njegova končna oblika še vsa lepša. Dom stoji ob državni cesti poleg dosedanjega Rokodelskega doma. Stavba jo dolga 41.30 m, široka pa 20.80 m. Pročelje, ki ima plitvo streho, krasi v sredi ogromno okno v knmenitem okviru. Desno ob pročelju je odprto stebrišče s petimi monuinenlalnimi stebri. Izpod stebrišča je vhod z desne strani bodisi v vestibul, ki leži za glavno fasado in ki tvori foyer k veliki dvorani, bodisi v garderoho na desni strani, od koder je dostop v telovadnico, ki je prizidana na desni strani glavnega trakta. Nad garderobo so dviga mogočen stolp, ki lepo zaključuje arhitekturo stebrišča. Velika dvorana, ki zavzema širino glavne fasade, je dolga 27.60 m, široka pa 12 m. Pred odrom glavne dvorano jo poglobljen prostor zn orkester, oder sam je pa širok 12 m in globok 10 m. Telovadnica ob desni slrani je dolga 17.50 m, široka pa 7.53 m; desno od odra so v kletnih prostorih kurilnice za centralno kurjavo, v pritličju ženska in moška garderoba ter prsne kopeli, v prvem nadstropju pa velika 5.50X7.50 m obsegajoča knjižnica. Načrt za stavbo je napravil arh. Jože Sviiita, vsa obrtniška drla so izvršili domači vrhniški mojstri. Stavbenemu odboru jo načeloval župan g. llren povišanje svojih prejemkov. Pri tem prizadevanju uživajo simpatije in podporo vse naše javnosti, ki iskreno želi, da bi njihovo prizadevanje uspelo. Povečanje dohodkov nameščencem, upokojencem in delavcem bi ugodno vplivalo na vse panoge našega gospodarstva in jo zato potrebno, da se čimprej izvrši. V četrtek dopoldne so se predsedniki stanovskih organizacij sestali na banski upravi, kjer so bili ob 10.30 sprejeti pri g. banu. V deputaciji jo bilo po svojih predstavnikih zastopanih vsega skupaj 18 organizacij. Deputacijo je vodil predsednik nameščencev p. t. t. stroke g. Nejče Šturm. V svoje mnagovoru na g. bana je zlasti poudaril, da se vsi državni nameščenci zavedajo, da niso nič drugega kakor del narodne in državne skupnosti ter zalo tudi ne zapirajo oči pred drugimi državnimi potrebami in potrebami drugih družabnih slojev. Toda dejstvo je, da so državni nameščenci, delavci in upokojenci, ki nikdar niso bili bog zna kako nagrajeni za svoje dnlo, doprinesli že tolikšne materialne žrtve v korist državne in narodne skupnosti, da ie njih življenjski obstoj že dalj časa resno ogrožen. Državni nameščenci so zalo mnenja, da se morajo tudi zan- je, ki so ob vsaki priliki požrtvovalno branili državne in narodne interese, enkrat najti potrebna materialna sredstva, da se bodo, razbremenjeni skrbi za vsakdanji kruh, lahko vse posvetili službi. Zastopniki so izročili hanu vsak za Rvojo organizacijo posebno spomenico, ki zahleva, da se povišajo njihovi dohodki no glede na stroko iu položaj 500 din mesečno, da so vrne doklada za ženo in poviša doklada za otroke na prvotni znesek 150 din mesečno, da se priznajo poročeni ženi v državni službi osebne doklade v isti višini kot neporočeni državni uslužbenki ter da se ukinejo vse razlike med osebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev. G. lian jo imel na deputacijo krajši nagovor, v katerem jo nnglnsil, da »videva težak položaj vseh državnih in banovinskih nameščencev. Zavzemal so je in se še zavzema za zvišanje njihovih plač. Vse je kazalo, da so bo pristopilo k zvišanju že lelos jeseni. Žal na so drugi nepredvideni dogodki to preprečili. _ ' r ' * ■'.'1 ' ' < r I r i 1-- .; V V 'l r r ožni list za svobodo-misleoa prof. Čermelja nima nobene vrednosti, razumemo. Gotovo pa je, da ima list veliko vrednost za tisoče Slovencev, ki morejo iz njega v domačem jeziku zajemati katoliške resnice in pobude. Obžalujemo, da se pisec, ki je znana oseba pri manjšinskem delu, ne more pri presojanju tega vprašanja dvigniti na objektivno višino, ki jo zahtevata predmet in resnica. — Za Izlet na Oplenoe sprejemajo prijave Putnikove biljetarnice do 22. t m. Zahtevajte prospekte! — Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim lodvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. komika t LJubljani. Partitura stane BO din, besedilo samo pa 2 din. Ker so melodije lahke in pevne, tako da hitro ostanejo v ušesu, se Jih igralci v kratkem času naučo. — Prijavite se za Putnikov izlet na Oplo- nacl — Tiskarski škrat nam je ▼ včerajšnjem poročilu o sprejemu na italijanskem konzulatu iz-inaliftil priimek g. generalnega konzula v »Mo-reale«. G. generalni konzul se piše Agostino Guerrini Marnldi. — V Službenem listo kraljevske banske uprave dravske banovine od 12. t. m. so objavljene »Spremembe pravilnika o carinskih posrednikih«, daljo »Prodajno cene bencinsko mešanice«, »Bern-ska konvencija za zaščito literarnih in umetniških del. Uporaba na Aden in Birmo« in »Objava pravilnika in pristojbinske tarifo javnega skladišča špedicije R. Iianzinger v Ljubljani«. — Vzore in liojo pokojnega dr. Jož. Debevra danes lahko imenujemo vzgojno pove«t pretekle dobe; delo dobiva že svojo zgodovinsko vrednost. Današnji mladi rod najde v njej mnogo lepih zgledov, Izpodbude, posebej pa vir čistega idealizma. Knjiga jo vredna, da jo mladina spozna. Dajte jo ji! Založila jo je Nova založba v Ljubljani. — Zakon o volitvah narodnih poslancev s spremembami in dodatki, tolmačenji itd. ter Zakon o volivnih imenikih s spremembami in dodatki 3. spopolnjeno izdajo priredil Pohar Robert din 12 ter Zakon o volitvah narodnih poslancev din 8 priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani predvsem predsednikom sodišč, članom volivnih komisij, kandidatom ter njih namestnikom Originalni ameriSki • žvečilni bonboni sadni — menlolni r- janeževi Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana Mlklollteva ceita 34. Telefon 38-36 Lahkoatleti: zvelite Chicks, proZne _vam bodo noge._ nato pa zborovanje kot običajno v Rokodelskem domu. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni. — Vaš konjiček bo vesel, ako mu privoščite za zimo gorko odejo. Dobite jih v vseh velikostih od najnižje cene do najboljše kvalitete: Manufakturna trgovina Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva ulica. — Pintarič pred petčlanskim senatom. Rudolf Pintarič iz Šafarskega v ljutomerskem okraju se bo te dni zagovarjal pri okrožnem sodišču v Murski Soboti zaradi zločinstva požiga in s tem povzročeno smrti pastirja, zaradi napeljevanja k umoru svojega brata, zastrupljovanja živino in raznih drugih pregreškov. Zvrhan koš pregreh bo stresel pred petčlanskim senatom, ki bo ob tej Ne zamudite si ogledati kras-* nega barvastega velefilma Sadovi zemlje Oiivia dc Haviliand in-Beorg Brenf Kino notica iei.2124 Ob 15., 17., 19. in 21. uri I J — Čas, revija Leonove družbe, štev. 1—2 za 1. 1938/39 izide konec tega tedna. Vsebina je taka, da mora zanimati vsakega Slovenca in vsakega katoličana. — Uprava Časa se je preselila v Prosvetno zvezo na Miklošičevi cesti št. 7. I. nadstr. — Leonova družba. — Uprava »Naše ivezdec prosi vse one gg. poverjenike, ki jim jo še preostala 1-2 številka Naše zvezde za dijake, da jo nemudoma vrnejo, ker je popolnoma pošla, žele jo pa še vedno novi naročniki. _»Oven« terpentlnovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo. Za hladno jesen — toplejša oblačila! Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleko, površnike, suknje itd. pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 1 Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Laitni izdelki/ lasten modni talon — Izlet v Trst in Gorico v dneh 26 in 27. t. m. priredi Zveza za tujski promet. Podrobne informacije in prijave do 20. t. m. v vseh biljetar-nah Putnika. — Tvrdko oziroma šolo, ki je inserirala v avgustu oglas pod šifro »Garantirano zanesljiv«, prosimo, da se zglasi v upravi »Slovenca«. — Nova železniška postaja. Danes se odpre med postajama Sv. Lovrenc na" Pohorju-in Brezno-Ribnica na progi Maribor-Prevalje ob 14.24 po vlaku št. 9014 novo postajališče Sv. Ožbalt. Vlaki odhajajo iz Sv. Ožbalta proti Mariboru ob 6.43, ob 11.43, ob 15.59 ter ob 19.49; in iz Ožbalta Dve nrl smeha ln prlsrJne zabave! Duhovito veseloigra polna humorja In satire! Ob 15,17,19 in 21. m m LJUBEZEN! Oh 1030 po globoko znižanih cenah! TAM AD A Film.kt gamorn IHnnHH videti vsakdo! Proizvod CeSkih filmskih ateliejev' —V Klavni vloci Rolf Wanka, nopnznben Iz filma „Pnter Vojteh", Rlchard Knmaiiow-sky ln Ellcn Schwanccke. Pride! I g I! 3 C Najveselejšn knraodi.ia sezone v stilu dobrega vojaka Svo.lka V naslovni vlogi najboljši francoski komik fernandel. Kino Sloga Telef. 27-30 Šmarna gora. Danes in prihodnjo nedeljo, če bo lopo vreme, bo na šmarni gori služba božja ob 10 dopoldne. . V' '• , c v/" * '<* •s, t -ji. ji a * + t* i*, i i i j i i C ii, kako so ugasnile pod ukazno besedo redovne in druge verske šole na Bavarskem, Flnaka usoda se bliža redovnim šolam tudi v bivši Avstriji. Odvzeta jim je že pravica javnosti. Zadnji čas pa so dobila lastništva teh šol migljaj, naj se pripravijo, ker zasebne redovno šole prihodnje šolsko leto ne bodo več dovoljene. Redovnim zavodom so dovoljeni samo še penzionati za gojenke (gojence) iz inozemstva, za katere bodo vzdrževale I>osebne jezikovne, gospodinjske in podobne tečaje. S tem odlokom je tudi prizadet znani zavod Thurenfeld v llallu na Tirolskem, kjer poučuje tudi par Slovenk, sester Marijinega obiskovanja. V tem zavodu se je vzgajalo in vzgojilo zadnja desetletja mnogo deklic iz vseh evropskih narodov, med njimi tudi več Slovenk. Sestre Marijinega obiskovanja si močno prizadevajo, da bi si ohranile zavod, če se bo dalo. Skušale bodo privabili čim več tujih gojenk. Če se to posreči, bo tavod ohranjen krščanski vzgoji in omiki! LJubljana Komenskega uL4 Telefon it. icn Dr. Frane Dergan« hf-frimrij tinrg.idi.Tf Ordtolra: U.HL — Pomagajmo slovenskim misijonarkaml V Siamu delujejo /e tri slovenske misijonarke-uršulinkc, spomladi odideta tja še dve. Te tni-sijonarke imajo na svojem mestu lepo priliko za uspešno apostolsko delovanje, ko bi jim ne manjkalo sredstev. Z ureditvijo samostanov in šol in ob vedno večjem številu siamskih sirot so prišle v težke gmotne zadrege. Tudi razne pri rodne neprilike, pogoste poplave, so pripomogle k temu, da sc je misijon zadolžil. Preživljajo se zelo skromno, saj njihovi pičli dohodki komHj zadoščajo /a vzdrževanje šol in oskrbo sirot. V nepopisnih skrbeli se obračajo na l)!aga slovenska srca za pomoč. Pomagajmo našim rojakinjam, ki žrtvujejo vse svoje moči in zmožnosti za blagor najubožnejšili. Darove za tnisijon v Siamu sprejema nršulinski pro-vinci«lat v Ljubljani. Tudi darovi za misijon v ju/ni Afriki, kjer delujeta med Zamorci dve slovenski misijonarki-uršulinki. naj se pošljejo uršuhnskctnu provincialatu v Ljubljani. proti Prevaljem ob 6.26, ob 11.26, ob 14.24 ter ob 19.32. — Železniške legitimacije državnih uradnikov. Dravska iinančna direkcija razglaša:' Vsi državni upokojenci(-ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacijo od dravske finančne direkcije, naj jih zaradi jk>-daljšanja veljavnosti za prihodnjo leto predložijo tej direkciji že v drugi polovici meseca decembra, da jih bodo lahko uporabljali za vožnjo takoj v začetku leta 1939. Vsaki legitimaciji je treba priložili železniško znamko za 2 din, ki so kupi pri blagajni železniške postaje. Znamke ne sme nihče sam nalepiti v legitimacijo. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more ufx>rabljati; ravno tako ne bo direkcija sprejemala gotovine, ker nima žel. znamk v zalogi. Razen žel. znamke mora vsak upokojenec predložiti kupon (odrezek) ček. nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost žel. legitimacijo ne bo podaljšala, ker se sicer ne more ugotovili prosilčeva istovetnost. Prav tako mora poslati kupon ček. nakaznice, kdor prosi za novo zclezniško legitimacijo. ŠVICARSKE URE, zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Razpis. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme pet in dvajset diplomiranih pravnikov za uradniške pripravnike v VIII. položajni skupini, in sicer za sodno stroko v vojski in mornarici. Prošnje je poslati sodnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice do zaključno 5. decembra t. 1. — Dalje bo sprejetih v aktivno službo vojske deset zdravnikov in pet lekarnarjev. Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1919. Sprejemni jiogoji po prvem in drugem razpisu so razvidni i/, službenega vojnega lista, stran 1625 do 1610, ki je interesentom na vpogled pri pristojnh vojnih okrožjih in na vseli orožniških postajah. Halo! Ilaio! — Oglejte si zalogo LUTZ-pečL' Tovarna v Šiški, tel. 32-52. — Vaša Miklavževa prireditev bo najbolje ugajala, čo boste svojim gostom pripravili dr. Gržinčičevo spevoigro v treh dejanjih »Miklavž prihaja«. Izšla jo v Salezijanskein zavodu na Ra- in slehernemu volivcu, ki hoče biti natančno poučen o vseh paragrafih, ki se tičejo volitvev in postopka istih. — Poskusen samomor. V graščini Slatina v Šmartnem pri Litiji si je hotel včeraj ob 5 zjutraj vzeti življenje 35 letni šo,fer graščaka Windisch-griitza Ivan Bevc. Ustrelil se je z revolverjem v glavo. Vsega okrvavljenega so ga zjutraj našli ljudje, toda še pri življenju. Poklicali so reševalni avto, ki je moža naglo prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Bevčevo stanje je zelo resnrv — Vlomilci na deželi. Iz Medvod poročajo o sumljivi vlačugarski trojici, ki se klati po tamkajšnji okolici. Sta to dva moška, stara okoli 40 let, in žena enega izmed njiju. Tako so ti trije vlomili v vasi Seničici k Ivani Bečanovi ter ji odnesli več moke in žganja ter električno svetilko, skupaj vredno okoli 400 din. Vlotmili so tudi na Golem brdu pri Medvodah ter odnesli Ivanu Koscu več obleke ter 200 din gotovine. Kosec ima nad 600 din škode. Orožniki so že ugotovili imena teh treh patepuhov ter jih sedaj iščejo. Novoustanovljena Livarna in železokonstrukcija inž. E. Zadnik in drug, Maribor - Nova vas izdeluje strokovno in solidno vso v to stroko spadajoče odlitke iz bronce, medi, aluminija, litega železa, dalje vse odlitke, odporne proti kislinam, in specialne odlitke za visoko odpornost. Tvrdka izvršuje vsa železokonstrukcijska dela in popravlja vsakovrstne 6troje. Specialna delavnica za izdelavo . ,rje prpstih predmetov. i »Slovenski Božič«. Drugi narodi, zlasH Nemci so že davno oživili svoj narodni zaklad za različne prilike, zlasti pa za božič. Poznamo drugod celo vrsto iger ali oratorijev, ki so sestavljeni iz posameznih božičnih narodnih pesmi in povezani v celoto. Takšno delo smo dobili sedaj tudi Slovenci. Novi zvezek »Ljudskega odra« prinaša besedilo takšne »duhovne opere«, oziroma »božičnega oratorija«, ki ga je iz samih starih slovenskih narodnih pesmi sestavil prof. Niiiko Kuret. Glasbenega dela se j elotil prof. M. Tome, ki je ohranil v celoti stare božične na-peve ter oskrbel vsemu preprosto spremljavo na harmoniju. Delo združuje v sebi ves čar tiste stare slovenske božične pesmi, ki žal, že tako gineva med nami. Delo bo uprizorljivo na odru z razdeljenimi vlogami, enako pa bo primerno tudi za koncertno izvedbo v obliki oratorija, za cerkvene koncerte, za razne božične prireditve v šolah in društvih, za izvedbo v za vsakega gospoda pri Sukiču, trimostovje domačem krogu. Ohranja eno značilnost narodne pesmii: vseskozi lahko je in dostopno nazpreprostejšim zmožnostim, zato bo lahko prodrlo do zadnje gorske vasice. Su.bskripcijski rok je zelo kratek (le do 15. novembra 1938). Če so jjriglusi zadosti reflektantov, bo delo že lahko izšlo do 1. decembra. Obsegalo bo 55 strani partiture. Subskripcijska cena je 45 din, noznenjša kn jiga miška cena bo znatno višja. Naročila sprejema Jugoslovanska knjignr.ia v Ljubljani. Zadošča dopisnica. (17822) — Vlomilski obisk v Sevnici. Te dni so trije neznanci vlomili ponoči v stanovanje Jožefe Mere v Sevnici ter odnesli večjo množino perila v vrednosti 2350 din. Ta vlom so zagrešili trije nrnški, ki so govorili med seboj slovenski in srbsko-hrvatski ter 60 sc odpeljali z vlakom proti Zagrebu. — Vid vaših oči si ohvarujelo lo z optično čistimi brušenimi setkli, katere si nabavite pri strokovnjaku o r. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Občni zbor društva organistov zn ljub-ljnnsko škofijo v Ljubljani bo prihodnjo sredo, dne 16. novembra. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, Ne odlašaitel r'nnf>s s' morate brezpogojno ' ogledati V/alt D sney-jevo filmsko umetnino po pravljici KINO UNION bratov G RIM VI Telefon 22-21 Prcdjtav« ob 15.. 17.. 19. In 21. nrl SnegnICica HALO! Dop. ob 10.30 Isti film po zn'lanlh tenah priliki prvič zasedal pri novoustanovljenem okrožnem sodišču v Murski Soboti. Za razpravo, ki je javna, vlada v Pomurju veliko zanimanje. — S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. 11. do 2. 12. Vse informacije in prijave sprejemajo biljetrne Putnika. Velik napredek v izdelavi baterij Izdelava baterij je v zadnjih letih silno napredovala. Način sedanje izdelave baterij pri nas Je v toliko jTomanjkljiv, ker je bila doba shranjevanja zelo omejena; jioleg tega so se baterije jiri uporabi silno hitro izrabile. Vzrok je bil v tem, da se je pri dosedanji izdelavi uporabil material, ki je kvarno vplival na elemente. Inozemskim kemikom se je med tem jx>srečilo izdelovali baterije brez kisline in brez salmijaka. Zaradi tega jih moremo skoraj neomejeni čas shranjevati, razpolagajo z veliko kapaciteto, in poleg tega si same zelo dobro opomorejo (regenerirajo). Zvedeli smo, da si je od inozemskega koncema pridobila pravico izdelovati te baterije domača tvrdka »KONTAKT« elektrotehnična tvornlea, Zagreb, Radnička eesta 55 ter namerava te v inozemstvu že dobro znane baterije brez kisline izdelovati pod znamko »GIF« baterija z rdečim pečatom. — Zobem, ustom in nstnam moramo danes izkazovati najskrbnejšo in najizbranejšo nego. Usta s svojim osvajalnim smehoan so nedvomno najprivlačnejša točka žensko lepote, enako važna kakor frizura in toaleta. Oči, koža, frizura in nakit pomagajo, da dobe usta pravi izraz — usta lahko govore tudi brez besedi Čar Vaše lepote bo izpolnjen šele z Vašimi nasmejano mladostnimi usti. Negujte zato usta in zobe — čista, sveža, dišeča usta in krasni zobje so Vaš uspeh — in uspeh ODOL-al — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef« grenčice. — Važno opozorilo za lastnike hiš, stanovalce, ustanove itd. Sedaj je čas, da se pobrigate za novi štedilnik, ki vas bo v vsakem pogledu zadovoljil — mala uporaba — velika toplota. Priporočamo Vam kvalitativne TRIUMPII štedilnike, proizvod Osiješke livarne, katera Vam nudi najboljšo garancijo. Torej ne pozabite TRIUMPH štedilnik. Jesenice Včeraj fe umrl po operaciji v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu naš tava-riš, jeseniški delavec g. Janko C e g n a r. Star je bil 68 let. Prepeljali ga bodo iz Kandijc na Jesenice, kjer ga bodo pokopali. Prizadetim naše sožalje! Naj j>očiva v mirul Kranj Damskc klobuke In popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17. Št. Vid nad Ljubljano I>rnmatični odsek Blaž Potočnikove čitalnice uprizori v nedeljo 20. novembra ob M8 zvečer v »Domu« Finžgarjevo dramo »Divji lovec«. Vabimo vas, da nas obiščete v obilnem številu. Zadobrova-Sneberje Prostovoljna gasilska četa Zadobrova-Sneberje priredi danes orodne vaje, od 17. do 19. novemlira bodo pa nočne vaje. Vse vaje so ne-nenapovedane in bo dan znak s »plat zvona« iz podružme cerkve v Zadobrovi. Opozarjamo vse bratske čete in okoliško prebivalstvo, da se ne bo razburjalo, jioscbno pri nočni vaji. — Uprava prost. gas. čete Zadobrova-Sneberje. Trbovlje Shod ministra Cvetkoviča v Trbovljah bo prih. nedeljo, 20. t. m. zjutraj ob 8 v Društvenem domu. Govoril bo tudi okrajni kandidat g. prof. Bitenc in drugi. Pobiranje občinske trošarine j« sedaj preurejeno tako, da je treba prijaviti alkoholne pijače oddelku finančne kontrole. Tako je bilo, predno je občina poskušala vpeljati lastno pobiranje na mitnicah, ki se niso obnesle. Druge trošarini podvržene predmete, kakor meso, mast, mineralna voda in uvožena obutev pa je prijaviti na tržnem prostoru v novo urejeni pisarni občinskega troša-rinskega urada, ki ga vodi g. Miloš Rozin. Martinov večer bo danes zvečer v Društvenem domu. Vsaka vsto.pnica jc tudi srečka in ima številko za žrebanje. Dobitki so goska in 10 buteljk finega vina Kino Društveni dom predvaja danes film »Drzni kapitan« in še v ponedeljek zvečer ob 8. Po znižanih cenah pa bo ponovitev filma »Dušica Rctfa-marija« v ponedeljek ob 6 in torek in sredo ob 6 in 8. P. Kazimir Zakrajšek: ~ Praznik naše krvi v tujini se bliža Tudi letos bo prva adventna nedelja, 27. nov., posvečena naši skrbi, našim žrtvam, našemu delu, pa tudi našim vročim molitvam za našo slovensko kri, razkropljeno široma sveta, za naše izseljence. Pod besedo »izseljenci« pa Slovenci ne smemo in ne moremo razumeti samo onih 400.000 krušnih izgnancev, katere je pomanjkanje kruha pri domači družinski mizi pognnlo izpod rodnega krova v tuji mrzli svet, daleč tja za morja, ali v razne bogatejše države zapadne Evrope, temveč vso slovensko kri, vsako njeno kapljico, kjerkoli izven naše ožje domovine, ali razkropljeno po našem jugu, ali razpršeno širom sveta po tujini, ali pa tudi kruto odsekano po nesrečnih državnih mejah od našega narodnega telesa. Drugi večji narodi tega tako ne čutijo, zato izseljenstva tako ne razumevajo. Mi Slovenci ga moramo in moremo samo tako razumevati. Majhni smo. 1'a tudi naši visokomilijonski sosedje, kakor vidimo, z mrzlično skrbjo čuvajo vsako kapljico svoje narodne krvi izven svoje domovine! Pa kaj bi pomenila zanje izguba tudi več milijonov. Niči Katerega zavednega Slovenca ne zazebe v dno duše, če se spomni, da je pri nas Slovencih ne par majhnih odstotkov naroda na tujem, ločenih od narodnega telesa, temveč — polovical Polovica naroda odtrganega od narodne skupnosti pri tako majhnem narodu? Ali ne pomenja to lahko našo narodno smrt? Da, samo dvoje je mogoče: ali bomo rešili to polovico svoje krvi, ali pa smo najbrž šli. Izseljenska nedelja, izseljenska v tem pomenu, je zato danes naš najsvetejši narodni praznik, praznik naših mrzličnih misli in skrbi za naš lastni biti ali ne biti. Ali nima zato Družba sv. Rafaela prav, ko nas tako vabi in kliče k praznovanju te velike nedelje? O, da, veliko, veliko nam bo dala misliti, samo če bomo hoteli odpreti svoje oči in pogledati resničnim, neutajljivim dejstvom naravnost v njih oči. Veliko nam bo povedala o potrebi naše skrajne sloge, obupnega dela, velike ljubezni do svoje države in do naroda, velikih žrtev, ki so potrebne, heroičnega dela, ki nas kliče, velike ljubezni do slovenske krvi na tujem izven meja ožje domovine, mrzlično skrb, kako jo rešimo pogina, ker z njo poginjamo mi sami, poginja naš narod. . Ali bodo vsa naša društva razumela ta veliki dan? Bodo vsa vsaj eno poslovno uro posvetila premišljevanju teh strašnih dejstev, ki jih lahko vsakdo vidi, saj so na dlani? Ali bodo vsi naši časnikarji razumeli ta dan, in mu posvetili v stolpcih svojih listov tisto pozornost, ki so jo dolžni kot vodilni usmerjevalci narodnega mnenja svojemu narodu in njega obstoju? Bomo vsi kot eno srce ta dan zažareli v veliki ljubezni do samih sebe in tako do krvi bratov, ločenih od nas? Bo ta dan zaplala slovenska kri tu doma tako močno po naših žilah, da bo pognala tudi izven meja ožje domovine v naše naselja v vse za-mejno slovenstvo in jim nesla nove močneje živ-ljenske krvi, krvi, ki jih bo krepila k vztrajnosti, k zvestobi, k delu in žrtvam za naš skupni obstoj? Sicer bo pa naša Družba sv. Rafaela še dala potrebnih navodil za ta veliki in sveti naš dan. Letos pa izseljenska nedelja ne bo samo en dan, temveč bo ves teden posvečen izseljenskemu vprašanju. Vsa izseljenska društva naše države, združena v Zvezi izseljenskih društev (ORIS) s sedežem v Zagrebu, so namreč sklenila, da letos posvete izseljenskemu vprašanju ves teden od 27. novembra do 4. decembra, to pa zato, ker je letos stoletnica začetka večjega jugoslovanskega izseljenstva v tujino. Za nas Slovence je bila ta stoletnica leta 1031, ko je odšel tja naš velikan škof Baraga in odprl pot slovenskemu izseljenstvu v USA. Toda drage volje se bomo pridružili celi državi in združili svojo stoletnico skupaj s stoletnico naših bratov in naredili za vso državo samo eno slavje, ki naj zagrabi ves narod in vso državo, saj je tudi za našo državo pojmovanje izseljenstva, kakor omenjeno zgoraj, prav istega pomena in iste važnosti kot za nas Slovence. Ni še objavljen celotni program, katerega bo izdelal glavni odbor ORIS-a. Toliko je pa gotovo, da bo za to priliko izdal dve knjigi o našem izseljenstvu, da bo Rafaelova družba izdala skupaj z Izseljensko Zbornico »Izseljenski zbornik«, da bosta radio postaji Belgrad in Zagreb posvetila vsak večer ves teden nekoliko svojega sporeda izseljenstvu, da je Družba sv. Rafaela zaprosila našo radio postajo, da naredi isto, da sta naša slovenska narodna kneza in škofa izdala posebne odredbe za vse župnije in cerkve Slovenije, da se bo ta nedelja praznovala prav v vsaki naši cerkvi s primernim sporedom itd. Upamo pa, da bodo tudi vse naše zveze društev pozvale vsa podrejena društva, da ta dan ali teden gotovo proslave vsaj z enim večernim sporedom in opozore članstvo na ogromno važnost tega našega narodnega vprašanja, na našo najnujnejšo dolžnost, da delamo, žrtvujemo za rešitev svoje krvi za mejami v širnem svetu, na potrebo naše skrajne sloge in edinosti v vseh narodnih vprašanjih, da v vsem narodu mogočno zapolje slovenska in jugoslovanska kri, da postanemo zdrav narodni državni organizem, močan in krepak, da bo iz tega organizma pognala močna kri narodne zavesti tudi v nesrečno našo, od nas odtrgano polovico naroda, jo poživilo, pokre-pilo, ji dalo moči in vztrajnosti, zvestobe in ljubezni ter močno voljo — živeti hočemo I Stdm w umiti ia& dn si naredite liker, ki bo do Božiča ravno prav oblažal. 34 vrst likerskih esenc in ru-mova kompozicija izredna kvaliteta v Drogeriii Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5 Jubilej krščanske dvojice Ljubljana, 12. novembra. 40 letnico svoje poroke sta slavila g. Franc J a n e ž i č in njegova žena ga. Alojzija iz Ljubljane. Bilo je leta 1898., ko je mladi g. Franc Janežič v Šmartnem pod Šmarno goro povedel Pl »i feiM ■ Kit' J r K lk> - m ■lip^ JM lS|p5 s mSfiiK , mM V '* v HMaM PfHHH F«Hi pred oltar svojo sedanjo družico Alojzijo Čižma-novo. Imela sta dvanajst otrok, od katerih jih šest še živi in so vsi v dobrih položajih. G. Franc Janežič je bil dvanajst let strojnik v splošni bolnišnici, skoraj dvajset let pa strojnik v bolnišnici za duševne bolezni. Možu odločnega značaja in jasne doslednosti tudi režim JNS ni prizanesel ter ga je predčasno upokojil, tako da trpi še zdaj, ker prejema premajhno pokojnino. G. Janežič je bil znan kot stalno zvest pristaš SLS in njen vnet agitator. Sodeloval je in še sodeluje pri vseh krščanskih društvih. G. Janežič je skrajno marljiv in vesten mož, ki uživa splošno spoštovanje. Tudi sedaj, ko je že zaslužil svoj mir, se je ponovno vpregel v delo. Deluje v mnogih društvih in seveda tudi pridno agitira za dr. Korošca. Naročnik »Slovenca« je poslal kmalu potem, ko se je poročil, in mu je ostal vedno zvest. Gospa Alojzija pa je znana kot izvrstna gospodinja in skrbna mati. Oba sta globoko verna ter hodita vsak dan k maši in k popoldanskim cerkvenim obredom. G. Janežič je znan tudi kot velik ljubitelj ptic in veveric. V Tivoliju jih vedno obiskuje in Velika smola mariborskih tihotapcev Iz vlaka je padalo tihotapsko blago, pobirali so ga pa finančni stražniki Maribor, 12. oktobra. Kljub vsem naporom linančnih oblasti in pa orožnikov ni mogoče zatreti na severni meji tihotapstva. Vedno znova najdejo tihotapci pota in načine, da spravijo svoje blago čez mejo ter ga potem prodajalo iz Maribora dalje potom 6voje izvrstno na široko razpredene prodajne organizacije. Glavni tihotapci in organizatorji tihotapske trgovine so finančnim oblastem dobro znani, vendar jih je skoraj nemogoče zasačiti pri delu ter jim dokazati dejanje. Med takšne »glave« v tihotapskem svetu 6pada tudi neki Rudolf Šum iz Maribora, ki ga pa letos zasleduje precejšnja smola. Šele meseca avgusta je prišel iz zapora, v katerem je sedel več mesecev zaradi tihotapstva. Sedaj pa je padel vnovič v roke oblasti, povrhu pa mu je ušla iz ro.k lepa kupčija, ker so veliko zalogo kontrabandske roke pobrali namesto njega finančni stražniki. - Finančne oblasti v Mariboru so bile že v ponedeljek opozorjene od svojega zaupnika, da bo poslal neki trgovec v Špilju čez mejo večjo količino tihotapskega blaga. Zaupnik je tudi sporočil, da bodo prenesli to blago nemški železničarji, ki vozijo nočni tovorni vlak ter ga bodo zmetali nekje ob progi z vlaka. Zaradi tega je bila organizirana vzdo,lž proge kontrolna služba. Finančni stražniki in orožniki so priredili več zased, ki so bile vse noči na svojem mestu, po cesti vzdolž proge pa so bile patrulje na avtomobilih. Res so pred Delo našega vojaštva pred 20 leti Prijatelj našega lista nam je ob 20 letnici prevrata poslal naslednje zanimive spomine, ki nazorno kažejo, kako veliko in naporno delo je opravilo naše vojaštvo v tistih razburljivih dnevih: Bil sem takrat dodeljen rezervni bolnišnici štev. 6, kjer je bila tedaj belgijska vojašnica ali sedaj vojašnica vojvode Mišiča. Poveljnik te bolnišnice, ki se je meseca februarja 1918 spremenila v aktivno bolnišnico, se je znal potruditi, da so v tej bolnišnici služili skoraj samo slovenski in jugoslovanski vojaki, po večini ljubljanski obrtniki, prav tako je bilo tudi s častniki. Le nekaj je bilo Cehov in en sam dunajski Nemec. Vojaki in častniki so v velikem številu prihajali z bojišča v bolnišnico. S seboj so imeli navadno mnogo orožja, čeprav je bilo strogo uka-zano, da se mora orožje takoj oddati na bojišču bojujočitn se četam. V bolnišnici smo orožje odvzemali, tako da se ga je v bolnišnioi nabrala velika množina — za vsak primer. Shoda in sprevoda dne 29. oktobra 1918 smo se udeležili vsi častniki in zdravniki te bolnišnice, ki smo imeli takrat prosto. Takoj naslednjega dne smo imeli jugoslovanski častniki sestanek v Narodni kavarni, kjer smo izbrali odbor šestih častnikov, med temi dva iz bolnišnice. Odbor je imel nalogo, da stopi v stik z narodno vlado in ji da na razpolago vse častnike in moštvo slovanskih narodnosti, kolikor ga je v Ljubljani. Odbor je zvedel, da se v Ljubljani osnuje dne 31. oktobra narodna vlada, tedanje avstrijsko vojaško mestno poveljstvo je pričelo preganjati častnike, ki so se udeležili narodnega shoda. Zalo se je v bolnišnici z mrzlično naglico pričel pripravljati upor. Dne 31. oktobra se je ustavil na glavnem kolodvoru del 53. pešpolka, ki so ga tvorili Hrvatje in ki je bil namenjen v Zagreb. V Ljubljani smo imeli le malo častnikov in vojakov slovanske narodnosti, zato smo prosili hrvatske častnike, naj ostanejo vsaj 24 ur v Ljubljani, ter smo jih tudi res pregovorili. Pod vodstvom slovenskih častnikov so z godbo odkorakali v staro cukrarno. Tam je bilo zaprtih več Cehov, ki so se uprli da bi odšli na fronto, ter mnogo srbskih in ruskih ujetnikov. Vse smo oprostili, nakar smo odkorakali v bolniš-nido štev. 6, kjer smo jih oborožili s pripravljenim orožjem. Prišlo je tudi mnogo drugih vojakov jugoslovanske narodnosti, ki so bili v Ljubljani. Vse smo oborožili, nakar so se priključili našim oddelkom. Število oboroženega moštva je še istega dne naraslo na več sto mož. Bolnišnico smo takoj prekrstili v Prvo jugoslovansko bolnišnico, ki jc postala tisto dni središče in zbirališče slovanskega moštva. , , , . , eel vlak. V trenutku, ko sc je bližal vlak |xistnji. se je obrnil na glavni tir, da ne bi zgrešil dotične stranke. Ker niso bile kretnice pravilno položene. je vlak za vozil na stranski tir, treščil v tam stoječi vagon, ki sc je ob udarcu iztiril, nato pa je vagon podrl podse Zamika, kateri pa jhhI vagonom ni dobil hudih poškodb, šole ko je zadela vanj lokomotiva, ki se je medtem s prednjimi kolesi tudi iztirila, jo dobil smrtne udarce, lokomotiva ga je namreč zaobrnifa pod kolesje, ki ga jc v trenutku zmečkalo in pretrgalo na dvoje. Ko je snoči ugotovila komisija, da je nesreča nastala samo iz vzroka, ker niso bile kretnice pravilno položene, so truplo Zamika prepeljali na dom g. Kuharja. Pokopali ga bodo danes. —Kino Kodeljevo te/. 4r-64m Danes ob i/j3, lh6 m l/29. Alarm na vzhodu (Errol F/yn, Kay Francis) Sirota mala bogatinka (Schir/ev Temple) Ljubljanske novice . Karitativni tečaj za člane Vincencijevih in Elizabetinih konferenc je danes v Marija-nišču (dopoldne od 9—12, popoldne pa od 3 dalje, ne (mI 2 dalje). 1 Cvetje in jagode v pozni jeseni. Naša zvesta naročnica, gospa iz Corupove ulice, nam je prinesla lep šopek zrelih, rdečih jagod obenem s cvetovi ter krasen šopek cvetočih vrtnic. Pač redek primer v megleni Ljubljani. Gospe se za pozornost iskreno zahvaljujemo. 1 Krekova prosveta — Zveza delavk vabi k sv. maši za pokojnega predsedniku msgr. dr. Jožeta Dcbevca, ki bo v torek ob 8 v stolnici. 1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes ob 10.30 promenadni koncert na Tržaški ces-ti pred šolo. Koncert bo izvajala podih a Vič-Glince pod vodstvom kapelnika g. Gorjupa. 1 »Krščansko žensko društvo< vabi svoje članice, ki bi hotele sprejeti blago v izgotovitev oblačil za Miklavževo obdaritev, naj se zglase v sredo, 16. t. m. med 3 in 4 v dvorani Akad. doma, Miklošičeva cesta. ZtmsKI plnSC, SUhnlO ali OblehO boste imeli res UOOrO in pO OKUSU ako boste kupili v novi monufahturnl trgovini PRED SENKLAVŽEM! IJUBLI/IMA -PRED ŠKOFIJO 13 1 Razstava Božidarja Jakca je odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 0 dopoldne do 7 zvečer. Obisk je bil doslej prav zadovoljiv. 1 Strokovno izobraževalni tečaj za služkinjo je prvi te vrste v Ljubljani. Teoretično in praktično podajanje najrazličnejših predmetov bo pripomoglo k strokovni izpopolnitvi slovenske služkinje. Tečaj se bo začel 2. decembra t. 1. Prijave v tečaj sprejema 1'oselska zveza v Delavski zbornici in v 1'oselskem domu, Križevniška ulica, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila. — Poselska zveza in Slovenska krščanska ženska zveza. 1 Poziv. Podpisano Društvo komisionarjev v Ljubljani poziva avtorja notice, priobčene dne 5 novembra t. 1. v štev. 249 »Slovenskega naroda< v rubriki »Izpod sitac, da navede svoje ime in bivališče ter številko nosača, kateremu je zaupal svojo prtljago in imel pri tem baje neprilike. Le tako bomo mogli' preiskati utemeljenost očitka, tako v korist občinstva kot tudi v interesu našega ugleda. Ako se avtor prostovoljno ne bo javil, bomo smatrali izrečene očitke za kleveto in bomo primorani poiskati si zadoščenje. Obenem prosimo vse cenj. občinstvo, naj event. pritožbe zoper naše člane sporoči podpisanemu društvu. V Ljubljani, dne R. novembra 1938. — Društvo komisionarjev v Ljubljani, r. z. z o. z. egantno damo c/ai <■«■■ ;■<•'Iv.-.:' • ROKAVICE • NOGAVICE • TRIKOTAŽA Ljubljana, Selenburgova ulica 3 ! Najden sarkofag n« Ajdovščini. En<* najstarejših pokopališč je bilo na Ajdovščini, to je na trgu pred kavarno »Evropo«. Baje so tam pokopavali svoje pokojne žc Rimljani. Tlak na tem trgu sedaj razkopava stavbna tvrdka Ogrin. V petek popoldne je delavec s krampom udaril pod tlakom ob nekaj trdega. Misleč, da gre za kakšen star kanal, je o najdbi obvestil stavbenika Ogrina, ki pa je ukazal, naj se predmet odkoplje čim najbolj previdno. Res se je prikazal do,bro ohranjen sarkofag, kakršnih je bilo v Ljubljai najdenih že več. Včeraj zjutraj si je sarkofag ogledala muzejska komisija, ki jo je vodil g. dr. Rajko Ložar. Sarkofag so dvignili in ga prenesli na dvorišče muzejskega poslopja. I Starši 1 Inštruktorje, vestne in sposobne iz vrst brezposelnih profesorjev, Vam preskrbi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, I.ju-bljana, Krakovska ul. 35. Uradne ure vsak dan od 10 do 12 v društvenem lokalu. — Odbor DBPK. 1 Onjenemn občinstrn, društvom in korpora- cijam vljudno sporočamo, da bo Podporna zadruga drž. polic,, nameščencev in upokojencev za dravsko banovino priredila pod pokroviteljstvom bana, gospoda dr. Marka Natlačena običajno letno dobrodelno prireditev dne 7. januarja 1939. Ker je ta prireditev edini vir dohodkov za podpore in kritje stroškov za pogrebe ubožnih članov zadrug, sc prosi cenj. občinstvo, društva in korporacije, da blagovolijo vzeti to naznanilo in datum na znanje. — Odbor. 1 V Ljubljani nmrli od 4. dn 10. novembra: Velepič Jekob, 82 let, hlapec, Vidovdanskn c. 9; Koprivec Jožefa roj, Vovk. 82 let, perica. Japljeva ulica 2; Jerman Anton, 55 let, fin. uradnik v p., Vidovdanska cesta 9; Hafner Kristina, 18 let, šivilja, Ladja 6 pri Medvodah; Cimerman Frančiška. 55 let, žena zasebnega uradnika, Celovška 61. V ljubljanski bolnišnici umrli: Makovec Ivan, 52 let, žel. čuvaj, žel. čuvajnica na Viču; Tarman Marija. 3 leta. hči delavca. Gozd 45, obč. Kranjska gora; Pikec Franc, 38 let, teraser, Brezovica 72 pri Ljubljani; Poreber Franc, 6 let, sin zasebniee, Draga 12 pri Stični; Umek Marija, 2o let, žena ru- darja, Toplice 6 pri Zagorju; Springer Marjeta, 41 let, hči posestnika, Prerigelj 12, obč. Koprivnik pri Kočevju; Intihar Ivan, 25 let, delavec, Rakek 190; Babnik Franc, 28 let, kamnoseški pomočnik, Zg. šiška, Pod hribom 47; Vizjak Zora roj. Fer-lila, 39 let, žena tiskarja, Rožna dolina, C. 11-7; Dolenc Ana, 77 let, služkinja, Leše 2, obč. Mošnje; Verce Ivko, 4 leta, sin pom. uradnika, Hrenova 19. 1 Novo karoserijo za gasilski avtomobil in tudi za reševalni avtomobil potrebuje gasilski urad, ter izide razpis licitacije v prihodnji številki »Službenega lista«. Stroški so preračunani za obe karoseriji na skupno vsoto okrog 80.000 dinarjev. Gledalce Drama: Nedelja, 13.: ob 15 »Izsiljena ženi-tevc, Ljubezen-zdravnik«. Izven. Znižane cene. Ob 20 »Potopljeni svete. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14.: zaprto. — Torek, 15.: zaprto. — Sreda, 16.: »Labodka«. Premiera. — Premierski abonma. — Opera : Nedelja, 13.: ob 15. »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20 »Gej-ša«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 14.: zaprto. — Torek, 15.: »Tosca«. Gostuje ga Ljubica Ljubičič iz Belgrada. Red. B. — Sreda, 16.: »Don Kihot«. Red Sreda. Prireditve In zabave Marttnov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani drevi ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na s|xrredu je godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«, ki jo režira Milan Skr-binšeik. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene s tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo Martinovo gos. Preskrbite si vstopnice od 10 din navzdol v predprodaji v pisarni »l'ax et bonuim«. šiškarjil Drevi ob 8 vsi v samostansko dvorano k igri »Izgubljeni raj«, ki jo uprizori Dekliški krožek. Ce vam bo sreča mila, lahko zadenete še debelo Martinovo gos, ki je nagrada za izžrebano vstopnico. Ljubljanski komorni kvartet bo izvajal jutri, v ponedeljek poleg modernega Zikovega kvarteta, klasičnega Beethovnovega kvarteta op. 59 št. 2 v e-molu tudi še Verdijev godalni kvartet v e-molu. Verdijev kvartet kaže vse znake svojega mojstra, ima 4 stavke, izmed katerih je I. stavek Allegro pisan v običajni klasični sonatni formi, II. Andan-tino poteka izredno lahko, prelep je III. stavek 1'restissimo s pravo nežno italijansko kantinelo za čelo. IV. stavek Allegro-pa je mogočna figura. Skratka: prekrasno delo italijanskega mojstra, ki ga je kaj redko slišati na našem koncertnem odru. Koncert Ljubljanskega komornega kvarteta bo jutri v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20 v veliki Fil-harmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 30 din navzdol. Fantovski odsek in dekliški krožek Zg. Šiška-Koseze priredi danes ob pol 8 zvečer v cerkverii dvorani v Dravljah p. Kaz. Zakrajškovo trodejanko »Pri kapelici«. K udeležbi vabi odbor. »Danes boste nekaj videli«. Nocoj ob 7 zvečer bo v Rokodelskem domu običajni Martinov večer, na katerem bodo igrali J. Novakovo veseloigro »Danes boste nekaj videli«. Režijo vodi g. J. Novak. Vse vloge so zasedene po najboljših igralskih močeh in je zato uspeh zasiguran. Vljudno vabimo vse prijatelje lepe igre, da se nocoj udeleže martinovanja v Rokodelskem domu., Vstppnice si lahko nabavijo danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. Koncert priredi 20. novembra ob 20 zvečer v frančiškanski dvorani trnovska Elizabetna konferenca. Sodelujejo: koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova, g. Jože Gostič, član zagrebške opere, Tone Roger recitacija, violina g. Marko Sever in pri klavirju g. Jože Osana. Cisti dobiček je namenjen za božičnico trnovskim revežem. Vljudno vabljeni I Cene od 20 din navzdol. Akademijo priredi trnovska Elizabetna konferenca 20. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Na sporedu so: Slovenske narodne pojo trnovski fantje, mali harmonikarji, deklama-eija, perice in cvetlična bajka »V kraljestvu rož« v dveh dejanjih. Cene od 10 din navzdol. Čisti dobiček je namenjen revežem za božič. Predavanja Franšičkanska prosveta M. O v Ljubljani priredi v torek 15. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani sk i optično predavanje »Človek in priroda ob Sredozemskem morju«. Ob številnih krasnih skioptitčnih slikah bo predaval docent dr. Valter Bolnnec. Vstopnice po 3 din v predprodaji »Pax et bonum« v Iranči-škanski pasaži. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi v četrtek, dne 17. t. m. v risalnici ljudske šole v Mostah ob 8 zvečer predavanje »Najvažnejša dela sadjarstva v jeseni in zimi«. Prosvetno društvo Trnova Na IIT. prosvetnem večeru v sredo 16. novembra ob 8 zvečer bo imel skioptično predavanje p. Roman Tominec pod naslovom: »Povest o dveh mestih«. Poleg predavanja bo na sjioredu še petje fantovskega kvinteta in recitacija. Ženski odsek Šenipctrske prosvete ima v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri v društveni dvorani predavanje. Predaval bo zdravnik g. dr. Justin. Predavanje 1'rirodoslovnega društva bo v torek, 15. noveinhra ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta. Predava dr. Stane Rape o temi: »Opazovanja letalca v zraku«. Sestanki Pevski rhor Glasbene Matice ljubljanske ima zopet redne vajo vsak torek in četrtek ob 20 zvečer. Vse člane pevskega zbora opozarjamo in vabimo na jutrišnji koncert Ljubljanskega komornega kvarteta v veliki Filharmonični dvorani. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Naše dijaštvo Na 89. občnem zboru SKAD »Danice« v torek 8. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Sojer Franc, cand. iur.; podpredsednik Kovič Ivan, cand. iur.; tajnik Kos Jože, stud. pliil.; blagajnik Ilalik Anton, cand. iur.; gospodar Žunec Ernest, cand. iur.; arhivar Vilfan Sergij, stud. iur. Nadzorni odbor: Lobe Hin-ko, cand. iur.; Tušek Lojze, cand. phil.; Kle-menčič Franc, cand. iur. Razsodišče: Kovač Ciril, abs. iur.; Jaklič Anton, abs. iur.; Pezdirc Lado, cand. iur. tekarne Nočno službo Imajo lekarne: Nedelja: mr.Suš-, nfk, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska e. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. — Ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12. mr. Komolar, Vič. Poizvedovanja Zlata eapestna damska nra se Je zgubila od prelaza na Tyrševi cesti do kolodvora, pošten najditelj naj jo proti nagradi odda Vilharjeva c. 23. Celje c Mirovna akademija v Cel]«. Zveza bojevnikov v Celju priredi danes ob 10 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnico v Celju »mirovno akademijo«. Vstopnine ni, zato pripeljite s sabo tudi svoje prijatelje in znance. Dopoldne ob 9 bo v župnijski cerkvi sveta maša za umrle vojake v svetovni vojni. Danes bo Zveza bojevnikov zbirala za spomenik žrtvam svotovne vojne. c Proslava praznika narodnoga zedinjenja. Mestno poglavarstvo je zaradi čim evečanejše proslavo 1. decembra, praznika narodnega zedinjenja, povabilo vsa celjska društva na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu celjskem. Tudi društva, ki pomotoma morda vabila ne bi prejela, se naprošajo, da se po svojem zastopniku sestanka zanesljivo udeležijo. _ KINO METROPOL, CELJE je pričel zopet z rednim obratovanjem in predvaja od 13.—14. novembra »Žrtev spovedne molčečnosti«, od 15.—17. novembra »Čuvarji Indijet, od 18.—21. novembra »Ljubavne noči kneza*. Predstave ob delavnikih ob 16 in 20.30, ob nedeljah ob 16, 18.30 in 20.30. c Kongrcgacijski sestanek celjskih gospa bo drevi ob 6 v kapelici pri šolskih sestrah. Vabljene vse članice in tudi druge celjske gospel c Prostovoljna gasilska četa na Babnem pri Celju priredi danes v prostorih ge. Janlč spevoigro v treh dejanjih: »Svojeglavček«. c »Kako nastane vremenska napoved« bo tema predavanja na ljudskem vseučilišču, ki bo v ponedeljek ob 8 zvečer v risalnici drž. meščanske šole v Celju. c Šolerski izpiti za kandidate iz mesta Celja in celjskega okraja bodo v petek ob 8 zjutraj pri predstojništvu mestne policije, kjer naj kandidati čimprej vložijo tozadevne prošnje. c Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj redni občni zbor v torek, 22. novembra ob 6 zvečer v klubski sobi Celjskega doma po običajnem dnevnem redu. Mariborske umm s n\ na niiro¥eie akademije! v Ljubljani ob 11 v Frančiškanski dvorani, v Mariboru ob 11 v dvorani Ljudske univerze, v Celju ob 10 v dvorani Ljudske posojilnice. Jasno in glasno manifestirajte ob 20 letnici zaključka svetovne vojne za svetovni mir! Prispevajte za spomenik žrtvami 'm' M W> ^ 9 W 1» m Proslava 20 letnice Jugoslavije. Na predvečer narodnega praznika Zedinjenja dne 30. novembra priredijo narodna prosvetna društva in kat. organizacije v Mariboru v Narodnem gledališču veliko akademijo. Sodelujejo fantovski odseki, dekliški krožki, Ljudski oder, zavod šolskih sester in pevsko društvo »Maribor« ter vojaška godba. Vstopnice za prireditev se dobijo od jutri dalje v knjigarni Cirilove tiskarne, Aleksandrova c. 6. Vabimo, da si pravočasno oskrbite vstopnice. m Koncert septeta bratov Živkn bo v Ljudski univerzi jutri, v ponedeljek, ob 20. uri. Septet' bratov Zivkov je zanimiva pevska skupina, ki menda nima nikjer primere. Gojijo umetno in ljudsko slovensko pesem ter so si na svojih številnih koncertnih nastopih ustvarili lep sloves. ni Obmejni promet v oktobru. Meseca oktobra jo prekoračilo našo mejo preko Maribora 15387 ljudi in sicer jih je 7411 v državo prišlo, 7976 pa odpotovalo iz države. Med došleci je bilo 5195 Jugoslovanov, 4661 Nemcev, 255 Čeli oslova kov, lor? Italijani. Odpotovalo pa je iz države 2448 Jugoslovanov, 4751 Nemcev, 409 Čehoslovakov, 106 Italijanov. _ VELIKO IZBIRO BLAGA po najnižjih cenah dobite l« v ČEŠKEM MAGACINU _MAHIBOB, ULICA X. OKTOBRA m »Uspeh« skupnega nastopa socialistov in .TNS v Mariboru se kaže prav nazorno v rapidnem padanju članstva v socialističnih strokovnih organizacijah. Tako ima sedaj organizacija tekstilnih delavcev, ki je svoječasno štela že nad 2000 članov, samo še okrog 200 članov, organizacija slav-binskih delavcev je padla od 1800 na okroglo 180 članov. V podobnem razmerju je nazadovalo članstvo tudi v ostalih strokovnih organizacijah. Delavstvo oslro obsoja sodelovanje med socialistično skupino in JNS ter je nezadovoljno tudi z mariborskim kandidatom dr. Reismanotn. Zaradi tega se sedaj pri najzvestejših pristaših socialistov propagira za volitve abstinenca. m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrli 39 letna soproga železničarja Helena NValthauser in 69 letna soproga državnega vpokojenca Ana Slnn-cer. Na Tržaški resli 6 je umrla v starosti 60 let zasebnica Ana Rapac. Naj počivajo v miru! ni Fantovski odsek Maribor II. ima jutri v ponedeljek ob 8 zvečer redni sestanek v običajnih prostorih na Aleksandrovi cesti 6. Novi člani vabljeni I m Ljudski oder igra danes ob 17 zabavno veseloigro »Tisoč vozlov« v dvorani Zadružne gospodarsko banke. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni eno uro pred predstavo in dopoldne na odru. Vabljeni! m Sestanek SRleztjnnskrga sotrndništva danes ob treh popoldne v stolnem župnišču. m Nova livarna. G. inž. E. Zadnik je »gradil v Novi vasi pri Mariboru livarno in delavnico za KINO UNION, CELJE železokonstrukcije, stavbeno- in umetno ključavničarstvo. Posebnost novega podjetja je delavnica za izdelovanje rjeprostih predmetov. Inž. Zadnik je bil več let zaposlen v sličnih tovarnah in si je zato pridobil v svoji stroki temeljito znanje in prakso. Danes veseloigra »TISOČ VOZLOV« ob petih nn Ljudskem odrul Mnogo smeha! m Otroka je ostavila v gozdu, da je umrl. Včeraj dopoldne se je zagovarjala pred mariborskim sodiščem 33 letna viničarska hči Marija Jus iz Do-lene. Dne 3. julija sta našla zakonca Marinič v gozdu v Doleni pod drevesom z gabrovinii vejami pokrito trupelce novorojenega otroka. Skrila sta se v zasedo ter sla videla, kako je prišla v gozd Marija Jus ter je hotela otroka zakopati. Ko pa jo videla Mariniča in njegovo ženo, je zopet odšla. Zadeva je bila potem prijavljena orožnikom, pa je sodna preiskava ugotovila, da je Marija Jus po-rodila otroka živega in zdravega. Pri raztelesenju zdravnik ni mogel ugotoviti nasilne smrti, ker je bilo truplo že v popolnem razkroju. Marija Jus je r.ato priznala, da je mati najdenega otroka, tajila pa je, da bi ga bila namerno umorila. Bala se je staršev, pa je šla rodi t v gozd, kjer je otroka pustila. Pokrila ga je s predpasnikom ter odšla domov po steklenico mleka. Prinesla je mleko v gozd ter je bolela dati malčku piti, vendar pa dete ni moglo požirati mleka. Potem je zopet šla domov ter je nameravala iti zvečer po otroka in ga skrivaj prinesti v hišo. Doma pa ji je postalo slabo ler ni mogla iz hiše. Dele je potoni ležalo vso noč v gozdu. Ko je prišla naslednjega jutra k njemu, je bilo že nirlvo, pa ga je pustila tam, samo z vejami ga je pokrila. Naslednjega je prišla. da bi ga pokopala, pri tem pa so jo zalotili. Zaradi malomarnosti je bila včeraj obsojena nn 5 mescev zapora, pogojno na 3 leta. m Krznarstvo P. Semkn, Gosposka ulica 37, Vam nudi ceneno kožuliovino in krznarske izdelke. I InnlPt kartolej, umetno usnie, voščeno platno, Llllvllfl pumi tekače, avto platno nudi najceneie „0 PIV O V- r. Movah, lurClCcva 6 Gledališče Nedelja, 13. novembra, ob 15: »Boccacclo«. Ob 20: »Hudičev učenec«. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. Torek, 15. novembra, ob 20: »Kar hočete«. Red A. m Pojasnjen vlom. V noči od 25. julija 1. 1. je bil izvršen v vilo mariborskega trgovca Josipa Čare pri Sv. Jurju ob Pesnici vlom. Vlomilec je vilo popolnoma oplenil, odnesel je vso posteljnino jn ponln ter razne druge predmete v skupni vrednosti 25,000 din. Tega vloma je bil obtožen Čare- 13., 14. novembra: »Kdo je srečnejSI od mene.« 15., 16. novembra: »Na pragu življenja.« 17., 18. novembra: »Tajinstvena ulica.«_ c V evidenci celjsko Borze dela je bilo dne 10. nov. 369 brezposelnih. Na novo prijavljenih je bilo 149. c Kamenje sta spuščala na vojaško strelišče. Pred tričlanskim senatom okrož. sodišča v Celju sta se včeraj dopoldne zagovarjala 35-letni rudar Franc Turn iz Pečovnika in 25-letni rudar Tomaž Kolar iz Zagrada. 31. julija sta ob U ponoči v Zagradu z občinske ceste spuščala proli ^vojaške-mu strelišču, in sicer na vojaško stražnico za pest debelo kamenje, pri čemer sta razbila 1 šipo in prizadela lažjo telesno poSkodbo Lajošu Totu. Bila sta namreč v gostilni Celinšek, kjer sta se precej napila. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti in ju kaznovalo vsakega na 4 mesece strogega zapora. Radi tople jeseni ln prevelike zaloge se vrši do nadaljnega odprodaja zimskega blaga po izredno nizkih cenah pri F. Dobovitnik - Celje Gosposka ulica 15 e Zrtcv materinstva, V petek ob 11 ponoči Je umrla v celjski bolnišnici 34-letna žena posest-nikji P. Kozinc iz Zabjeka pri Sevnici. Postala je žrtev materinstva. Pavla Kozinc je sestra gospodov Neraksev v Celju in Žalcu. Včeraj so jo odpeljali v Žalec, kjer bo danes ob 4 popoldne pogreb od hišo žalosti št. 59 k Sv. Kancijanu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje I Gospodična Vera PavSICeva iz štor je odprla v Celju, Preiernova ulica St. 20 v hiši gostilne »Pri angelu« svoj lastni damski cesalni saSon Lokal je popolnoma nanovo preurejen, tako tehnično, kakor higijensko. Poleg tega je salon opremljen z najmodernejšo aparaturo in ga bo, z ozirom na strokovno sposobnost lastnice, brez dvoma prištevati med najboljše v Celju. e Preureditev dimnikarskih ometalnih okolišev v Celju in celjskem okraju. Kr. banska uprava je odobrila novo odredbo za rajonizacijo mesta Celja in okr. celjskega za dimnikarske ometalne okoliše. Okraja mesta Celja se razdelita na 6 dimnikarskih ometalnih okolišev, in sicer ometalni okoliš Malinger Katarine s sedežem v Žalcu obsega: Braslovče, Polzelo, Št. Jurij, Vransko, Št. Pavel, Št. Peter in Žalec; okoliš Kovačič J. s sedežem v Vojniku: Vojnik trg in okolica, Dobrno, Šmartno v Rožni dol., Vel. 1'irešico, Dram-1 jo, Škofjo vas ter vasi Dobrova, Lopata, Lokro-vec, Ostrožno in Zg. Hudinjo iz celjske mestne občine; okoliš Marije Koše ni na s sedežem v Ga-berju: št. Jurij pri Celju. Teharje in Kalobje ler vasi Gaberje in Sp. Hudinja (jugovzhodno od Mariborske ceste). Okoliš Ključarja Ivana s sedežem v Celju: Petrovče ter s področja mestne občine Celje kraje: Polule, Miklaveki hrib. Breg, Lisce, Gozdni del, mestni znotraj črte: Kapuciuskn ul. desno do Kocetiove ul., Kocenovo ulico desno in levo, Zerjavova ul. desno, Kralja Petra c. desno do mosta čez Koprivnico, ob tej proti kolodvoru do Voglajne, ob Voglajr.i navzgor vključno kraje Zavodna, Jožefov hrib, Cesto za gradom in Pe-čovnik. Okoliš Zurman: področje celjske mestne občine znotraj čerle od Dečkove ceste, Ipavčevo ulico desno, Vodnikova cesta desno. Gledališka desno. Prešernova, Zerjavova desno do Kocetiove za hišami na zapadni strani Korenove, Kapucinska ul., ob Savinji navzgor ter kraj Lava, Lož-nica, Babno, Medlog in Ljubljanska cesta. Okoliš Frana Fuchsn: področje celjske mestne občine znotraj črte od Prešernove, Kralja Petra. Mariborske ceste do Zg. Hudinje. Nova vas. Dečkova cesta do Ipavčeve ceste, Ipavčevo c., Vodnikovo, Gledališko in Prešernovo do Kralja Tetra ceste — vse levo. jev viničar, ki pa je bil pred sodiščem zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Sedaj pa se je posrečilo orožnikom pri Sv. Jurju prijpti pravega vlomilca. Je to 96 letni delavec .Tnkoh Kokali Zg. Voličine, ki je dejanje že priznal. Cerkev sv. Treh kraljev v Slov. gor. Ob 350 letnici blagoslovitve Sv. Benedikt v Slov. Goricah z znamenito podružnico Sv. Treh kraljev. K znamenitim cerkvam naše slovenske domovine spada tudi veličastna cerkev sv. Treh kraljev v Slovenski goricah, ki je podružnica župnije Sv. Benedikta v Slov. goricah. Na 293 m visokem hribčku stoluje, od koder je zlasti s 50 m visokega zvonika krasen razgled po Slov. goricah. Očarljiv je pogled z zvonika na zoreča pšenična polja v poletju, na zelene travnike, na sadovnjake in eozdove. Ob takem pogledu nehote vzklikneš; Kako si lep, moj mili dom, ti zemlja draga, zemlja sveta* kako ne bila bi zate pač moja duša vsikdar vneta! Danes cerkev slovesno obhaja 350 letnico svoje posvetitve. Na trikraljevskem hribčku je moral biti v srednjem veku kak gradič, zakaj prebivalci na tem hribčku še danes pravijo, da so doma »v piirgi«. Pri hiši v bližini cerkve pa se še dandanes pravi »pri ferboltarju«. V tej hiši je moral nekdaj stanovati grajski oskrbnik. L. 1521. sta benediški župnik Jurij Prosenjnk in graščak Krištof pl. Myndorf, čigar je hil hribček, prosila solnograškega nadškofa kardinala Langa za dovoljenje za zidavo cerkve sv. Treh kraljev in za dovoljenje, da se sme v leseni kapeli sv. Treh kraljev maševati. Prejela sta obe dovoljenji. Začele so se priprave za stavbo cerkve. Koliko stavbnega materiala je bilo treba za tako veliko stavbo, kot je trikraljevska cerkev! S kolikimi žrtvami so ga skupaj zvozili požrtvovalni verniki ob takratnih slabih cestah! Njih darežljivost in požrtvovalnost res občudujemo, ko dandanes komaj zmagujemo stroške za dostojno vzdrževanje. L. 1558. je bilo dogotovljeno zunanje ogrodje cerkve, 1. 1564. je bil obokan presbitcrij, 1. 1577. pa srednja in obe stranski ladji. L. 1588. je bil sezidan zvonik, v čigar pritličju se je nahajal prvotni žagrad. Cerkev je zidana v poznogotskem slogu, ki že močno prehaja v renesanso. Stavbenik je moral biti Luka Novak, ker je na stropu srednje ladje pri letnici 1577 ovekovečen. Cerkev je »jmetrično zidana in je zelo akustična. Dolga je 36.90 m, široka 22 m in visoka 14.02 m. Posvetil jo je 1. 1588. sekovski škof Martin Brenner, ki je največ storil, da se ni na Štajerskem razširila luteranska vera. Njegova podoba, kakor tudi podoba Krištofa pl. Myndorfa sta vklesani na kamniti prižnici. L. 1623. je slikar Schastijan Joudda iz Radgone naslikal podobe za oltar sv. Janeza Krstnika, od katerih je še ohranjena podoba: Sv. Janez oznanjuje pokoro v puščavi. L. 1636. je bil postavljen v južni ladji trinadstropni renesančni oltar Matere božje Vnebovzete. Pri tem oltarju je bila ustanovljena bratovščina M. B. Vnebovzete in ji je 15. jul. 1650. papež Inocenc X. podelil odpustke. Ta bratovščina je bila povod, da so se začela romanja v trikraljevsko cerkev. Za cesarja Jožefa II. je morala prenehati, romanja pa so ostala. Dandanes je pri tem oltarju ustanovljena bratovščina prečistega Srca Marijinega. V severni ladji je bil postavljen krilni oltar sv. Janeza Evangelista. Na vratih oltarja je osem zanimivih slik iz življenja in trpljenja Gospodovega. Prod dobrimi 50 leti je bil odstranjen in Martinova nedelja in dinarski dan Martinova nedelja je v čislili pri meščanih in vaščanih. Na Martinovo nedeljo se »prekrsti« mošt v vino. To je dogodek, ki ga je treba obhajati z novim vinom. V družinah, kjer se še držijo starih običajev, pride na Martinovo nedeljo na mizo gos, zakaj bi sicer obrazovala likovna umetnost Pa-nončana sv. Martina z gosko? llagiografi vejo razložiti, kako je prišel sv. Martin do tega oblikovanja. Od šestega stoletja naprej se je namreč začel po godu sv. Martina 40 danski post kot priprava na božični praznik, tako da je bil večer sv. Martina nekako isto, kar je danes pustni večer; posloviti se je bilo od gosje pečenke! Kakor vemo ceniti te lepe narodne običaje, slovensko ljudstvo ob »Martinovanju« na Martinovo nedeljo ne pozabi duhovne veličine škofa sv. Martina, ki je junak kršč. karitas. Se kot nekrščen vojak je podaril prezebajočemu revežu polovico svojega vojaškemu plašča, ki ga je z mečem raz-česnil na dvoje. . Ni brez zveze s to dobrodelno potezo iz življenja sv. Martina, da si je lavantinska škofija izbrala Martinovo nedeljo za dinarski dan v prid novega bogoslovja. Pred 10 leti se je ob proslavi 700-letnice 1a-vantinske škofije napravil velik sklep: postaviti z zedinjenimi močmi in z darovi vseh Lavantincev kot dostojen spomenik tega jubileja v Mariboru novo primerno bogoslovnico. Od leta 1928 naprej poznajo Lavantlnci Martinovo nedeljo še tudi kot nedeljo dinarske zbirke. Doslej so zložili v ta namen veliko vsoto blizu 3 milijonov dinarjev. »Jubilejni spomenike 700 letnice lavant. škofij je letos v surovem stanju dograjen. A pogojena vsota za surovo zgradbo znaša 4 in pol milijona! Ko bodo torej danes na Martinovo nedeljo ali kasneje nabiralci prosili za »dinarček« v prid no-vesa bogoslovja, naj Lavanlinci tudi tokrat pokažejo svojo tradicionalno darežljivost — in še pozneje, dokler ue bo novi bogoslovni dom dozidan, shranjen v starem žagradu. Otel ga je pogube g. dr. Štele, restavriral pa ga je akad. slikar Matej Strnen 1. 1937. s podporo banovine in je bil letos postavljen na nekdanjem oltarju sv. Janeza Krstnika pri drugem stebru v severni ladji. V oltar pa so vmeščeni kipi sv. Treh kraljev in Matere božjo s starega velikega oltarja, ki so bili nad 100 let shranjeni na oratoriju. Mojster Sojč je oltar prenovil in bo danes blagoslovljen. Ena slika tega oltarja je posneta v »Monumenta artis slovenicae«. Ta krilni oltar je zelo zanimiv in vreden, da si ga oglodaš. Njemu nasproti pri južnem stebru je postavljen drug krilni oltar: »Pastirji molijo novorojenega Jezusa v Betlehemu«. Iz Jeseta izhaja ko- J. Ž. v K. Vojnica. Pred dvema mesecema sle prejeli od davčne uprave obvestilo in plačilni nalog za vojnico. Pritožili se niste, ker ste prejeli »vojničko ispravo« šele po preteku pritožbenega roka. Tudi se vam je reklo, da se nc morete pro-ti odmeri vojnice pritožiti, ako pritožbi ne -morete priložiti svoje »vojničke isprave«. Sedaj bi radi vedeli, kako bi prišli do povračila nezakonito plačane vojnice. — Odgovor! Vojnica se pobira na podlagi §§ 227. da 232. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929. K tem zakonskim določbam je izdalo ministrstvo za vojsko in mornarico in sicer sporazumno s finančnim ministrstvom poseben pravilnik z dne 20. septembra 1927,_ t. 31.875. Pa tem pravilniku pridejo vsi voj-ničarji, t. j. osebe, ki naj plačajo vojnico, v posebno knjigo vojničarjev«, v kateri knjigi je tudi navedeno, v katero kategorijo vojničarjev (§ 227. adn, 228. zakona in pravilnika o vojnici) spada dotičnik. Na podlagi »knjige vojničarjev« napravi nato komanda vojnega okrožja za davčne uprave posebne »razporede vojnice«, na osnovi teh razporedov odmerjajo nato davčne uprave vojnico. Člen 22. pravilnika k zakonu a vojnici priznava davčnim zavezanccm sledeči dve vrsti pritožb, in 6icer: a) pritožbo radi nepravilnega vpisa kake osebe v »knjigo vojničarjev« in pritožbo radi nepravilnega kategoriziranja vojničarjev od strani komande vojnega okražja, in b) pritožbo, ker davčna uprava ni pravilno izračunala vojnice. Prvo vrsto pritožb rešuje komanda vojnega okrožja. O svoji rešitvi obvešča vsakokrat tako stranko koit davčno upravo. Proti rešitvi ima stranka pravico do pritožbe na komando divizijske oblasti in to v roku 15 dni. Drugo vrsto pritoib rešuje finančna direkcija. Iz teh pojasnil sledi, da vam je davčna uprava predpisala vojnico, ker ste bili vpisani v »knjigo vojničarjev«. Zato bi «e morali pritožiti na komando vojnega okrožja, ako ste bili mnenja, da ne spadate v knjigo vojničarjev. Vložiti bi jo morali pri davčni upravi in to v roku, ki je bil naveden v plačilnem nalogu za vojnico. Da se takrat niste nahajali v posesti »vojničke isprave«, vas ne bi smelc\ motiti, ker mora komanda vojnega okrožja po določbah člena 22. pravilnika k zakonu o vojnici po službeni dolžnosti si nabaviti vse za rešitev vaše pritožbe potrebne podatke in se uveriti o utemeljenosti vaše pritožbe. Zata bi za vašo pri-to.žbo zadoščalo, ako bi uveljaljali, da ste bili po vašem mnenju na naboru potrjeni k vojakom, zbog česar Vas ne bi smel vpisati v knjigo vojničarjev, odno.sno se vam ne bi smela predpisati vojnica. Za vsak primer bi lahko omenjali, da začasno v dokaz vašega pritožbenega zahtevka »vojničke isprave« ne morete predložiti, ker je še niste prejeli. Predložili jo pa boste, čim se vam dostavi. Zato se začasno sklicujete na uradne spise o naboru, Ker se niste pravočasno pritožili, je postal predpis vojnice pravomočen in se ne da več izpodbijati. Člen 23. pravilnika k zakonu o vojnici predvideva sicer še prošnjo za povračilo plačane vojnice iz naslova vaše naknadne oprostitve od plačila vojnice, odnosno radi pogrešno plačane vojnice. Taka prošnja se lahko vloži po določbah člena 156-a. zakona o neposrednih davkih v petih letih od plačila vojnice. Toda, ker gre v vašem primeru za plačilo vojnice, ki je postala pravo-močna, ker niste vložili pritožbe, dvomimo, da bi s svojo prošnjo za povračilo plačane vojnicc uspeli. V prošnji bi lahko navedli, da ste plačali predpisano vojnica, ker ste bili z ozirom na izročeni vam plačili nalog mnenja, da vas je vojno okrožje svoječasno spoznalo za začasno, odnosna za trajno nesposobnega za vojaško službo (člen 28. zakona o ustroju vajske in mornarice). Iz naknadno vam vročene »vojničke isprave« pa sle razvideli, da temu ni tako. Zato je smatrati vaše plačilo vojnice za pogrešno, zaradi česar imate pravico do povračila v smislu dolačb člena 156-a. zakona o neposrednih davkih. J. H. v Lj. Na vprašanje, kako jeizračunati 1%-ni izredni pribitek k uslužbenskcmu davku, vam pojasnimo sledeče: Izredni pribitek na usluž-benske prejemke smo dobili prvikrat 6 § 16. finančnega zakona za leto 1934-35, ki je izšel v Službenem listu z dne 28. aprila 1934, pod št. 272-34. Pobira se izza navedene pro,računske dobe vsako leto in ta na podlagi specialne določbe zadevnega finačnega zakona. Za tekoče leto se pobira na osnovi določb S 18. tinanč. zakona za leto 1938-39. 1%-ni izredni doprinos se je začetkom petbiral od renina, na vratih pa so nekateri predniki Jer.u- J sovi vsi v reliefu. Na sprednji strani zaprtega oltarja je slika Marijinega Oznanjenja, na zadnji pa Kalvarija. Ta krilni oltar posebno zanima obiskovalce in sega v prve čase te cerkve, ravno tako Kalvarija na steni južne ladje. Ta oltar s slikama vred jo posnet v »Monumenta artis slovenicae«, ki jih izdaja dr. Štele. Kakih 200 let sta stara oltarja na prvih dveh stebrih. Na severnem stebru je baročni oltar z lepo sliko »Jezus blagoslavlja oiročiče«, na južnem pa baročni oltar »Učenca Jezusova v Emavsu«. Na mestu nekdanjega velikega oltarja se sedaj nahaja zelo lepa slika sv. Treh kraljev, ki jo je 1. 1818. naslikal znani slikar Ledervvasch. L. 1901. je bil od škofa Napotnika posvečen glavni oltar. Nastavek je preprost. Na to mesto spada monumentalen oltar. Na mestu nekdanjega krilnega oltarja sv. Janeza Evangelista je župnik Fr. Zmazek 1. 1908. postavil lep gotski oltar Srca Jezusovega, delo Dominika Demetza v Grddnu na Tirolskem. Pri tem oltarju jo ustanovljena bratovščina Srca Jezusovega in je vsak mesec pobožnost prvega petka, ob prazniku Srca Jezusovega pa slovesna tri-dnevnica. Sedanji župnik je na stroške male posestnim Roze Doki oskrbel zelo lepo hrastovo obhajilno mizo z 8 reliefi mojstra Sojča, ki je tudi gotske klopi v presbiteriju okrasil s svojimi reliefi. Ob-hajilna miza s svojimi evharističnimi podobami posebno zanima nedolžne otroke, ki v tej cerkvi vsako leto obhajajo praznik svojega prvega svetega obhajila, tako da z njimi vred obenem tudi starši prejmejo sv. obhajilo. Nedolžen otrok med očetom in materjo pri obhajilni mizi je pač ganljiv prizor. Pred 1. 1731. je strela udarila v zvonik; 1.1731. uliti zvonovi v napisih poročajo, da so se njihovi predniki zaradi strele stalili. L. 1844. je bil kupljen manjši zvon z napisom v krepki panonščini: »Či boš vseli mola rad, te boš talnik božjih gnad«. Vzela ga je obenem z velikim zvonom svetovna vojna. Če se pelješ iz Maribora preko Sv. Benedikta v Gornjo Radgono in v Prekmurje ali narobe, imaš od okrajne ceste 5 minut do cerkve Sv. Treh kraljev.^ Obišči jo in si oglej njene umetnine. Ne bo ti žal. Ona je krasen spomenik pravovernih Benedičanov v nevarnosti luteranski dobi, v novejšem času pa je zbirališče naše mladine na mladinskih shodih ter častilcev božjega Srca Jezusovega. Njen pomen še vedno raste. Fr. Sal. Gomilšek. kosmatih službenih prejemkov. Naknadno je pa ministrstvo za finance izdalo — in siccr dne 24, aprila 1934. pod št. 32.228-111. navodila, da je predmetni 1%-ni izredni doprinos odmeriti od iste davčne osnove kot uslužbenski davek. Od uslužbenskih prejemkov je torej odbiti, ko se odmerja 1%-ni izredni pribitek, tako eksistenčni minimum kot odbitek za otroke v smislu določb člena 93. zakona o nepasrednih davkih. Glej tudi razpis ministrstva za finance z dne 21. maja 1934, št. 39.757-111. Ako ima vaš uslužbenec mesečno plačo v iznosu od 2000 din, je od te osnove odbiti davka prosti eksistenčni minimum po 400 din in poleg tega še za vsakega cvent. otraka do 18 let, ki nima samo-stalnega dohodka, po 100 din. Od ostanka se potem šele odmeri 1%-ni izredni pribitek. Pripomnimo le še to, da znaša po določbah člena 93. zakona a neposrednih davkih: a) pri mesečni plači do 4000 din eksistenčni minimum 400 din, a odbitek za otroka pa 100 din; b) pri mesečni plači nad 4000 din do 6000 din, znaša davka prosti minimum le polovico, torej le 200 din in odbitek za otroka pa 50 din, in c) pri plačah mesečno nad 6000 din ni ..obenega davka prostega odbitka. I. K. v V. — Pred kratkim ste eno sobo, ki ste jo dosedaj sami uporabljali, oddali v najem. Dotičniku dajete še hrano, perilo in kurjavo. Hkrati uživa vso postrežbo, ki je običajna v takih primerih. Za vse to plačuje nizko najemnino. Sedaj ne veste, kako da je to sobo prijaviti v prijavi za odmero zgradarine, ki jo je ta mesec oddati davčni upravi. V dvomu ste zlasti glede vprašanja, ali je to sobo prijaviti pot oddano v najem, ali pa kot del stanovanja, ki ga sami uporabljate. Sobo, ki ste jo oddali v najem, je v zgradarinski prijavi izkazati posebej, torej ločeno od lastnega stanovanja. Ker ima vaše stanovanje sedaj eno sobo manj, je najemninsko vrednost lastnega stanovanja niže oceniti kot lani. Za sobo, ki ste jo oddali v najem, pa je prijaviti primerno najemnino, in sicer v višini, ki ustreza najemnini za eno sobo v vašem kraju. Ako boste izkazali nižjo najemnino, vam jo bo na primerni znesek zvišala pač davčna uprava. V davčni prijavi je navesti ime najemnika, ki naj prijavo potrdi z lastnoročnim podpisom v zadevni rubriki. Da ostanek najemnine morda ne ustreza običajnim odškodninam za hrano, postrežbo, perilo in kurjavo, pri odmeri zgradarine ne pride v po-šlev, ker se s tem davkom obdavči vselej ona najemnina, ki ustreza najemninam za slične v najem dane prostore v vašem kraju, ne glede na to, ali jo hišni lastnik tudi dejansko prejme ali ne. F. T. v Mozirju. Avtonomno doklade. — Na dano vprašanje glede višine avtonomnih doklad k zgradarini vam sporočamo sledeče: Leta 1937 sta bili občini Mozirje-trg in Mozirje-okolica samostojni občini. Letos pa sta bili zaradi komasacije strnjeni v eno samo občino. Leta 1937 so znašale vse avtonomne doklade, ki so pobirajo k neposrednim davkom v občini: a) Mozirje-trg 148%, b) Mozirje-okolica pa 203%. Letos pa znaša skupna vsota avtonomnih doklad za komasirano občino Mozirje 191%. Iz tega vam ho jasno, zakaj da so vaše avtonomne doklade k zgradarini letos višje, kot so bile lani. Višino avtonomnih doklad odobri vsako leto banska uprava z občinskim proračunom vred, upoštevaje pri tem občinske potrebe in dohodke. Čini je odobritev pravomočna, ni mogoče višine avtonomnih doklad izpodbijati. Avtonomne doklade k zgradarini se predpisujejo in pobirajo za vse davkoplačevalce z istimi odstotki. Le pri zgradbah, ki uživajo davčne olajšave iz člena 37, odst. III., zakona o neposrednih davkih, se samoupravne doklade nalagajo le v izmeri od 100%, to pa zaradi izrecne zadevno določbo zgoraj citirane zakonske določbe. »Samopomoč« v T. Skupni davek pri zasilnem zakolu živine. — V okviru tamošnje kmetijske podružnice sto ustanovili odsek »Samopomoč«, ki ima namen medsebojnega podpiranja članov-kme-tovalcev zlasti v primerili, da pogine živina ali dn jo je treba zaradi kake nesreče zasilno zaklali. V takih primerih dobi član »Samopomoči« odškodnino v višini 70% vrednosti poginule odnosno zasilno zaklane živali. Poleg tega dobi le še kožo in sicer kot odškodnino za zakol živine odnosno za transport živine do klavnice. Zalo pa odda meso zasilno zaklane živali, ki jo sposobno za konsum, 7Samopomoči«:. Tako prevzelo meso proda »Samo-pomoč« na prosti stojnici nn občinskem tržnem prostoru. — Dolžnost članov »Samopomoči« je, da KONBINOS britvice razveseljujejo milijone samobrivcev! Nedosegljiva možnost uporabe, idealno, higijenično britje. Komad po 1, 2 in 4 din. v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poskus, javite nam točen naslov in poklic: KONBINOS, Maribor, p. p. 70 takoj po vsakokratni nesreči poravnajo svoje deleže na odškodnini, ki jo prejme njihov sočlan zaradi zasilnega zakola živine. »Samopomoči mora zadnje časo od zasilnega zakola živino na klavnici plačati skupni davek na poslovni promet v iznosu 6.2% od vrednosti zasilno zaklane živine. Ali je ta stvar v redu? — Odgovor: Pod zasilnim zakolom živine je davčnopravno razumevati tako: n) primere, da zasilni zakol odredi upravno oblastvo iz sanitarnih ozirov, kakor tudi b) primere, da se žival zakolje zaradi kake nesreče, n. pr. ker si je zlomila nogo. V prvem primeru se meso zagrebe, v drugem primeru se pa meso sme konsumirati, prodati itd. V prvem primeru sploh ni prometa, zato tudi ni podlage za plačilo skupnega davka. V drugem primeru je pa zakol zavezan k plačilu skupnega davka na poslovni promet, kolikor zakon tak zakol izrecno ne oprošča od plačila tega davka. Od plačila skupnega davka od zakola so oproščeni kmetovalci. Po členu 8. t. 2a zakona o splošnem davku na poslovni promet odnosno po členu 14. zakona o skupnem davku nn poslovni promet so namreč skupnega davka oproščeni kmetovalci glede prometa z njihovimi osnovnimi proizvodi. Razpis ministrstva za finance z dne 11. novembra 1937 št. 76.000/111 zato izrecno podčrtava, da so kmetovalci pri zakolu lastne živine oproščeni od plačila skupnega davka na poslovni promet. Pri tem davčnopravno ne iera nobene vloge vprašanje, ali se meso zaklane živine porabi v domačem gospodarstvu ali no, odnosno ali so v celoti ali delno proda drugim. Istotako je davčnopravno brez pomena, ali se zakol vrši doma ali pa v klavnici. V prvem kot v drugem je zakol živine po kmetovalcu prost davka. — Po teh pojasnilih je jasno, da jc zakol živine, ki jo izvrši kmetovalec, ako je živina njegova last, prost od plačila skupnega davka na poslovni promet. Drugače bi bilo, ako bi kmetovalec prodal ponesrečeno živino »Samopomoči«, nakar bi ta živino šele dala zasilno zaklati. Ta zakol ne bi bil prost skupnega davka, ker »Samopomoči« ne moremo smatrati za kmetovalca. _ Odlična Kakovost res odlična, ki je ima slovenski izdelek HUBERTUS milo, Vas bo uverila, da je najboljše kupovati domaČe milo. Zdravje iz rož Kaj? Kako? Da bi tale pritlikava, po grmovju se skrivajoča rastlinica, ki vsebuje še celo strupe, zlasti v svojem neprijetno dišečem hlapnem olju asa r on, bila zdravilna? Se boste čudili, ko boste slišali in brali ime kopitni k a ali virha, tudi leskovega korena, leskove korenine, ščirjev-ca, ali prušnice, kot mu pravijo ponekod, po nemško Bruchvvurz ali llaselwurz, češko: kopyt-nik evropsky, poljsko kopytnik, rusko kopilien, latinsko pa Asarum europarum. Mislim, da ni človeka, ki bi ne poznal te, komaj 10 cm visoke, vztrajne rastline, ki se najrajši skriva pod grmovjem, po mejah, senčnatih gozdovih, zlasti po apnenih kotlinah in včasih precej široko prepleta zemljo. V zemlji ima vztrajna plažečo se koreniko, iz katere poženejo kratko vejice, ki nosijo po dva ledvičasla, zgoraj svetla lista. Dočim so listi zgoraj temnozeleni, so spodaj rdečkasti in prepreženi z žilicami. Listni pecelj pa je kocinast, oziroma kratkodlakast. Izmed listov se dviga na kratkem peclju skrit, kimajoč, zunaj umazanozelen, znotraj temnorjavo-rdeč cvet. Tudi cvet je pokrit z dlačicami. Plod je glavica z mnogimi semeni. Cvete od marca do aprila. Vsa rastlina, tako korenika, listi in cveti, diše zoprno in »silijo človeka na kihanje« (Cilenšek). Ta vonj prihaja od neprijetno dišečega hlapnega olja z asaronoin, kot smo že zgoraj omenili. So pa tudi ostrega in grenkega okusa. Kopilnikov prah povzroča, če pride v nos, kihanje, če pa pride v želodec, se pojavi bruhanje, driska, vnetje ledvic, pa tudi smrt. Zdravljenje zastrupljencev naj se izvrši tako, kakor smo povedali pri smrdljivem brinu. Včasih so uporabljali kopitnik kot sredstvo za bruhanje, obolenje jeter, oparnosti, pa tudi za kihanje (prah). In zdravilna knjiga iz leta 1720 piše o njem: »Verh, metlika, taushentroshe na vin kuhai in pi, pernese in naprei sprau shenk zait.« Ona druga iz leta 1810 pa piše: »So korenine, ne pi rje za arznije... usein dva lota verha, den ga v en firkel moshta, pust en mesz ukop stat, potem odli vinu prozh, tega vina usak juter in vezhir en glash popi, preshane vodeniza, mi-sherbost, sprau von use shloine is zhloveka.t (Po Pajniču.) Dandanes uporabljajo v zdravilstvu kopitnik kot sredstvo za [Kivračanje, pri glavobolu in celo pri živčnih boleznih, seveda le po naročilu zdravnika. Nekdaj so rabili kot čistilo tudi ga rja vi mlečni k, ali kačje mleko, tudi srednji mleček imenovan, češko: svetlik lekarsky, poljsko: wil-czomlecz, rusko: moloczaj, nemško Zyprcssenwolfs-milch, latinsko pa: Eupiiorbia cyparissias. Otroci radi trgajo liste te rastlinice, iz katerih se pocedi bela tekočina, ki povzroči na koži mehurje »garje« (od tod ime: gnrjevi mleček). Je prav za prav plevel, ki ga je najti povsod dovolj, zlasti pa ob potih, po suhih tratah, grobljah. peščenih njivah, travnikih, pa tudi po pusti, neobdelani zemlji. Vsebuje v vseh delih strupeno »mleko«, v katerem so euforbinove kisline in euforhon. Ako pride kaj tega mlečka v oko, jiovzroči vnetje; zalo pravijo ljudje, da človek jx> njem oslepi. Zaužit povzroča vnetje v ustih, žrelu, povračanje in bruhanje, drisko, otnolico, krče, tudi smrt. Zaradi tega je prav, da starši otroke svare pred to rastlino. V domačem zdravilstvu ne prihaja v poštev, pač pa ga ponekod predpisujejo zdravniki, predelanega v preparate, zlasti pri vodcnici in zaprtju, pa tudi pri kožnih boleznih. lavena Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Med najpomembnejšo dogodke preteklega tedna spada umrl predsednika turške republike Remal« Ataturka. Bil je že dalje časa bolan In so njegovo bolezen prikrivali, kakor je to navada pri vzhodnih vladarjih. Življenje tega velikega turškega rodoljuba, ki je novo Turčijo gradil iz razvalin izgubljene vojne, naj bi služilo za zgled vsem, ki obupavajo nad usodo malih narodov. Z armado razcefedranih, lačnih, slabo oboroženih Turkov so je pognal nad nasprotnike in svojo domovino očistil sovražnikov v znamenitih lotih 1921 in 1922. Med vsemi poraženimi državami svetovne vojne je bila pod njegovim vodstvom Turčija edina, ki ji poraza ni bilo treba plačati. Pod Kemalom Ataturkom je bila Turčija postopno preurejena v moderno državo v pravem pomenu besede. Nastalo je poljedelstvo, nastala je industrija, nastajale so odlične prometne zveze, turški narod je dobil moderno šolstvo in nepismenost je nazadovala. Uvedel je reforme, ki o njih nikdo sanjal ni, da bodo kdaj mogoče: odpravil je mnogoženstvo, odpravil turško obleko, odpravil turško pisavo. Vse to samo z izrazom svoje volje, ki jo je turški narod spoštoval, ko da bi bila božja. Moderna Turčija je v glavnem uspeh njegovega dela. Ataturk je imel ob strani nekaj zvestih sodelavcev, med katerimi je najbolj viden dolgoletni ministrski predsednik, genialni vojskovodja in diplomat general Izmet Ineni. Z Ataturkom sta se leta 1930 razšla, menda zaradi politike z Rusijo. Izmet Ineni je zagovarjal rusko smer, medtem ko je Kemal Ataturk v pravem prividu komunistične nevarnosti s sovjetsko Rusijo hotel prelomiti ter se nasloniti bolj nn Anglijo. Isti Izmed Ineni je postal sedaj A t a t ti r k o t naslednik kot predsednik republike. Zanimivo bo, kam bo sedaj krenila Turčija, ki je zvesta prijateljica Jugoslavije in zvesta članica Balkanske zveze: ali bo nadaljevala politiko Ataturka, ali bo šla spet nazaj na staro pot sodelovanja s sovjetsko Rusijo. Eno je gotovo: z Ataturkom je izginil b pozornice človek, ki je skozi 20 let takorokoč osebno jamčil za mir in red ter napredek v državi, ki leži na važnem prostoru med Evropo in Azijo. Na Češkoslovaškem se počasi nveljav-lja novi red. Češka ima sedaj določene meje. Slovaška tudi. Lo glede Karpatske Ukrajine vlada še neka negotovost, ker propaganda za priključitev k Madžarski noče in noče odnehati. Poljska in Madžarska nadaljujeta z agitacijo v inozemstvu, a tudi med ukrajinskim ljudstvom samim, ki se z novimi mejami nahaja v hudem gospodarskem položaju. V Pragi so pripravili ustavno obliko nove države, ki se bo spremenila v zvezno državo treh samoupravnih dežel, Češke, Slovaške in Ukrajine, ki bodo imele skupno predsednika republike, zunanjo politiko, vojsko in nekatere finančne zadeve. Vse je pripravljeno za volitve novega predsednika države, ki bo po vsej verjetnosti sedanji zunanji minister Chvalkovski. Na znotraj se uveljavlja težnja, da bodo v bodoče pripustili čim manj Btrank. Za enkrat so razpu-ščene vse politične stranke in bodo sedaj ustanovili eno, dve, kvečjemu tri stranke na Češkem, na Slovaškem bo dovoljena samo Hlinkova ljudska stranka, v Ukrajini pa bo verjetno prav tako. češkoslovaška je dobila od Anglije večje posojilo za prve potrebe. V Nemčiji eo bili pretekli »eden veliki protiži (lovski i igre d i, ob priliki katerih so Nemci požgali večidel židovskih molilnie (sinagog) ter razdejali vse židovske trgovske hiše, banke in tudi zasebna stanovanja. Okrog 40.000 Židov pa je bilo zaprtih. Odslej Židje v Nemčiji ne bodo smeli stanovati po mestih. Preseliti se bodo morali v okolice. Orožja ne bodo smeli nositi. V Italiji so sprejeli protiildovtkl i a k o n , ki zelo omejuje pravice Židov, ki ne smejo biti člani stranke, ne smejo služiti v vojski, ne smejo imeti več posestva kakor za IS000 lir vrednosti na deželi in 20.000 lir vrednosti v mestih. Ženitve med državnimi uradniki in Židinjami so prepovedane. Novo priseljevanje Židov je prepovedano. Oni, ki so prišli v Italijo v zadnjih 10 letih, se morajo izseliti. Sveta stolira bo objavila protest proti takemu postopanju, ki je proti naravnemu pravu. V Španiji so se začele zopet borhe in je Franro na reki Ebro dosegel znatne uspehe. Med Francijo in Italijo so se začela pogajanja za sporazum. Pravijo, da bodo dolga, mučna in da ni veliko upanja na uspeh. Nemčija je postavila zahtevo, da se fl ▼ r -nejo njeno nekdanje kolonije v Afriki. Pri sedanjem razpoloženju Anglije in Francije in z ozirom na njuno oboroževanje ni verjetno, da se ho kolonialno vprašanje dalo tako gladko rešiti, kot je bila priključitev Avstrije k Nemčiji ali raztelešen j e Češkoslovaško. Na Daljnem v z h o d ■ so se Kitajci pri Kantonu zopet postavili v bran. Japonsko napredovanje je pri Hankavu tudi nekoliko zastalo. Notranji pregled Volivni boj se (e začel razvijati. JRZ je svojo tisto že sestavila, medtem ko imajo druge stranke še velike težave s kandidati. Je namreč tako, da bi tamkaj vsakdo rad bil kandidat, in siccr v ta- kem kraju, kjer bi gotovo zimagal. To pa bo eilo težavno, ker je že danes več kakor jasno, da bo 11. decembra JRZ sijajno zmagala. Zato bodo JNS-arski kandidati, privezani na Mačka, ontali lepo doma brez mandatov. To dokazujejo doslej vsi javni nastopi JRZ. Medtem ko je preteklo nede-i]o predsednik vlade dr. Stojadinovič imel velikansko zborovanje v Pctrovgradu v Banatu, kjer je razložil, kaj je vlada v teh dobrih 3 letih za ljudstvo naredila, in kjer je pred 40.000 volivci izjavil, da njegov boj pozna samo zmago, je dr. Korošec imel velikasko zborovanje v Paračinu v Srbiji. Tukaj je povedal, da se bo JRZ po volitvah kot močna stranka pogajala s Hrvati za sporazumno rešitev notranjih naših vprašanj, da pa pri teh pogajanjih ne bo treba JNS-arjev, ki ne pomenijo prav nič več. Dr. Korošec je v Paračinu zlasti ostro podčrtal škodljivost komunizma, ki po nalogu iz Moskve ustvarja pri na« nekako ljudsko fronto. V Šabcu v srbski Mačvi so 8. novembra slovesno odprli novo kemično tovarno. K tej slovesnosti je prišel 6am dr. Stojadinovič, ki je nato pred 10.000 Srbi govoril o delu vlade za povzdigo ljudskega blagostanja. V Sloveniji so se tudi začeli volivni shodi. Dne 9 novembra ie dr. Korošec imel v ljubljanski okolici kar tri shode, in sicer dopoldne na Dobrovi, popoldne v Dolu, zvečer pa v St. Vidu, prejšnji večer pa shod za ljubljanske zaupnike. Dr. Korošca sq kot voditelja slovenskega naroda na vseh »hor dih »prejemali z nepopisnim navdušenjem. Zlasti veličasten je bil shod v Št. Vidu. Dr. Korošec je napovedal, da so te volitve zaradi tega tako važne za Slovence in za Jugoslavijo, ker bo sedanja vlada po volitvah prešla na notranjo ureditev Jugoslavije, pri čemer morajo biti zastopani Slovenci po svojih pravih zastopnikih. Kdor to ve, ta bo razumel, kako potrebna je, da se v tem volivnem boju zbero okoli svojega voditelja dr, Korošca vsi Slovenci kot enotna fronta. Zaradi tega je tudi neumljivo cepljenje slovenskih sil za Mačkovo glasove, ker Maček sam trdi, da zbira Hrvate. Slovenci sc zalo zbirajo okoli dr. Korošca. Tudi inozemstvo se zanima za volitve pri nas. Tuji listi obširno poročajo o volivnem boju v Jugoslaviji ter pri tem naglašajo velik pomen teh volitev za prihodnost. Nemški list »Tiiringer Allgc-meinc Zeitung« poroča iz Belgrada n. pr. tole: »V dobro poučenih političnih krogih v Belgradu menijo, da bo dr. Stojadinovič po volitvah uredil tudi notranja vprašanja Jugoslavije, ki se imenujejo »hrvatsko vprašanje«. List misli tisti sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se tudi Slovenci zanj že 20 let bojujemo, Tudi ta nemški glas nam veli, da moramo prav sedaj biti še bolj strnjeni okoli svojega voditelja dr. Korošca. Nj. Vel. kraljica Marija je bila v četrtek, 10. t. m. v Curihu operirana. Kraljica je hudo trpela zaradi žolčnega kamna. Operacijo je dobro prestala, Belgrafsko delavsko zbornico je socialni mi-ister Cvetkovič razpustil. Imenoval je nov odbor, ki bo delal bolje, kakor so delali doslej socialisti. Posebnosti Maribora Maribor, 11'. novembra. Obmejni Maribor ima prav značilne posebnosti, katere je deloma podedoval iz predvojne dobe, deloma pa so pognale in so se že globoko ukore-ninile pod Jugoslavijo. Jožefovanje Maribor ne slovi kot božjepotno mesto, dasi se ponaša s krasno baziliko Matere milosti. Iz Maribora so bolj redki romarji, kateri bi se vozili na oddaljena ter znamenita inozemska romanja. Pač pa je že od nekdaj posebnost Maribora ob-linjanje godovnega dneva sv. Jožefa, ki ima v Studencih pri Mariboru prav častno tor prostorno cerkev. Jožefovanje je za Maribor nekaj imenitnega ter posebnega, brez česar si pravega Mariborčana niti predstavljati ne moremo. Dober teden pred Jožefovim se natepe v Studence v bližino cerkve vsemogoči »tingl-tangk, kateri postane vsako leto na Jožefov praznik privlačnost za vsakega Mariborčana, od otrok do starčkov. Na Jožefovo popoldne 6e preseli celotni Maribor čez Dravo v Studence. Najgostejše procesije se gnetejo gor in dol )>o cesti. Vsak kotiček je prenapolnjen. Vrtiljaki, mali cirkusi, strelišča, panorame iu razna druga kraniarska navlaka ne more sproti postreči vsem prešteviluim glodalcem ter obiskovalcem. Ko se je Mariborčan preril a avojo družino skozi gnečo do Joželove cerkve, pogleda tudi v notranjost toliko, da se pokropi z blagoslovljeno vodo, pokriža, nekoliko poozre okrog po svetišču in se zopet zgubi mod radovedneži, katori se prerivajo ter stopajo drug drugemu po nogah. Vsakdo, ki se je udeležil jožofovan.ja, si kupi kak spominek in če ne zmore drugega, vsaj leseno kukljo, za katoro je ta dan v Studencih nekak poseben sejem. Iz rajne Avstrije so zanesli v novejše čase razvado, da 60 kupovali mlajši moški kuklje samo zaradi tega, da so udarjali z njimi ženski svet po nogah. Kukljanskl zamahljaji so bili dostikrat nekoliko več nego navadna šala in je morala poseči pred leti v to naravnost divjaško pretepavanje policija in ga strogo prepovedati. Pravi slovenski kmečki človek ljubi gnečo in se je naužije vsaj enkrat na leto, ko opravi romarsko pobožnost. Kavno tako jo s pristnim Mariborčanom, kateri se preriva na Jožefovo par ur skozi najtesneje strnjene množice someščanov, vsaj pokuka v božjepotno cerkve sv. Jožefa in kupi kako malenkost kot viden znak, da se je udeležil pravega mestnega praznika pri sv. Jožefu v Studencih. Promenada po glavnem mostu Maribor je čakal dolgo, preden je dobil nov most, katori pa je danes veliko pretesen za moderni promet. Veliki dravski most so slovesno izročili prometu 1. 1913. K slovesnosti otvoritve so je pripeljal z Dunaja nadvojvoda Friderik. Mariborski »purgarji so storili vse, da bi dokazali visokim gostom nemško lice mesta, a jim ni uspelo. Slovenski voditelji so organizirali za to priliko obilno udeležbo slovenskih okoliških županov, pa tudi mariborski Slovenci so se postavili neustrašeno ter prekričali nemško heilanje z gromovitimi živio klici. Na glasno slovensko pozdrave jo postni pozoren nadvojvoda s spremstvom in so je čudil, da so bolj glasni nego Nemci. Rnjtii g. Lorbor, župan od Št. Petra pri Mariboru, jo pozdravil za slovenske nazdrave se znnimajočegn nadvojvodo v slovenščini. Od onih, kateri so povzročili nemškim mostnim očetom z burnimi slovenskimi pozdravi precej neprilik, jih živi šo precej. Med temi je Razgovori med ZZD in KID na Jesenicah Jesenice, 12. novembra. Danes je prišlo do razgovora med KID in zastopnikom delavstva od ZZD. Kakor znano, je KID v zadnjih dveh tednih odpustila od dela 100 delavcev. Odpustitev je povzročila med delavstvom nemalo razburjenje. Z/,D, ki je bila pri teh redukcijah zelo prizadeta, so jo z vso odločnostjo zavzela za delavstvo, zlasti za svoje člano. Njim v korist jo intervenirala pri glavnem oblastniku KID g. A. Westnu, pri odločujočih ministrih in zlasti pri g. banu. Za delavstvo je storila svojo korake tudi okrajna organizacija JRZ za radovljiški okraj z g. dr. Albinom Šinajdom na čelu. Kil) je zaradi teli intervencij povabiln zastop-nike ZZD in JHZ nn razgovore. Ti razgovori so bili na eni strani med g. A. Westnom, tehničnim ravnateljem g. inž. dr. Klinnrjem in šefom inšpekcije deln pri podjetju g. inž. Petrovčičem, nn drugi strani pa med tovarišem Francem Rajnorjem, predsednikom ZZD na Jesenicah, g. dr. Stankom Zupanom za JRZ in g. Jožetom Oodino, kaplanom na Jesenicah. Razgovorom je prisostvoval tudi g. inšpektor Baraga od inšpekcije dela jiri hanski upravi. Razgovori so trajali od 10 dopoldne do pol 2 popoldne. a. TVocfen i" a spomenik novi prostor. Glasova enega in drugega se združita v celoto in se spolnjujeta: obadva se vračata na osnovno zamisel Plečnikovih propilej. Prvi je sledil nazorno redosledu Plečnikove regulacije, počen.ši od Sv. Jakoba, oziroma Trnovega, preko Vegove ulice in se ustavil na kazinskem vrtu. Pri tem je uiporabiil smelo primero pariškega analogona, ki je bila duhovita in v marsičem resnična, si licet parva eomponere mapnis. K temu je postavil neoporečno dejstvo, da je spomeniška zadeva v prvi vrsti arhitektura in šele v drugi plastika, češ dobro izbrani, v sebi zaključeni prostor reši tudii manj vredno plastiko, nasprotno pa dobra, toda slabo posti rana plastika ne reši brezizraznega prostora. Drugi je oporekal načinu odločitve za novi prostor na začetku tivolijske avenije in končno dokazoval, kako zgrešeno je postavljati spomenik v na turo s svojimi nemirnimi konturami in s svojo neizmer.nostjo. Tem iskrenim iin tehtnim besedam je sledil molk; morda le zatišje pred viharjem? Zdi se pa, da ni umestno iti preko mnogih tehtnih mislii. preden se problem dokončno nc razčisti. V starem veku so zlasti Egipčani postavljali spomenike v raven, brezmejen, naraven horizont. Plastika je bila temu odgovarjajočih dimenzij, ncnaturalistične obdelave, skoraj čista arhitektura. Grki so približali odnos plastike prostoru, kar so tudi njihovi posredni učenci Rimljani nadaljevali. Epitafi nekropol, kvena fasada z močno razčlenitvijo, ampak je silhueta cerkvene arhitekture plastično živa in formalno podrejena. Tudi uhaja na ta način v ta zaključeni prostor natura in se z njo ob nekih pogledih spaja v plastičen lik in harmonično celoto. Vrhu tega stoji Donatellov spomenik v oseh dveh cest. Oba spomenika imata potrebni globinski prostor (Tiefenplatz), a vendar ne prevelikega, ker bi s tem trpela plastika. Kot roži, ka sta vzcveteli iz trga, se dvigata na najprimernejših mestih spomenika. Mark Avrelij v Rimu Drugi primer ponazoril je namestitev Marka Avrelija. Tu je Michelangelo šele ustvaril simetrični prostor z arhitekturami senatorsike palače, konservatoriata in kapitolskega muzeja. Spomenik je postavljen na križišče obeli sre-diščnie, katerih podolžna se prične z monu-mentalno stopnisčno rampo in konča v plemeniti fasadi senatorske palače z monumentalmim stopniščem pred njo. Spomenik je v celoti viden le iz trga samega, ker bi nasprotno pogled od daleč motil soglasje razmerij. Pompejanski forum postavljeni v brezmejni prostor, v natnro, postavim oni ob stari Apijski cesti (vi.a Appia antiqua) v Rimu ali pa v Pompejih, so otroci arhitekture. (Cestijeva piramida in Metelin grob v Rimu, Priscinin grob in nešteto drugih v Pompejih.) Nasprotno pa so plastične like postavljali v omejen uokvirjen prostor in jim tako dali človeško merilo. (Pr. poleg mnogih drugih Palado Ateno na Akropoli in rimske spomenike po vsem imperiju!) Teoderiikov mavzolej pri Raveni, postavljen sredi ravninske pokrajine, je arhitektura velikih dimenzij. Po tem bežnem naštevanju najmarkant-nejših spomenikov starega veka in dobe preseljevanja narodov vse preko neštetih brezimnih romanskih in gotskih spomenikov, ki Djevice orleanske« (Lebt \vohl ihr Berge, ih r geliebten Triften) gotovo od rieči do rioči iz latinske tragedije slovenskoga sina. Tu da čovjek ne sdvoji, narod raztepen, mučen, na pol izjeden? Nije sdvojio, velim vam. Da-leko me je zaniela misao. Istina je. Al te misli povrieše u niojoj duši, kad sa Blciweisove kude gledali u te stotino i stotine hakalja, koje njemu — veličajan kries — plamčahu uz gromki piev, kad promatrah onu valovito vrevu silnoga ljudstva, koje je grinilo »Živila Slovenija!«, kad u kolu stojah pred starcem, gledajuč kako ti uloniri zastopnika razkrojenog u 5 sabora naroda iza-djoše pred tu siedu poštenu glavu, da joj se po-klone, svomu otcu da se poklone, te misli mu-nuše mi mozgom, kad mu krekrasno seosko dje-vojče od Trsta, spustiv svojo svilolike trepavice, preda kilicu cvieča od jadranskog mora i smierno šiipnu: »Zdravo otče našega naroda!« takovo čuv-stvo zadrhta mojim srdcem, kad me jo na raz-slanku suznili očiju poljubio dični starac i reko: Hvala vam bračo Hrvati, da sto došlit Budite nam vazda prijatelji!« Vidite taj čovjek nije sdvojio o sudbinl svojega kroz tisuču godina gaženog naroda, ta j čovjek ga je uzkrisio. — — — A sada kličemo opet s ove strane Sulle: »Živio dični poštenjak i vodja slovenski!« nadajuči se, da če se sa toga sastanka probuditi živijo duševno občenjn medju Slovenci i Hrvati!« Ko sedaj ves hrvatski narod časti spomin svojega velikega sina, do dna prežetega s hrvatsko sedanjostjo in preteklostjo, se tudi mi Slovenci, ki nas je imel tako rad in nas resnično ljubil, pridružujemo tem proslavam, gledajoč v njem enega najlepših poosebljenj slovenskega in hrvatskega so-deiovunja iii liiodseliojnega spoštovanja. M r /in I SLOVENEC Stričkov kotiček Dragi striček! — Ali veš, striček, kako hud<5 je, če mlademu dečku umre dobri, skrbni oče?^ Morda si tudi Ti doživel to in veš, kako je človeku pri srcu, ko za zmerom izgubi, kar je ljubil z vsem /arom svoje mlade duše? Da, striček, želim fi iz srca, da bi Ti bila ta bridkost v življenju prihranjena. Meni ni bila. Prihodnjo nedeljo bo preteklo leto dni, odkar so težke grude prsti zakrile krsto, v kateri je počivalo truplo mojega zlatega očeta. Ob tistem votlem bobnenju se mi je zdelo, da se zemlja pogreza pod menoj. Kajne, striček, prehudo me je življenje udarilo v trinajstem letu? Zdaj si pa misli, striček: prej je bil pri nas tak ropot po delavnicah in vesela pesem stroja, ki jc žagal, oblail in vrtal (moj očku jc bil namreč mizarski mojster), zdaj je pa vse tiho in puščobno. Kako rad sem iz šole pohitel k očetu v delavnico! Njegove oči so me ljubeče pogledale, ko me je vprašal: »No, kako je bilo danos v šoli?« Že leto dni me nič več ne vpraša, toda pri ljubem Bogu pa gotovo prosi za svojo družinico, ki ji je v življenju posvečal vso skrb in ljubezen. Pa tudi čebelice so bile njegove ljubljenke. Ves prosti čas je prebil pri njih. Ko sem jih letos opazoval, se mi je zdelo, da niso več tako veselo brenčale kot takrat, ko jih je še očka negoval. Medtem, ko Ti pišem, striček, mi pogled uhaja skozii okno na vrt. Gledam, kako list za listom pada z vej in vsak mi govori: »Nikoli več se ne povrnemo v življenje, kakor se ne vrnejo oni, katerih trupla počivajo na božji njivi.« V duhu sklepam roke in prosim Boga, naj mi ohrani vsaj ljubljeno mamico, očku pa podeli zasluženo rajsko plačilo. Striček, prihodnjo nedeljo bo poteklo tudi loto dni, ko je »Slovenec« prinesel članek o mojean očetu. Prosim Te, deni za obletnico njegove smrti to moje pisemce v svoj kotiček. Če Te kdaj pot pripelje na Barje, se oglasi pri nas, pa Te bom spremljal k novi barjanski cerkvi, ki Ti bo gotovo všeč. Imam tudi sestrico Mcrči, ki obiskuje prvi razred gimnazije pri Uršulinkah in Te lepo pozdravlja. Najlepše pa Te pozdravljam jaz, Egidij Dolin ar, učencc II. razr. klasične gimnazije v Ljubljani. Vesela družbica pod dežnikom (Za mlade risarje.) Jesenskegn dežja nekateri otroci prav nič ne marajo. S čemernimi obrazi gledajo skozi okno in se jezijo: »Hu, ta grdi dež!« Naše družbice, ki jo vidite na sliki, pa dež ne more spraviti v slabo voljo. Kar poglejte Janka in Metko, kako veselo se držita! Edino putke se nekam čudno držijo, kakor da ne bi vedele prav, ali naj se iokajo ali smejijo^ Da bo ta slika, ki predstavlja veselo druž-biso, še lepša, vzemite v roke barvne svinčnike ali pa čopič in barvice ter pobarvajte z njimi sliko, kakor veste in znate. Pet najlepših slik bomo nagradili s knjigami. Pošljite svoje umotvore najpozneje do četrtka, 1?. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Dragi Egidij! — V teh žalostnih jesenskih dneh, ko umira vse okoli nas: polje, travnik, gozd, ga menda ni človeka, ki včasih ne bi legla vanj senca daljne bridkosti. Na dnu srca zakljuje pol zaceljena rana in obraz ljubečega bitja, ki ga jc nekoč zdnvnaj izgubil, oživi pred njim. Priklical ga je iz onstranstvn občutek praznote in zapuščenosti. Tudi na Tvoje srce je potrkalo hrepenenje ln Ti pokazalo pot nazaj k očetu. Lepo si se gn spomnil in mi ga opisal v svojem pismu. Kar vidim gn pred seboj, razločim obrise njegove postave in poteze njegovega obraza, čeprav ga nikoli nisem poznal. Dn, res dober je moral biti Tvoj oče! Razumem Tvojo žalost in Te pomilujein. Udarec je bil za trinajst mladih let nekoliko prehud in pregrenak. A nikar ne pozabi, da jih je nn svetu vse polno, ki jih jc življenje še stokrat huje udarilo. Nekaterim je življenje eno samo slovo od vsega, kar jim je na svetu najdražje. Komaj jih zapusti eno ljubljeno bitje, že se za zmerom poslovi od njih drugo. In ko nekje na koncu poti trudni in stari zakopljejo v obraz dlani, vedo, da je izgubljeno vse. Tako sami so in zapuščeni kot kamen na cesti. Teh se spomni, kadar Te bo žalost za očetom le preveč prevzela! Želiš mi, da bi bilo meni prihranjeno gorje, ki je zadelo Tebe. Za to plemenito željo sem Ti hvaležen, čeprav se izpolniti ne more več. Pozabil si, da je mimo mene šlo poč že mnogo, mnogo več let, kot mimo Tebe, in dn sem potemtakem moral tudi že mnogo več izgubiti. Drevo Tvojih mladostnih snnj se še ni do kraja osulo; še vse polno zelenih listov visi na njem. Pred nekaterimi pa stoji golo drevo. Namesto zelenih listov stojijo na njem — spomini. Tvoja bridkost roma zn enkrat nn en sam grob, nekateri pa imajo grobov, da jih skorajda prešteti ne morejo. In v vsakem je pokopan nekdo, ki jim je prav tako drag, kot je Tebi Tvoj oče. če me kdaj zanese pot nn Barje, se nemara res oglasim pri Tebi, da mi razkažeš očetovo delavnico in vse drugo, kar je vredno, da si ogledava. Na svidenje torej! — Kotičkov striček. Zvili lisfak Dve indijanski Guverner iz Minnesote je v vasi, Ki so jo zgradili naseljenci, nekega dne zagledal Indijanca, ki je zadovoljno kadil svojo pipo in opazoval bele može, ki so bili zaposleni pri gradnji nove hiše. »Hej, prijatelj rdečkar,« je zaklical guverner, »zakaj samo zijala prodajaš in nič ne delaš?« Indijanec »Zviti lisjak« se je nasmehnil in rekel: »Zviti lisjak počiva. Toda zakaj pa ti nič ne delaš?« »Saj delam,« je odgovoril guverner. »Z glavo delam.« »Daj mi delo!« je rekel Indijanec. »Tudi jaz znam delati.« Guverner mu je ukazal, naj zakolje telička. Obljubil mu je, da mu bo dal šiling, kadar bo delo dokončal. Indijanec se je kmalu vrnil z zaklanim teličkom. »Zakaj ga pa nisi iz hože dal?« je vprašal guverner. »Obljubili ste mi šiling, če telička zakoljem,« je odgovoril Indijanec. »Dajte mi še en šiling in potegnil mu bom še kožo s telesa.« Guverner se je vdal. Čez dobre pol ure je Indijanec spet stopil predenj in mu povedal, da je drugi šiling ponarejen. Guverner je bil prepričan, da ga je Indijanec osleparil, pa mu je vseeno dal tretji šiling Potem je napisal pismo upravitelju jetnišnice v Sv. Pavlu. Zapečatil ga je in izročil Indijancu z besedami: »Nesi to pismo v mesto in ga osebno izroči upravitelju jetnišnice. Dobil boš za to pol krone.« »Zviti lisjak« je z žarečim obrazom vzel denar in odrinil na pot. Spotoma je srečal nekega zamorca, ki je bil guvernerjev sluga in je potoval v mesto. »Tukaj imam pismo od tvojega gospodarja,« je rekel Indijanec. »Naročil je, da ga moraš takoj nesti v jetnišnicol« In tako se je zgodilo, da je ubogi zamorec kmalu nato dobil lepo število skelečih udarcev po grbi. V pismu, ki ga je izročil upravitelju jetnišnice, je bilo namreč napisano, naj izročitelju pisma naštejejo 50 batin ... Teden dni na to je guverner spet srečal zvitega Indijanca in ga ves jezen ozmerjal. Indijanec pa je mirno odgovoril: »Kako vidiš, dela tudi »Zviti lisjak« z glavo, kakor ti!« Na razbeljeno peč je sedel Indijanski poglavar »Sivi volk« je nekega dne s svojimi hrabrimi vojščaki obiskal bližnjo vas, kjer so taborili beli vojaki. Zunaj je bil snežni metež in mraz, da je kar škripalo pod nogami. Poveljnik belih vojakov je povabil indijanskega poglavarju v svojo sobo. V kotu sobe je stala nizka železna peč. Indijanski poglavar še nikoli v svojem življenju ni videl peči, zato je bil prepričan, da ta čudna reč služi belim ljudem v iste namene kot stol. Še preden ga je poveljnik utegnil posvariti, je že sedel na žarečo ploščo. Častniki so prestrašeno priskočili in zaklicali: »Vstani! Vstani!« Poglavar »Sivi volk< pa je premagal strašno bolečino in vzdržal na žareči peči še nekaj sekund, ne da bi trenil z očmi. Šele potem se je počasi in dostojanstveno dvignil. »Moji beli bratje naj mi dovolijo, da se s svojimi vojščaki nekaj pomenim,« je mirno rekel in odšel s spremljevalci v drug prostor. Tam so mu indijanski vojščaki strašne opekline namazali in obvezali. Nekaj minut na to se je že vrnil k poveljniku, ne da bi izpregovoril besedico o svoji nesreči. Huda kazen Prijatelj je srečal prijatelja, ki se je vračal iz zapora. Vprašal ga je: »Zakaj so te zaprli? Kaj si storil?« »Nič takega,« je odgovoril tat. »Videl sem na tleh kos vStare vrvi in jo pobral«. »Zato so te zaprli?« se je začudil prijatelj in ga sočutno pogledal. »Da, zato,« je odgovoril nesrečni mučenik in pristavil: »Imel sem pač smolo. Slučajno je bila na vrvi privezana krava...« Tine, ki se je učil smučati ter se pri tem s silo zaletel v drevo, svojemu učitelju smučanja: »Kako pa naj se ustavim, če ni nobenega drevesa?« Prvi dan šole Šola se je pričela. Učitelj je imel prvi dan dela čez glavo. Naučiti je moral svoje učenčke lepo sedeti, držati roke na klopi, pazljivo poslušati in še to in ono. Nazadnje je rekel: »Če bi kdo še kaj rad vedel, naj vstane in povpraša.« Tn se je dvignil v zadnji klopi debeli Janezek im vprašal: »Gospod učitelj, kdaj se pa začno počitnice?« Lažnivca. Mihec in Jožek gledata na stolp farne cerkve. Mihec: »Ali vidiš muho na križu? Jaz jo dobro vidim!« — Jožek: »Jaz jo pa ne vidim, slišim pa, kako brenči!« Slepec In mleko (L. N. Tolstoj.) Slepec, ki že od rojstva ni videl belega dne, je vprašal prijatelja: »Kakšne barve je mlelko?« »Mleko je belo kot papir,« je odgovoril prijatelj. »Ali ta barva tudi šumi v rokah kot papir?« je vprašal slepec. Prijatelj je odgovoril: »Ne, ta barva je takšna kot moka.« »Ali je tako mehka kot moka?« je slepec poizvedoval dalje. »Ne, bela je kot zajčja dlaka,« mu je razlagal prijatelj. »Ali je tako mehika kot volna?« je spet vprašal slepec. »Ne, beta je kot sneg,« je povedail prijatelj. »Ali je tudi tako mrzla kot sneg?« je vprašal slepec. Prijatelj mu je navedel še vse polno primerov, a slepcu vendarle ni mogel dopovedati, kakšne barve je mleko. Pes v jaslih (Ezopova basein.) Volik pes je skočil v jasli, ki so bile polne sena. Udobno se je zleknil po senu in začel dremati. Kmalu nato se je vrnil v hlev domači vol, ki je ves dan vozil težek tovor. Bil je hudo truden in lačen. Približal se je jaslim, da bi si potolažil glad. Ko ga je pes zagledal, je skočil pokonča in divje zalajal. Vol se je umaknil, čez nekaj časa pa se je spet približal jaslim in hotel zobati seno. Pes je .iztegnil dolgi vrat in pokazal ostre zobe. Prav gotovo bi bil vola ugriznil, če vol ne bi hitro odskoeil. Vol ga je mirno vprašal: »Zakaj ne pustiš, da bi jedel svoje seno? Tebi itak nič ne koristi, ker ne ješ sena.« »To je vseeno,« je zalajal pes. »Če ga ne smerni jesti jaz, ga tudi drugim ni treba jesti!« Otroci, največja sebičnost nn svetu je, če kdo nekaj prepove svojemu bližnjemu, česar sam ne more uživati. Kralj in berač Pokojni danski kralj Kristijan se je nekega dne sprehajal po mestu. Nasproti mu je prišel star berač in mu pomolil klobuk, da Li mu kralj kaj daroval. Kralj ga je vprašal: »No, kako je kaj, prijatelj?« Berač ga je milo pogledal in rekel: »Toko rad bi imel vašo sliko za spomin.« »Prav rad bi ti ustregel, prijatelj,« je odgovoril kralj, »ampak svojih slik ne nosim 6 seboj.« Berač se je zvito nasmehnil in rekel: »Veličanstvo, če bi hoteli seči v svoj žep, bi nemara vendarle dobili svojo sliko.« Šele v tem trenutku se je kral ju posvetilo v glavi, kaj hoče berač. Segei je v žep in mu daroval cekin, na katerem je liila njegova slika. Pravljice In pripovedke izpod Triglava pisatelj teh pravljic je nabral novih, še lepših pravljic pod sivim očakom Triglavom zvrhan klobuk in jih bo začel objavljati prihodnjo nedeljo. — Toliko v odgovor na razna vprašanja, če so pravljice že končane. Kako pravimo... m mmm ?:;:' . '. '-j jjjjjbmfjtt^mrtvi' vir.vliltln-vi.iv.v.r.-.v^ „Avto gre"... Kadar pridrvi avto v va«, pravijo ljudje: »Avto gre!« Če bi avto v resnici šel, bi moral imeti noge, ne pa kolesa. Kako čuden bi bil tak avto z nogami, nam kaže slika, ki jo je narisal Janez Gostič, učenec IV. razreda v Šent Vidu pri Brdu. Mlada njiva 3. Čuvaj in poljsko strašilo. Bila je noč. Mesec se je smejal z neba in svetle zvezde so mu delale družbo in mu mežikale. V vasi je bilo vse tiho. Ni bilo budnega človeka, le novi čuvaj je hodil po cesti s svetilko v roki. S kričavim glasom je oznanil: »Ura je enaaajst!« Njegov glas je zamolklo odmeval od zidov vaške cerkvice. Čuvaj se je prestrašil. Gotovo mu nekdo nagaja in ga oponaša! Stisnil se je pod vaško lipo in si komaj upal dihati. »Eli, kaj I Le pogum! Saj imam vendar hele-bardo in meči« jo začel bodriti samega sebe. A noge so mu kar odpovedale in gn niso hotele nositi. Stiskal se je k deblu vaške lipe in čakal... Tako je pretekla ura. Spomnil se je svoje nočno službe, so nekoliko vzravnal in zavpil: »Dvaanaaajstl« Spet je njegov glas odmeval od zidov. »Hu, sam peklenšček mi odgovarja!« je za-javkal in se stresel. Potem jo skočil na noge in bežal, bežal. Ves upehan je obstal šele sredi polja. Ozrl se je, če mu kdo sledi. In tedaj — o groza — je sredi pšenice, komaj pet metrov pred seboj, zagledal temno postavo. Prav dobro je v mesečini razločil glavo, valjasto telo in roke, v katerih je neznanec držal nekaj, česar le ni mogel razločili. Lasje so mu zlezli pokonci. Ni vedel, ali naj bi udaril ali bežal. Pa'se je spet spomnil: »Saj imam helebardo!« Stopil je korak naprej in znova obstal. »Hej, kaj delate tukaj?« je zakričal. Nobenega odgovora. »Ali mislite, da vas ne vidim?« je zavpil. Pošast sredi polja se ni ganila. »V imenu postave in našega gospoda župana — aretirani ste!« je svečano razglasil. Približal se je molčečnežu in ga nekoliko dregnil s helebardo. Tedaj pa, o joj, se je pošast premaknila in iz njeno roke je padla prestrašenemu čuvaju na glavo — metla. »Ne boš me nel Bom rajši jaz tebe!« se je razjezil naš junak. Popravil si je čelado, nastavil nasprotniku helebardo na prsi in sunil... Čuvaj je kar zamižal. Helebarda je prebodla nesrečneža, da se jo zvrnil na tla. Hrabri čuvaj je pobral metlo, s katero ga je pošast udarila po glavi, in udrihal po sovražniku, da mu jc kar roka odletela. »llura!« je zakričal. Vrgel je metlo v pšenico, helebardo, na kateri je visel premagani nasprotnik, pa je zavihtel na ramo in jo tako urvrl proti županovi hiši. Nič ni opazil, da je frčala slama iz premaganega — poljskega strašila. Naslednjega dno je vedela že vsa vas, kako se je njihov čuvaj ponoči bojeval s poljskim strašilom. Čuvaj se ni smel več prikazati med ljudmi, tako so so norčevali iz njega. Sram ga jo bilo, zato se je spet oblekel v svojo raztrgano pastirsko obleko, vzel čuvajsko uniformo in helebardo ter stopil pred gospoda župana. »Gospod župan, vračam vam čuvajsko obleko! Spoznal setn, da nisem za nič višjega rojen kot za navadnega pastirja. Rajši vse svoje življenje pasem pujske, kakor pa da hi opravljal službo nočnega čuvaja.« In je naš junak odšel na županov pašnik in tamkaj Veselo pase! pujske do svoie smrti, (Konec.) Bolna deklica Najlepšo rožo iskala sem povsod, kjer razprostira se nebesni svod Iskala sem jo po planinah, iskala sem jo po dolinah, prebrskala sem lepe gaje, obšla vse tuje kraje. Srce mi je po roži hrepenelo, nikjer utehe ni imelo. Nekoč od dolge poti trudna vsa h kapelici samotni sem prišla. Iz nje pogledal me obraz je mil. v lepoti rajski ves se je iskril. BilA Marija jo Kraljica, brezmadežna Devica. Oči so meni se odprle, po licih solze so se mi udrle: s>Nnjlepša roža si, Marija, samo Ti!« Majda Uršil, dijakinja v Novem mestu. Bolna deklica V sobici nizki visoko pod streho deklica mlada bolna leži, modre oči skozi okno upira, k materi stiska se, grenko ihti: »Mamica ljuba, ti zarjica moja, sonca prinesi, zdravja mi daj I Rada, o rada bi še živela vsaj še to leto, mesec dni vsaj .. .< Sonce se skrilo jo v dalje neznane, dolgo, o dolgo ne bo ga nazaj; zdravje odšlo je z njim, deklica vene, prej, ko bo mesec, odplula bo v raj. Olga Kuretova iz Zagorja. Jutro Sončece rumeno izza gore vstalo, lepih zlatih žarkov v božji svet poslalo. Zopet vsa narava se je prebudila, sladka pesem ptičkov se je oglasila. Znova se je delo vsepovsod pričelo in življenje novo nam 6rce ogrelo. Joief Mihelii, Dobrava pri Kropi. Žitno zrno Neki kmet je mlatil žito. Metal je zrnje na kup. Ko je bila mlačev končana, je vzel v roke vevn.ieo in sipal zrnje v vreče. Eno izmed drobnih zrn se je potoftilo po tleh in se skrilo v razpoko. Odondod se je škodoželjno smejalo zrnju v vrečah: »Ile, he, jaz sem pravočasno odneslo pete, vas pa čaka grenka smrt v mlinu!« Kmet je natovoril polne vreče na voz in jih odpeljal na polje. Razsipal je zrnje v raz-orano zemljo in zadovoljno rekel: »Tako, zdaj ste v varnem zavetju, otro-čički moji! Pridno kalite in zorfte, da bo nova žetev še lepša, kot je bila letošnja!« Zrno, ki se je »krilo v razpoko na tleh. je iztakniln lačna kokoš. Odprla je kljun, rekla: ham! in lahkomiselno zrno je našlo žalostno smrt v kokošjem želodcu... 2> K U Ž I N Ji Pastorki življenja [m * Po lonček juhe Bolečina je največja človekova ■učiteljica; pod njenim dihom se razvijajo duše. Predvsem so pastorki življenja nezakonski otroci, ki mi so nikoli zaželeni; dalje so to že od rojstva pohabljenci. — Življenje nezaželenega otroka je navadno jako žalostno. Brez ljubezni životari, nihče pa ne pogleda z dobroto v srcu, zmeraj je ko trn v očesu. Pride k tujim ljudem, ki ga vzamejo zaradi denarja v oskrbo. Mati in oče sta otroku tujca. Otrok dorašča brez ljubezni in veselja in občuti, da je v napotje in odveč. Kmalu je prepuščen lastni usodi. Kaj moro tak otrok za to, da je na svetu? Kako more biti -kak otrok nezaželen, pove tale primer, ki se je resnično zgodil. Ljubimkanje je imelo posledice. Oče bodočega otroka je pustil bodočo mater vnemar. Rodila se je deklica. Otrok je oviral mater v zaslužku. Stari starši so se zavzeli za ubogega črviča, mati je bila spet prosta in za otroka ni imela ne ljubezni ne skrbi. Nudila se ji je prilika možitve, poročila se je, a njen mož ni smel niti slutiti, da ima ona kakega otroka. Dekletce je raslo v varstvu starih staršev, očeta in matere ni poznalo. A v srcu deklice je vzka-lilo veliko hrepenenje po očetu in materi. Saj sta bila stari oče in stara mati dobra z njo, vendar sta ji bila prestara in nekam »čudna«. Ljubezni pravili staršev ji seveda nista mogla dati. Skrbela sta pa zanjo in jo dobro in pošteno vzgojila. Kasneje je zvedela deklica, kje živi njen oče in da je oženjen in ima otroke. Oče je dobil pismo od svoje male hčerke. Da taiko hrepeni po njem in bi ga rada spoznala! — Da ga zdaj ne more še videti, ji jc odgovoril, kasneje pa žc kdaj. Ostalo je pri dopisovanju. Deklica je pisala z veseljem in polna lepega pričakovanja. Spet in spet je deklica pisala, kako krila, in ko so se rdeči nosovi in ozebli prsti borili s športom, takrat se je moral muf potrpežljivo umakniti v kot. Zdaj pa je videti, da jc muf osvobojen , iz izgnunstva. Spet je -v modi, in sicer raz- •}, i ličnih oblik: ploščat ? jc, okrogel, v sredi z HB^a blagom pre.ve.zan ali V^J-V*-zapet z ozko progo krzna. Vsakršno krzno je primerno zanj: bodi astrahan, bodi skunks nli lisica iti zajec in ovca. Pariški krznarji gn obešajo nn trakove iz žametastih cvelk. dn sc ne izgubi. Krasijo ga s trakovi; za zvečer z velikanskimi šopi vijolic: časih je v njem torbica in sc znpirn in odpira na zadrgo. Priljubljen in uporabljiv pa jo imuf povsocL Smrt Smrt, kako je strašna tvoja veličina! tnmna, kot prepadov gorskih globočina. Vendar ne bojim se ostre kose tvoje — saj boš vendar izpolnila želje moje! Tn srce nemirno boš mi umirila; dvome vse in vse bojazni razpodila. Trpek moj Tin smeh iz ustnic boš ukrala — več pa nimam! — da, še solze ti bom dala. Zemiskih spon rešila dušo lx>š trpečo. Naj bi vsaj v objemu tvojem našla — srečo! Marija Brenčič.) Sadje kot hrana bolnikov Izmed vseh živil, ki jih dajemo na mizo, je sadje pač najvažnejše. V prejšnjih časih so dejali, da je sadje celo težko prebavljivo, in tako je dobilo šele v poslednjih letih svoj pomen kot bolniško živilo. Kdine /gorljive snovi, ki jih sadje vsebuje, so ogljikovi hidrati, torej sladkorne snovi, in sicer toke, ki so zlasti lahko prebavne, to se pravi, da jih telo izlahka vsrkava. Mimo tega vsebuje sadje šo dragocene rudninske snovi, vitamine, sad,ne kisline in aroniatične snovi. Soli je v sadju tako malo, dn je prehrana s sadjem isto kot prehrana brez soli. Sadje je torej primerno zn dieto, ki ni drožljiva, pa je hkrati okusno in vzbuja občutek sitosti. Taika dieta je na mestu pri boleznih srca in krvnega obtoka, dalje pri ledvičnih boleznih in če prebava ni v redu, pa tudi če ima kdo kožne bolezni in kronične izpuščaje ali uljesa. Sadje je tudi primerno za NASLONILO ZA BOLNIKE Pričujoči stol je kaj čudne vrste, ker je brez sedala. To je naslonilo za bolnike, ki ga utegneš postaviti na posteljo takim bolnikom, ki jim jc zdravnik dovolil, da smejo po kaki hudi bolezni že sedeti. Odveč bi bilo, da bi še posebej poudarjali, kako jc takšno naslonilo vprav za take bolnike čim najbolj primerno. shujšan je. Mimo tega vzbuja sadje tek do drugih jedi. saj se še zdravemu človeku kar »sline pocodijo«, ko zagleda kako lopo, okusno sadje. Čc zrelo sadje dobro prežvečimo in počasi pojemo, vedno dobro dene telesu. Toda sadje se ne druži z slehernimi jedili. Predvsem jc znano, du ni dobro piti vode k sadju, ker so z vodo prehitro izplaknejo prebavne kisline v želodcu, tako da sadja potem tu moči dobro prebaviti. To neprebavljeno sadje pride v tenko črevo in nato začne boleti trebuh in nastane črevesni katar. Sadni sokovi, ki jih boli in bolj uporabljamo pri bolniški dieti, so laže prel>avni knl presno sadje. Važno je pa, da niso preveč oslajeni. Jabolko vsebuje pa še posebno zdravilo, in sicer snov »peklin«, ki jako dobro učinkuje zoper črevesni katar. Če se kdo zdravi zoper črevesni katar z jabolki, no sme pri tem ničesar drugega uživali. Če obravnavamo vprašanje o sadju kol hrani bolnikov, ne smemo tu misliti, da je sadje že tudi zdravilo zase. Sadje je le važno živilo, ki pomaga pri zdravljenju te ali one bolezni. Zdravi ljudje, zlasti pa otroci, naj bi redno uživali sadje pri zajtrku, kosilu in večerji. Vse zaman Kapljica sem na drevesu — ni mi mar, če v sončnem svitu zažnrim, n!i se v globok vrtinec potopim . .. Rožica sem v temneim lesu — ni mi mnr, če nežna roka utrga tnc, ali mi v dremoti gozda cvet odmre... Struna sem na violini — ni mi mar, če kdo udari trdili rok in ukrade iz srca mi vrisk in jok.., Droben žarek sem v temini — rada bi zemljo ogrela... Vse zaman! Več luči v meni — bolj jo svet teman--- (Marija Brenčič.) SVOJSKO PLETENJE Tako zvano »patentno« pletenje je spet v modi. Debeli, mehki vzorec je pripraven za pletenine za šport, telovnike, rokavice brez prstov itd. Na sliki je bluza, ki je pletena na ta način in navadno. Navadno spleteni del ima 6 majhnih vezenin. Patentno pletenje je takole narejeno: Nasnuješ prilično število pentelj, število pa mora Iiiti deljivo z 2. Prva vrsla: Oviješ, snameš 1 p. levo, spleteš I p. desno — tako vso vrsto. Druga vrsla: Oviješ, snameš nalahno I levo p. in spleteš 2 d. skupaj itd. — vso vrsto. Svetujem ti Tintni svinčniki pod nobenim pogojem ne spadajo v otroške roke, ker se utegnejo otroci z njimi prav hudo zastrupiti. Če zaide le neznaten drobec v kako odprto ranico, ali če se otrok zbode s tintuim svinčnikom, je že nevarnost tu, dn je otrok zastrupljen. Kmalu se tisto mesto zgnoji in je te/ko ozdravljivo. Madeže od kakava moreš izlahka odstraniti iz perila. Tisli kos blaga razpotegneš čez globok krožnik in počasi kapljaš mrzlo vodo na madež. Nato mulo pomencaš, pa že ni madeža več. Kako skuhaš čokolado Vzameš lonec, čigar emajl je nepokvarjen. Že majhna luknjica more povzročiti, da se li čokolada /grize in se pripali. — Za dobro čokolado vzameš četrt kilograma čokolade, dve žlici kakaa, t I mleka in petino litra vorie k akno najprej premešaš v nekoliko vode in daš vanj razdrobljeno čokolado, ki naj se mehča skoraj uro dolgo. Nato daš vodo. čokolado in kakao na ogenj in tako dolgo mešaš, dokler ne nastane gošča. Mešaš še dalje in dolivaš mleko. Čokolado napravi že nekaj ur prej. preden jo daš na mizo, ker jc boljša, čc jc poslana. NAMESTO GUMBOV Saj ni bilo zdavnaj toliko lepili, raznovrstnih gumbov, kakršni so vprav zdaj moderni, vendar imamo še različne drugačne predmete, da si zapenjamo obleke. Na sliki vidiš, da si moreš zapeti 1. jopico z zaponkami, ki so kot cvetlice; 2. rjavo bluzo z rjastorjavimi pentljami; 3. športno jopico s kovinastimi progami RAZNO SLADKORNO PECIVO Španski vetrci Trd sneg iz 3 bel jakov zmešamo nn lolikn v 25dkg sladkornega poprha, dodamo še vnnilijo in polagamo sneg z žličko na oblate v obliki kupčkov na pekačo in jili denemo v ohlajeno pečico, kjer sc deloma spečejo in osuŠe. kdor ima brizgalko, bo pecivo še boljše. Keksi lOdkg masla zdrobimo v 25 dkg bele presojane moke, v katero zamešamo I pecilni prašek, dodamo Hdkg slndk. poprha. 2 jajci, 5 žlic smetane, nekaj vnnilije in seseklj lim lupinice Testo dobro zgnetemo na deski, nakar ga raz-valjamo na 'A nn in zre/emo z raznimi obodci kekse. Kekse pomažemo po vrlin z rnzlepcniiu jajccm ter jih svotlorumcno zupečemo. Zavarovanje. K. F. — Ko srte podpisali ponudbo za življenjsko zavarovanje, ste morali iz tiskovin, ki ste jih imeli pred seboj in ki ste jih podpisali, videti, pri kateri zavarovalnici da se zavarujete. Po našem mnenju bi bila tožba na razrušitev zavarovalne pogodbe, češ da vas je agent premotil, da je zavarovalnica švicarska, kar pa ni, zelo dvomljiva, ker ste morali pač videti, kaj podpišete. Daljna zaposlitev izučenih učencev. J. K. Vprašate, ali in kako dolgo mora imetnik obrti obdržati učenca v službi p« končani učni dobi? — Obrtni zakon predpisuje za imetnike rokodelskih obrtii, da morajo zaposlovati učence po opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike tri mesece v svojem obrtu, če to učenci žele, in so dolžni dajati jim najmanj ono plačo, ki so jo učenci dotlej imeli. Zaradi tehtnih vzrokov sme obče-upravno oblastvo prve stopnje imetnika obrta razrešiti te obveznosti, če to zaprosi. V tem primeru pa ta tri mcsece ne sme vzeti v uk novega učenca ali si vzeti pomočnika. Odpoved stanovanja zaradi prezadolženosti. Š. J. P. - Oddali ste stanovanje v novi hiši brez pismene najemne pogodbe. Dne 14. preteklega meseca vam je stranka izjavila, da se bo tekom enega meseca izselila, ker jo prezadolžena. Vprašate, kdaj lahko stranka stanovanje odpove in v kolikem odpovednem roku ga lahko zapusti, če ni bila sklenjena pismena pogodba, in če lahko stranko prisilite;, da ostane v stanovanju, odnosno da plača najemnino za tri mesece, ker bi toliko časa ostalo stanovanje neizkoriščeno? — Tudi če niste napravili s stranko pismene najemno pogodbe, velja med vami ustno dogovorjena pogodba glede plačila najemnine in odpovednih rokov. Ce se pa glede odpovednih rokov niste prav nič domenili, velja v vašem mestu (Ptuju) še vedno naredba bivšega namestništva v Gradcu iz 1. 1907 za odpovedne in selitvene roke: če se je najemnina plačevala četrtletno skupaj, potem veljajo odpovedni roki od L do 14. II., I. do 14. V., t. do 14. VIII. in od t. do t4. XI. za konec dotičnega četrteltjn, tedaj za 30. IV., 31. VII., 31. X. ali 31. L: če se jc pa najemnina plačevala v krajših obmkih, ne za tri mesece skupaj, potem velja 14 dnevna odpoved, ki se jo da od 1. do 3. oziroma od 15. do 17. vsakega meseca za 15, niiiimimiMimiiimmnmiiimiimtn ODREŽITE ntimiimmimmmtmumimmimm jiifiisi? ifif pisir | odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. 1 | ,Slovenec* 13. november 1938 | Mniiiiiiiiim iiMitiiniiiHiMiiiiiiiiiitiitttiiiiiimiimiinimTmnnnrrniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiTnirTnTmiiiiirT. odnosno zadnjega dne t meseen. Stranka, ki se* izseli pred potekom odpovednega roka, je dolžna gosjjodarju povrniti za vso še neizteklo najemno dobo zapadlo najemnino. Obnemogel oče. N. P. - Kot nezakonski oče ste redno plačevali od sodišča določeno preživnino za otroka, dokler ni postal sposoben, da se je sam preživljal. Zdaj ste stari, nezakonski sin pa ima dobro službo in vprašate, čc imate pravico zahtevati od sina, da vam nekoliko pomaga? — Dolžnost zakonskih otrok je, da svoje roditelje dostojno vzdržujejo, če sami obubožajo. laike zakonite dolžnosti pa ni za nezakonskega otroka nasproti očetu. S silo ne boste mogli doseči ničesar, morda pa kaj dosežete s prošnjo. Razočarana. M. S. - Ni važno, kalko se je vaše znanje začelo: da ste rekli fantu, da ste žo stari 28 let in da morate dobiti resnega fanta, ampak odločilno bo v odškodninski tožbi, kaj vam je fant obetal in če vam je res zakon obljubil, preden ste se mu podali. Če morete to dokazati, čeprav brez prič, pač pa z lastno iz-povedbo pod prisego, potem tožite na primerno odškodnino. Ce pa ni bilo tako, pa celo stvar pustite! Večletno razmerje. L. K. C. Lj. - Svetu jemo vam, da svoje večletno razmerje z dekletom tako uredite, da se čimprej poročita. S tem bodo odpadli vsi spori glede medsebojnih dajatev tekom tega razmerja. Sami priznate, da ste dekletu že od vsega početka obljubili zakon. Zaradi te svoječasno dane obljube zakona ste dolžni povrniti dekletu vso škodo, ki jo je utrpela zaradi vašega zapeljevanja. Kar vam je ona pošiljala denarja k vojakom, vam ga je dala v pričakovanju, da se jxiročita. Če se ne poročita, bo smela vaša zapuščena zaročenka vse to zahtevati nazaj. Propadla trgovka. B. Š. Lj. - Sami ste vzeli v najem trgovino, ki pa ni šla, tako da ste izgubili vso založeno kavcijo in še napravili dolg pri neki veletrgovini. Letos ste se poročili. Vprašate, če ste dolžni vi sami ali pa tudi vaš mož plačati ta dolg? — Za dolg, ki je nastal iz vodstva lastne trgovine, jamčite samo z lastnim premoženjem, oziroma z lastnimi dohodki. Zato tudi vaš mož ni plačnik za te vaše šc pred poroko nastale obveznosti. Sporna meja v gozdu. J. L S. - Lastnik ste gozda, ki pa sega, kakor kaže občinska mapa, za 12 m po dolžini v sosedov gozd. Sosed vam grozi s tožbo, če mu tega ozemlja ne odstopite. Imate pa priče, da ste že več kot 30 let tudi v tem delu gozda grabili listje in tudi sekali po potrebi. Meja je dobro vidna, ker jc sosedov gozd dosti mlajši od vašega. Vprašate, če lahko to zeml jo zgubite? — V vašem primeru ne gre prav za prav za sporno mejo, ampak si lasti sosed vidno naznačen kos sveta. Ta kos sveta bi zgubili lo tedaj, če bi vas sosed tožil in bi vi zamudili narok pri sodišču, iako da bi bili v odsotnosti obsojeni. Sicer pa ne morete te zemlje zgubiti, ki jo že več kot 30 let mirno in nemoteno uživate. Semo mapne meje še ne ustvarjajo lastnine. Mapni narisi služijo le zato, da se približno pokaže, kje da parcela leži. Katastralna mapa je podlaga le za odmero zemljiškega davka, meja med posameznimi parcelami pa je določena po mejnikih ali mejnih črtah, ki so v naravi vidni, kjer teh ni, se pa določa po zadnjem mirnem uživanju. Ker je vaš gozd starejši od sosedovega, je s tem v naravi vidno označena mejna črta. Zavarovanje kmetijskih delavcev. M. K. -Pri svojem gospodarstvu imate mlatiilnico in slamoreznico na gepelj, ki obratuje le v času potrebe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev zahteva vplačilo zavarovalnih prispevkov, in to za 5 let nazaj. Vprašate, ali je terjatev Okrožnega urada upravičena in ali ste dolžni poravnati prispevke za pet let nazaj, zlasti še, ko pri stroju dela lastnik sam? — Po zakonu o zavarovanju delavcev se morajo tudi pri polje-deljskih podjetjih, ki ujx>rabljajo stroje, kateri se gonijo z elementarno ali z živalsko silo, zavarovati oni delavci, ki jim preti nevarnost od pogona. Ker lastnik ne more sam obratovati s strojem, zahteva Okrožni urad zavarovalne prispevke za potrebno število pri strojih zaposlenih delavcev. Terjatve Okrožnega urada za zavarovanje delavcev zastarajo v petih letih od dne, ko se je vročil plačilni nalog. Zato bo Okrožni urad od vas lahko izterjaj zaostale prispevke tudi s prisilno izvršbo. Premajhna dota. P. Posestnikova hči se je f>oročila leta 1917 in je tedaj dobila le majhen Tinosek za doto. Lani je oče-posestnik umrl. Nekaj časa pred smrtjo je izročil posestvo sinu, ne da bi bil tudi hčeri kaj zapustil. Vprašate, ali hči lahko od brata še kaj zahteva? — V kolikor se hči z notarsko jxigodbo ni odpovedala dedovanju, ima pravico zahtevati nujni delež, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža. Pri tem bo treba priračunatii vse, kar je dal oče svoji hčeri za časa svojega žhr* ljenja za doto. Brezplačna stanovanjska pravica. F. L. n Ko ste kupili hišo, si je prejšnji lastnik zgovorni dosmrtno brezplačno stanovanje v njej. Tudi ste se pogodili, da prodajalec ne plačuje nobenih davkov ali doklad in sploh nobenih pristojbin. Vprašate, ali morete kljub temu prodajaloa prisiliti, da plačuje delne stroške z,a vodo, za odvoz fekalij, kanalske pristojbine itd.? — Zdi se nam, da je pogodba dovolj jasna, ako se glasi tako, kakor ste navedli v vprašanju, kjer pravite, da prodajalec ni dolžan plačevati sploh nobenih pristojbin ali davščin. Če pa mislite, da je treba pogodibo drugače razumeti, kakor je zapisana, bo moralo o sporu pač odločiti sodišče. Spor z užitkarico. L. - Z užitkarico se prepirate, ker ne zaklepa vrtnih vrat in ker jih tudi njeni obiskovalci ne zaklepajo, ker pere perilo v kuhinji itd. Vprašate, kako bi napravili red? — Poskusite z lejx> besedo. Morda bo kaj zaleglo. Tudi preužitkarica se mora držati hišnega reda. Odgovorna vam je tudi za škodo, ki vam jo morda povzroči s pranjem perila v kuhinji. Če lepa beseda ne pomaga, pač lahko pokličete sodišče na pomoč. Dvignjena pešpot. F. - Ko ste pred 30 leti gradili hišo, je bil nivo hišnega vhoda v isti legi kakor pešpot, ki pelje na cesto. Občina bo zaradi preureditev pešpot dvignila, taiko da bi morali napraviti dve stopnici za vhod k vaši hiši. Mnenja ste, da bi zaradi tega hiša zgubila na vrednosti. Vprašate, ali je občina upravičena, da staro že obstoječo pot poviša in s tem zniža vrednost vaše hiše? —- Ako je pešpot občinska, je. občina upravičena isto popravljati, in če je potrebno, tudi zvišati. Težko bo verjeti, da se bo zaradi neznatnega zvišanja steze vrednost vaše hiše zmanjšala. Zato vam ne bi svetovali spuščati se v kakšno pravdanje ali pritoževanje. Vedeti morate tudi, da se morajo včasih zasebne koristi umakniti javnim. Naš domači zdravnik J. G. R. 6.1 Pet let starega sina imate, ki ima na vratu pod ušesom bulo. Nekateri menijo, da so to »škrofeljni«. — Iz vašega opisa ne morem sklepati in kaj določega povedati. Ime »škrofuloza« pomeni bolezen, ki nam daje lepo zaokroženo sliko in je tuberkulozne narave. Otekle žleze na vratu se kaj rade istovetijo s škrofulojo. Velikokrat pa najdemo, da temu ni tako, ampak »o drugega izvora. Svetoval bi vam, da greste s fantom ponovno k zdravniku. M. A. B.j Stari ste 26 let in sicer popolnoma zdravi. Tekom zadnjega leta pa vam je postal trebuh trd in napet in vas včasih boli, če pritisnete. Pred porodom — 4 leta staro punčko imate — in tudi po porodu niste imeli tako velikega trebuha. — Nič točnega vam ne morem odgovoriti, ker ste malo povedali. Lahko je kaka bula, ki se vam je polagoma tekom leta razvila v trebuhu. Možna bi bila pa tudi nosečnost, zato pa vi sami bolje veste, kako je z vami. P. Z.! Noge imate nabuhle. Samo to ste napisali v svojem sicer dolgem pismu. Bolezni, pri katerih opažamo otečene noge, je prav čedno število. Katera je pri vas, ne vem. M. D. M.i Stari grehi se maščujejo pri vas, menim. Receptov ne pišem. Poskrbite za trdo ležišče. Ogibljite se vsake 06tre hrane in umivajte se z mrzlo voda Bavite se s športom in telovadbo, Od domačih zdravil bi vam priporočal hmeljevo moko. Eno noževo konico, ki je zmešana z enako množino sladkorja, vsak večer. K. R. C.j Nadušljivi ste. Dolgo časa vam niso postavili prave diagnoze. Zdravili ste se z vBemi mogočimi zdravili. — Ozdraviti naduho v vaših letih je težka stvar. Menim pa, da vam ni zameta-vati zdravil. Če tudi vam ne preženejo nadloge, vendar so vam v veliko pomoč. F. K. S. V. I.t Stari ste 35 let, samski. Pred meseci vam je nagaial želodec, ki pa ste ga z zdravili zopet spravili v stari tir. Zadnji čas pa ste nekam oslabeli. Ne morete spati, strah vas je ponoči, teka nimate pravega. Nobenega veselja do dela. Bolečin pa prav za prav nobenih nimate. — Menim, da bo več ali manj živčna slabost, ki vam dela te neprilike in nadloge. Prisegati na to seveda ne morem, ker vas nisem videl. To pa je važna, šele po tem moremo govoriti o živčni slabosti, če smo prej izključili vse organske bolezni. Gibljite se v zraku in soncu, ki ga imate v svojih brdih v izobilju. Jejte zdravo, preprosto domačo hrano. Kopljite se pridno, zlasti zvečer, preden ležete. Ne pozabite na redno iztrebljanje. Poiščite si dobre družbe in poštenega razvedrila. J. J. Č. p. P.: V vaših letih, prijatelj, niti vedel nisem, kaj so živci. V vašem planinskem raju si kakšno živčno slabost težko predstavljam. Eno I>a je, kar ste takole med vrsticami povedali. To bi utegnilo biti vzrok nadlogam. Tisto »nagajanje vsak dan« mislim s tem. Ali ne tiči v tem grmu zajec? Izprašajte si vest. Če se bo,ste spoznali za krivega, odmolite confiteor, pa z novim pogumom in trdno voljo v življenje! I. V. P.: Stari ste 28 let. Čez en mesec se mislite poročiti. Straši vas pa huda nadloga. Ko ste bili stari 23 let, ste nevarno zboleli. Zdravje se vam je čez mesec dni povrnilo, z njim pa nova nesreča. Na prsih so vam začele poganjati dlačice kakor pri moških. Ker pa lahko zbolite in bo treba k zdravniku, pa tudi kot žena in bodoča mati, ne morete bili vedno pokrita kot Turkinje, vas ta nadloga hudo mori. — Ker ste prišli bolj pozno na vrsto za odgovor, menim, da ste že davno srečna zakonska žena. Prepričan sem, da vam tihe zakonske sreče dlačice prav nič ne kalijo. Verujte, da tudi zdravnika, če bi ga potrebovali, ne bo to prav nič motilo. Če pa vam je to res taka nadloga, imate tia razpolago veliko zdravil. Treba pa je z njimi ravnati previdno, ker so nekatera nevarna. Najbolj uspešna je še elektroliza, oziroma elektro-koagulacija. Meril Poročeni ste 3 leta. Prej ste se branili otrok, ali kakor sami bravite, ste se »pazili«. Zdaj pa, ko si jih želite, se vam želja ne izpolni. Pač pa krvavite že 2 meseca v kosih. — Menim, da se nobena stvar tako hitro in hudo ne maščuje, kakor če skušamo naravo prevariti. Kazen je huda. Dandanes gazijo ljudje vsa moralna in etična načela. Ne čutijo se krive in odgovorne, niti pred Bogom, niti pred svojim lastnim narodom. Tako daleč smo zabredli, da smo Slovenci po letnem prirastku na zadnjem mestu v državi. Prav lahko izračunamo, kdaj nas bodo izbrisali s tega prelepega koščka slovenske zemlje. Kakšna odporno silo pa naj še nudimo, kako naj se postavimo po robu tisočerim nevarnostim, ki pTetijo našemu narodu. Nobenih razlogov ni in nobenih indikacij, ki bi tako ravnanje opravičevalel Krvavitev, ki traja že dva meseca, spada v zdravniško oskrbo. K. L. Z.t Imate 4 mesece starega sinčka, kateremu so popek neprestano solzi. Menite, da ima gobico na popku. Mazilo, s katerim ste ga mazali, ni nič izdala — Gobico spoznate po tem: popek pokriva hrapavo, divjemu mesu podobno tkivo, ki je včasih na široko razraslo, včasih pa je pecljato. Po navadi je gobica velika kakor lešnik. Pri manjših gobicah zadostuje, da požgemo površino z la-pi6om in potresemo z dernatolom. Pri večjih, pec-ljatih gobicah, pa si pomagamo na ta način, da jih podvežemo z razkuženo, prekuhano svilo. V 2 do 3 dneh potem gobica odpade. P- O. V.! Oploditev bi bila teoretično možna. Dvomim pa, da je to v vašem primeru. Krvavitve, ki 6e pojavljajo, so v zvezi s splavom. Prav tako tudi opisane težave. Verjetno je, da je zaostal ko-ček posteljice. Pojdite čimprej k zdravniku. L K. Š. L.! Od 30. avgusta ste gluhi na desno uho, čeprav ne popolnoma. Napravili 6te si sopa-rico in greli glavo s termoforom. Nadlogo ste si s tem toliko omilili, da vas desna stran glave ni več toliko bolela. Gluhi ste pa še kar naprej. Iz ušesa pa vam je začel teči belkasto-zelen gnoj. Svetovali so vam, da 6i daste izprati uho. Zdravnik vas je jwegledal in ugotovil, da imate počen bobnič. Dal vam je potrebna navodila in zdravila. Radi bi vedeli, ali se bobnič sam zaraste in če so potrebna še kakšna domača zdravila poleg teh, ki vam jih je zdravnik zapisal. Ali vam zadostuje vata v ušesih, ali morate nositi ruto na glavi in če se lahko umivate. — Menim, da imate vnetje srednjega ušesa, ki nastane na ta način, da zaidejo kužne klice v srednje uha Največkrat po tako-zvani Evstahijevi cevi, ki vodi iz žrela v srednje uho. Kužne klice čisto mehanično potisnemo v uho: n. pr. če se usekujemo tako, da zatisnemo obe nosnici hkrati, potem pri kihanju, pri nesmotrnem izpiranju nosu itd. Bolj redko pa pridejo kužne klice po krvi, če je kje v telesu kakšno ko-tišče: n. pr. vnetje srčne mrene. Pa tudi od zunaj 6kozi predrt počen bobnič, in sicer po navadi z umazano nesnažno jedjo. Vnetje srednjega ušesa pa se pojavlja tudi pri nalezljivih boleznih kakor so: ošpice, škrlatinka, davica, influenca itd. Bolezen spada v zdravniško oskrbo in ni, da bi sami doma pacali s čimerkoli že. Lahko nastanejo vse mogoče komplikacije. Naj omenim samo vnetje notranjega ušesa in vnetje možganske mrene. Bobnič se po navadi zaceli sam, nekako po Šestih tednih do 2 mesecev od začetka vnetja, če tega celjenja na kakršenkoli način ne motimo. Rute vam radi tega ni treba nositi. Važno pa je, da si vate ne tlačite pregloboko ▼ uho. S tem namreč izcedek zaostaja v ušesu. Vata pa ima ta namen, da ga popije. Umivate se seveda lahko. Pazite pri tem, da vam voda ne zaide v uho in pa, da se znova ne prehladite. Bolezni v ušesih so če-6to zvezane z nadlogami v nosu in njegovi bližnji okolici. Obrnite se na strokovnjaka za nos in ušesa, da vas natančno pregleda. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Goba ▼ lesenem podu. U. A. St. — Pred tremi leti ste preuredili tla v sobi. Radi vlažnosti ste izkopali 30 do 40 cm prsti iz tal ter dali tja gramoz. Sedaj pa raste pri vratih goba, ki je uničila ves mccesnov prag in okvir pri vratih. Prej je bil prag kamenit. Goba 6e je pojavila obenem tudi na steni do pol metra visoko. Kaj vam je proti temu storiti? — Goba v pragu se jc pojavila zaradi vlage. Ta pa je prišla v les bodisi, da je bil ta vlažen ali svež (mccesen 6e le počasi 6uši), ali pa iz zidu, ki sega v vlažno zemljo in od tam vodi vlago navzgor. Iz vašega opisa sledi prej domneva, da prihaja vlaga iz zemlje po zidu navzgor, kajti goba se je pojavila samo v pragu in v podbojih vrat. V ostali pod se pa ni razširila. V tem primeru boste pač morali osušiti zidovje, čc se hočete obraniti gob. V ta namen bi bilo zid odkopati na obeh straneh v globino, omet izluščiti, zid namazati s kakim terom ali karbolinej-nim preparatom in potem šele ga na novo ometati s cementno malto. Tako boste preprečili dvig vlage po zidu navzgor. Prag morate pač napraviti nov ter ga namazati s karbolinejem ali z oljem za mazanje poda. Ta sredstva preprečujejo, da se les ne more navzeti vlage, in uničijo tudi vsa klice in podgobje lesne gobe. Kot izborno obrambno sredstvo proti gobi priporočajo tudi navadno kuhinjsko sol, s katero potrosimo izmenjani prag in druge, lesne dele tam, kjer se je goba pojavila. Izkušnje pričajo, da s soljo potrošeni pod ni bil več napaden po lesni gobi. — Pogosto prezračevanje prostorov pa že samo na sebi veliko pripomore, da se lesna goba ne pojavlja v poslopjih. Razkuženje gosjega puha. P. V. Š. N. — Ku- Cli ste nastrižen puh, ki ste ga otrebili Čez po-tje so se v njem zaredile neke živalce, zelo drobne, ki vam niso znane. Radi bi vedeli, kako bi ga mogli razkužiti, preden bi ga nadevali v pernico. Omenjene golazni je bilo v njem zelo malo, vendar se bojite, da se ne bi ta razmnožila. — Te živalce so pršice, iste kakor žive na razni perutnini in uničujjeo tudi perje. Te so v stanu razgristi ves puh in preiti tudi na človeško telo. To golazen lahko uničite z naftalinom, če potrosite puh z njim. Najbolje ga je postaviti v kako gosto vrečo, natrositi ga s tem razkužkom ter ga zapreti v zaboj, v katerem naftalin izhlapeva in uniči ves mrčes. V zaboju naj bo vsaj mesec dni. Potem ga morate seveda temeljito otresti in prezračiti, da ne bo dišal po tem sredstvu. V dro-gerijah dobite tudi druga sredstva, ki manj neprijetno diše, vzlic temu zatro to golazen. Gnojenje vinograda z umetnimi gnojili. I. P. B. — Svoj vinograd bi radi pognojili z umetnim gnojem in želite vedeti, s katerim bi bilo najbolje; kako je gnojiti in koliko na oral laporne, peščene zemlje. Nadalje če lahko posadite med trsje marelice in breskve brez posebne škode za vinograd. — Za gnojenje vinograda je najprikladnejše umetno gnojilo nitrofoskal I, ki je mešano gnojilo iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. To vsebuje &% kalija, 8% dušika in 6% fosforne kisline. Namesto te mešanice gnojite lahko z apnenim dušikom, superfosfatom in kalijevo soljo. Za oral vinograda potrebujete za dobro gnojenje 500 kg nitrofoskala I. Še bolje bo učinkovalo, če potrosite na en oral 150 kg apnenega dušika, 300 kg superfosfata in 60 kg kalijeve soli, kar je po množini hranilne 6novi isto kakor 500 kg nitrofoskala I, učinek je pa večji, ker ne gre nobena hranilna snov v izgubo. Teh treh gnojil pa ne smete zmešati in skupno trositi, ampak apneni dušik posebej, superfosfat in kalijevo sel p* lahko mešate. Umetno gnojilo, katerokoli, morate potrositi po vsem vinogradu, ne morda k trsom, ter takoj nato podkopati, da pride čim globlje v zemljo. Spomladi in poleti pa treba pridno pleti, da se plevel preveč nc razvije. — Da bi med trsje sadili breskve in marelice, pa vam ne priporočamo. Kjer raste ena rastlina, tam druga ne more uspevati, zato pomeni vsako drevo v vinogradu med trtami izgubo na grozdju. Bolje napraviti poseben nasad teh dreves ter jih ravno tako oskrbovati kakor trte, boste imeli več koristi od njih in za trte ne bo škoda, Kapar na pomarančnih listih. B. F. T. Na pomarančnih drevesih in na lovorjih so se pojavili kaparji. Želite vedeti, kako bi še jih znebili, ne da bi pri tem poškodovali mlado poganjke in zelene liste. — Kapar je taka uš, ki živi pod kapico, ki je v mladem stanju bele, pozneje sivo-rjave barve. Težje i.i bolj poredko so od tega napadene rastline pomaranč in lovorja, ki jih goje bolj na zračnem in svetlem prostoru ter jim gno-je s fosforniaii in kalijevimi gnojili. Če jih pa ta mrčes napade, ga zatiramo na sledeči način. Učinkovito sredstvo proti njemu je arborin, ki ga umori navzlic njegovi zaščitni kapici. Za škropljenje napadenih listov vzemite 2—3 odstotno raztopino arborina, za mazanje pa 5 odstotno; s pomočjo čopiča namažile z njo vse napadene liste ln steblovje, kjer najdete naselbine kaparja. Ma-zaii ali škropiti moralo čez osem dni zopet in to ponoviti tolikokrat, dokler Kaparji ne zginejo. ^ Kot domače sredstvo priporočajo nekateri tudi toplo milnico, s katero odrgnite s krtačo napadene liste ter jih nato operite s čisto vodo. Močno napadene liste pa je najbolje potrgati in sežgati, da so ti škodljivci ne širijo. Slinavka in smrkavost. K. S. R. Vedeti hočete razliko med slinavko in smrkavostjo in kako se spozna ena in druga. — Slinavka nastopa pri govedi, ovcah, kozah in prašičih. Ker se istočasno pojavi tudi na parkljih, zato jo imenujemo sploh slinavka in parkljevka; je to torej bolezen parkljarjev. Znaki: na gobcu se pojavi slina, ki se izceja iz njega. Gobec je močno boleč, da žival ne more zreti in zato hujša. Na parkljih oteče koža napravijo se mehurčki, iz katerih se pozneje izceja gnoj. O tej bolezni je bil v »Slovencu« že daljši članek, v katerem je bil njen potek podrobno opisan, pa tudi zdravljenje, v kolikor je sploh mogoče. — Smrkavost pa je bolezen konj, oslov in mul, ki je tudi človeku zelo nevarna. Sploh je to skoraj neozdravljiva bolezen, zato smrkave konje navadno pobijejo in zakopljejo. — Tudi slinavka je človeku nevarna bolezen, ki se od govede prenese nan,b Zato je treba zelo previdno postopati prt tako bolni živini, da se človek ne okuži kakor se jo to pred kratkim nekje dogodilo. Nas domači živinozdravnik F. g. R. Vnetje vimena. - Vnetje mlečnih 7 . je vsakdanji dogodek v živinozdravnaški praksi. Zaradi njene zveze s produkcijo mleka je velikega pomena za narodno gospodarstvo. 1 osebno je ta bolezen v bližini, ozir. okolici večjih mest, tam kjer so večja gospodarstva z intenzivnim gospodarstvom. ^Vnetje mlečnih žlez povzroča ne saimo precejšnjo izgubo mleka, temveč dostikrat pri-mora posestnika, da dobre krave pita, ali pa jih proda mesarju za slabšo ceno. Posebno pozornost zahteva mleko, ki vsebuje bacile sušice, gnojne bacile. Takšno mleko je nevarno za ljudsko zdravje. Zato je nujno potrebna kontrola vsega mleka. Tudi kontrola mleka od krav, ki so okužene s slinavko in parkljevko, je potrebna, ker se s takim mlekom lahko okužijo otroci, posebno tedaj, ko ga pijejo nekuhanega. Povzročitelji bolezni so razni, zlasti na vimenu. Na tri načine pridejo v vime: Če je sesek odprt, od kože in iz krvi. Najčešči in najvažnejši je prvi vzrok. Samo namazati je treba in zadostuje, da se bolezen pojavi. V življenju se to dostikrat zgodi. Ce se mlečni kanal zapre, marsikateri brez vsake hude misli poskuša odstraniti to, kar zapira kanal, ozir. razširiti ga. To zadostuje, da nastanejo najtežja, dostikrat gnojna vnetja tistih delov vimen, ker so predmeti, ki se vtikajo v kanal, skoraj vedno okuženi z raznimi bacili. V takem primeru se razboli navadno le del vimena, ki se je okužil. Zato svetujem, da nikoli ne odpirate kanala s katerimikoli predmeti, ne da jih poprej skuhate in operete s knko razkuževalno tekočino celo vime in seske, kakor tudi roke, s katerimi delate Če se držite tega navodila, ne boste imeli težav z mlekom. D. I. S. p. L. - Imate 6 le* staro kobilo, seraste barve, ki je letos imela žrebe. Žrebe je bilo lepo. Po odstavi žrebeta se je kmalu nekoliko zredila. Zdaj, en mescc po odstavi žrebeta, pa je precej neješča, se pri delu hitro Foti, nlaka ji je bolj pusta in kakor umazana, opije dosti vode, več kakor navadno kak drug konj enake teže in pri enakem delu. Blalo daje bolj vodeno in se le slabo drži. Kobila je bolj počasne in mirne narave, krmljena je srednje. Dajete ji dobro seno, rezanico od slame, otave in detelje s pridatkom ovsa, koruze ali pa otrobov, včasih pa dobi tudi sveže trave. Odgovor: Vaši podatki niso zadostni za pravilno presojo bolezni pri vaši kobili. .Svetujem vam, da mi točno odgovorite na vprašanja, ki sem jih dal v »Slovencu« od 30. oktobra t. 1. Pri vaši kobili gre lahko za nepravilno prehrano in zaradi tega za želodčni in črevesni katar. Kakor vidim, ji ne dajete soli, kar je tudi potrebno. Lahko .je tudi katera druga bolezen zaradi prehlajenjn itd. Poglejte ji dobro zobe in odgovorite mi na vsa vprašanja, ki jih lahko sami odgovorite. Pišite tudi, kakšna je seč. Spremenite zn enkrat hrano tako, da ne daste detelje, niti koruze, ali ji dajte navadne kuhinjske soli pa tudi grenke soli. Če v hlevu vleče, jo dobro pokrijte, da ji bo toplo. Ko mi odgovorite nn vsa vprašanja, vam bom lahko povedal več. Za enkrat bo tudi to zadostovalo. V deželi mraza in smrti Bilo je jasne poletne moči ▼ julijo, ko smo bo bližali Spitzbergom, deželi mraza in smrti, ki jo je Stvarnik postavil visoko tja na sever pred severni tečaj. Stojim na krovu in vidim, kako pada s severnega sija goreč pramen po morju. Videti je, ko da si gradi most iz samega ognja z ladje tja preko roba obzorja. Galeb zakriči glasno in tožeče; zunaj na obali brizga kit vodo in zrak kvišku, da se dozdeva, ko da vstaja steber dima. Iz prostorov za stroje se enakomerno oglašajo zamolkli sunki. Pred štirimi dnevi, smo videli poslednje gole čeri Norveške pod modrim, morskim svodom. Odtlej ni bilo pri nas ničesar drugega kot nebo im morje in takšno sonce, ki kroži dan in noč na obzorju, ki nikoli ne zaide in se nikdar ne odpočije. A včeraj popoldne »o se slednjič daleč pred nami pojavili Spitzbergi, in zdaj smo že tako blizu, da morem to pokrajino prav razločno pregledati; vse je pusto, mrzlo in mrtvo. Morje se peni na ozkem peščenem bregu. In v ozadju se dviga pečina, ki je vsa modra in prevlečena z dolgimi sneženimi progami. Snežene lise so položene navpično druga poleg druge. Takšno je vse kot dlaka cebre. Vem, da so ta obrežja eno samo veliko pokopališče. Dolgo časa so si ljudje tu, na koncu sveta, iskali vsakdanjega kruha; na stotine jih je tu leglo k večnemu počitku. Na obali Spitzbergov ti blede kosti kažejo pot. Tu in tam stoji lesen križ, k;i je zbit iz naplavljenega lesa in je vanj z nožem zarezano ime in letinica. To je grob, ki ga ni nobena mati močila s solzami. Morski valovi so zapeli smrtno pesem, kak bradat lovec je nnsul peska na svojega mrtvega tovariša, se odkril in odšel. Potem je grob ostal sam, ves tih in molčeč in v večnem miru. Ure minevajo. Stroj v trebuhu ladje se ne utrudi. Nos barke se na plitvinah dvigne in stoji za hip tako visoko kakor pečine tam spredaj. Nato pa se s težavo in počasi po-grezne. Val pridivja, zašumi ko v silnem srdu ob ladji in tišči pene še dolgo zadaj za njo. Ladja plove dalje. To je ekspedicijska ladja, Iti plove ob bregu Spitzbergov in mora posneti kartografske skice. V Tromsoju je bil prišel neki moški na ladjo in je prosil kapitana, naj vendar skuša najti dva lovca, ki sta lani v septembru pri ledenih otokih obtičala. Odtlej ni bilo nič slišati o njima; bojijo se, da sta umrla zaradi skorbuta n i i pa sta 'kako drugače izgubila življenje. V bližini ledenih otokov sta baje dve lovski ba-Taki in v eni ml teh bi bilo moči lovca najti, če sta sploh še živa. Tako je bil moški v Tromsflju povedal. Medtem ko vstaja novo jutro z blestečim ee soncem iznad ledenih poljan, se ladja počasi bliža obali. Kapitan stoji ne mostičku in zre skozi daljnogled. Zdajle zagledam ondi na ozki obrežni peščeni« črno liso, ki se vedno bolj veča, čim bliže prihajamo. Mogoče je skalovje? A tu na Spitzbergih vidiš malokdaj take mogočne sklade. Sunki strojev pojemajo, ladja je zmanjšala brzino. Že stoji in se pozibava, medtem ko se valovi izlivajo proti ladji in se razblinjajo ob njej. Skozi daljnogled vidim, da je tista črna lisa na obali koča. Majhna je in zbita iz naplavljenega lesa. Na južni strani jo prekaša baraka, bržčas za drva, kakršno uporabljajo lovci za zavetje spričo snežnih metežev. A nobenega živega bitja ni videti. Neskončno zapuščeno in črno stoji koča, prava pravcata podoba smrti. Zadaj je gola pečina, pred njo butajoči valovi. Vzdolž vse obale se divje odbija razpenjeno morje, taiko da je sploh nemogoče pripluti z ladjo tjakaj, ln tako se naj bi nekaj naših z odprtim čolnom odpravilo tja. Šest mož vstopi v čoln. Kapitan zavpije mi njimi: »Če ju ne Iboste naSli živa ali mrtva, pa akušajte najti vsaj kako sled za njima!« »V redu!« se odzove tisti, ki sedi prav zadaj v čolnu in ki krmari; visokega stasa je in ima zlate naočnike. To je norveški univerzitetni profesor. A nihče mu ne more oporekati, da bi bil kak zapečkar. Saj je bil že sam veslal v majhnem, odprtem čolnu deset milj daleč vzdolž obale Spitzbergov! Morje je divje razburkano. Okrog majhne čeri preti bregom se dvigajo pene skoraj navpično kvišku. Videti je, ko da bi bele rože iz niča nenadoma vstajale navzgor. Počasi, kos za kosom, se peha čoln trudom a proti bregu. Voda škropi čez rob, tako da smo kmalu vsi premočeni. Ladja je videti manjša in manjša. Zdaj šele se zavemo, da je do kopnega dosti delj, kot srno bili prej mislili. Tu na Spitzbcrgih te razdalje jako_ varajo, iz človeka so tako rekoč norčujejo. Ozračje je tako redko, da so razdalje neverjetno večje, kot jih vidiš. Čez pol ure napornega veslanja je obala še prav tako daleč, kot je bila prej. Že večkrat sem imel priliko sporna+i pu-stote skalnatih samot in barij na Norveškem, ki človeka vabijo, a tudi težijo. Toda vse tiste samote niso nič spričo te, zares od Boga zapuščene pokrajine, ki jo zdaj vidimo pred so-l>oj. Vsi prejšnji občutki praznote in puslote obledijo Spričo te pravečne zapuščenosti polarnega morja, ki ti tako rekoč v ušesih šumi in brni. Pri tem imam pa venomer v mislih tista dva lovca, ki ju pravkar iščemo, ki sta se bila lansko jesen semkaj izgubila in ki odtlej pač nista videla nobenega človeškega obraza več. Nobenega drugega glasu nista slišala kot svojega. Tri mesece dolgo je bila tema, je bila črna noč, dan in noč enako črna. Le zdaj pa zdaj je bila luna na nebu ali je zagorel severni sij kot strašilo. Sto milj daleč sta ju led in morje ločila od življenja, in kamorkoli sta stopila, je prežala smrt nanju in je režnje grabila po njima, pa bodi da jo divjal snežni vihar ali so plazovi grmeli nizdol ali pa se je skorbut plazil okoli... Ali veste, kaj je skorbut? Skorbut je v pra vem pomenu besede strah in groza polarne noči. Nekega lepega dne stopi nevidno in nc- Brez težav delujo Darmol. K temu prljetnort pri uporabi: nobenega kuhanja ta-jev.nili potiranja krogljlc In ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor fokotada. Ne poskušajte z neprelz. kuSenlml preparati, temvae uredite svojo prebavo z dobrim odvajalnim ,rsds,vom ^sa «UJWUV Dobi u«uit litini) 30 LETI slišno v kočo in se usede lovcu na postelj«, čeprav on zanj še niti ne ve. A že čez malo časa začne slabeti, občutek utrujenosti ga pre-šinja, ob ves tek je in bi rad le spal, nič drugega kot spal. Ves je ko duševno zmehčan, vsakršno hotenje tako rekoč izkaplja iz njega. Nato se tam in tu pojavijo na njera modre lise, zobrna mu počrni in začne krvaveti, zobje se razrahljajo in jiolagoma izpadejo. Komaj se more še plaziti okrog koče. Leži in mrči predse. In skoraj, skora j j" po njem... Že tolikanj zgodb sem slišal in bral o tistih tihih žaloigrah. ki so se dogajale tu zgoraj, da mi zdajle ob pogledu na tislo črno, strahotno kočo ondi na obali vstaja v duhu takale slika: Gledam v majhen, nizek prostor. V kotih je mračno, saj ne more tisto edino okence v steni zadostno razsvetliti izbe. Spredaj leži lovcc na tleh, molče in ves skolankan. In zadaj leži ob steni še drugi, strmečih, na široko odprtih oči, ki nikoli nc vztrepečejo in so negibno uprte v eno samo in isto točko na stropu. Tako sta oba ležala že dan na dan, noč za nočjo. Ne zganeta se, ne premakneta se v svoji legi. Zunaj pred kočo pa hudobno in srdito kriči galeb; ta dva v koči ga ne slišita. To sta tista dva, ki ju iščemo... Kakor bel. nabran ovratnik kipi morje ob obali. Nenadoma se dvigne lvuda burja in mahoma plane razdivjano in kot z bičem napo-deno morje naravnost v čoln. Zdaj vidimo, da smo zavozili med tesne, koničaste čeri. če. bi se v katero zadeli in bi padli v vodo, bi kmalu vsi skupaj zadnjikrat vzdihnili; zakaj, voda je tu tako mrzla, da bi kmalu zmrznili. Tedaj pravi nekdo: >Ko sem odhajal od doma, sem svoji ženi obljubil, da bom previden. A tole zdajle, to je pa ...« Koj nato reče drugi: »Nemogoče je, da bi kdaj brez nesreče dospeli na suho. Vsi se bomo pogubili v tej besni vodi!« A profesor z zlatimi naočniki začne preklinjati. Mislim, da je to prav kak hud brez-božndež, čeprav je učen, ko tako neznansko preklinja, laz si za vse na svetu ne upam zdajle preklinjati, zdajle, ko je le nekaj tenkih desk med menoj in ledenim morjem! Da bi si upal preklinjati, bi moral že stati na varnem na ladji in bi moral čutiti trdna tla pml seboj. Toda ti zlati naočniki tn zadaj v čolnu se kar bliskaio v jutranjem soncu. Nič ne pomaga — vrniti se moramo in spet odveslati v zahodno smer k ladji; huda burja nam zapira pot. Toda kapitanu to ni všeč. Z ladjo krene za jkiI milje bolj proti severu, kjer sega majhen zemski jezik v morje. Zadaj za njim je morje bolj mirno. Zdaj pa se odpravi šest drugih v čoln in odvesla proti obali. Nekako tri ure jih ni. Potem pa pripluje čoln, boreč se z valovi, k ladji. Zdaj sta na čolnu dva moška več. To sta onadva lovca, ki ju iščemo. Prvikrat čez leto dni »ta spet med ljudmi. Stara sta, okrog 70 let bi utegnila imeti. Plečeta dedca sta to in njiiju oči so rezke in stisnjene. Oči so se jima tako spremenile, ker sta bržkone prevečkrat strmela v neurje. Neki pomorščak nam je povedal, kako so ju našli: Ko so pristali in spravili čoln imi mho, so se ločili: trije so odšli proti severu, da bi našli kočo, ki naj bi bila tam po podatkih moškega iz Tromsoja; trije drugi pa so krenili na jug h koči, ki smo jo bili že videli. Tisti trije, ki so šli proti sevem, eo kmalu izsledili stopinje v pesku, ki so vodile na sever in na jug in so bile povsem sveže. A na Spitzbcrgih je tako, da so stopinje dolgo vidne, tudi leto dni in več; zatorej te sledi še niso bile dokaz, da sta bila lovca še živa. A čez nekaj časa je eden od njih Zapazil karonitno gomilo, ki ie tičal v »jej kol. Ali je to nemara grob? Ni bil grob, pač pa kamnitno opozorilo, ki je bilo bržkone postavljeno zaradi orientacije. Prav zraven so dobili dolgo, ozkoi omaro, kakršne postavljajo lovci, da so v njih samostrelne priprave za severne medvede. Puško ni bilo, a kos slanine, ki je bila za vabo, je bil še ondi. Malo dalje proti severu so naleteli na visoko skladanieo naplavljenega lesa in so opa-ziliše sveže udarce sekire v deblih. A tudi takšni udarci ostanejo na severu dolgo sveži, ne da bi počrneli, tako da tudi po lesu ni bilo razvidno, ali sta lovca še živa. A nato so zagledali še dve skladanici drv in slednjič so odkrili preko nizkega grebena liolinov sleme koče, kjer je bila cev od peči namesto dimniku. I o je bila lovska koča, žalostna in mrka kaikor tista, ki smo jo bili videli z ladje. A tudi tu ni bilo nič živega, iu iz dimnika se ni kadilo. Vendar je stalo nekaj zabojev pred kočo in je nekaj kadi slonelo o!) steni, a spodaj na obali je bil čoln. Vrata, ki so bila na severni strani, so bila samo nalahno prislonjena. Vstopili so v majhen prostor, čigar stene so bile polno kož severnih medvedov in belih severnih lisic. Pa so bila še druga vrata v zadešnji steni, ki so bila pa zaklenjena. Stali so nekaj časa tiho dn so prisluškovali, ali se lxi kaj zganilo; pa se ni. Tedaj so potrkali in čez hip so zaslišali glas: »Ali je kdo zunaj?« »Ja,« so naši odvrnili. »Ali smemo noter?« »Prosim!« Prišleci so vstopili v majceno izbiro z dvema postel jama, sleherna je stala ob daljši steni. Na posteljah sta se skoraj hkrati dvignila dva bradata lovca, prav tista dva, ki sta se bila lani v septembru odpeljala z Norveškega. Pravkar sta se bila u legla in zaspala. Čez kakih štirinajst dni pa bi naj prišla )>onje ladja. To so se bili že takrat jeseni dogovorili... Bila sta zdrava in vetira ko riba. Zdaj sedita oba v jedilnici ekspedieijskc ladje. Dali smo jima gorka jedila in nekaj smotk. In pripovedujeta o svojem življenju v neskončni samoti, govorita brez poudarka, prav mirno in skromno. Tiho opravljata svoje vsakdanje delo, ne da bi dosti razmišljala o njem, nikar da bi se zato kaj bahala. Eden od njiju je bil nekoč v zimskih mesecih obtičal v snežni vihri in je prišel v tisto kočo, ki smo jo bili z lad je opazili. A v koči ni bilo živil in tudi pri sebi ni imel brašna. Štiri dni je moral ondi tičali, ker se ni bil mogel preriniti skozi nietež. Trikrat je bil poskusil, trikrat jc v krogu blodil v snežnem metežu okoli in trikrat se je bil vrnil na isti kraj. A pete noči se je vihra slednjič polegla. Severni si j je razi i I blesteče se pramene po nebesu. In v tem, tako čudovito krasnem orl sevu se je vrnil pol milje daleč domov v kočo in je bil napol mrtev od laikote. »Lahko si mislite, kako mi je takrat kava zadišala,« je dejal. A njegove ustnice so kakor okamenele in se ne more znsmejnti. Sploh se pa td lovci niso vajeni smejati, saj videvajo polovico svojega življenja smrt pred seboj. A to zimo ni bil dober lov. Pet severnih medvedov in sedem in dvajset lisic je premalo, da bi bilo moči z dobičkom kriti drago opremo, ki jo-7ahteva takšna lovskn ek špedicija. In cene za krzno so tudi padle. Zdaj pa, ko so priletfile ptire-selilke, sta si nabrala šest Hsoč jajc in skoraj dvajset vreč račjega puha. A za to je malo izkupička. Le malo časa oslnneta lovca na ladji. Potem počasi zlezeta nizdol v čoln. Stojimo na krovu in vidimo, kako veslata počasi, n odločno in se borita z valovi; vendar se pomikata naravnost k obali, na/aj v obupno pustoto in samoto. (Norveško: Mikkjcl Fiinhus.) Ranjeni morski vran V vznožju velike sive kleči Clogher Mor je bila črna štirioglata masivna skala, ki se je zdela lisasta, ker so v morju po njej poležali beli piškurji. Morje, ki se je ondi nalekalo in odtekalo, se je penilo. Ko je naraščalo, je razšopirjalo morsko travo, ki je odganjala z robov skale, dokler se niso prameni razmotali in se razprostrli po beli peni kakor krvavi curki. Ko se je ulegalo, pa je oseka vpijala predena, da so okorelo sršela iz gomoljkastih korenin. Bilo je poldne in vse tiho. Morje je bilo mirno. Po njem so zaspano čemeli skalni ptiči, ki so imeli kljune naslonjene na mastnih, belih prsih. Visoko gori po grebenih so na eni nogi stoje dremali zajetni morski galebi. Tu doli na veliki skali pa je počivala jata črnih morskih vranov, ki so sunkoma stresali dolge vratove, da so mogli požirati živež, ki so ga imeli v nabreklih goltancih. Z vrha čeri je gledala v morje rumenkasta koza. Na lepem pa se je splašila. Zapuhala je in zbežala v skalovje. A ko se je bila zasukala, je sprožila ploščat kamen v robu grebena. Kamen se je skotljal in padel na skalo, ki so na njej počivali morski vrani. Treščil je mednje in s skale so sc odbili odkruški. Ptiči so se p<>: gnali v zrak. Ko so se vzdigovali, je drobelj kamna zadel enega v desno nogo in mu jo zlomil. Ranjeni ptič je piskavo zavreščal. Noga se mu je pobesila in vso pot s skale nad morje kavijasto kinkala. Y „ , ... Morski vrani niso leteli daleč. Kakor hitro so bili čez veliko skalo, so se na glavo potopili v morje. 1'odolgasta črna telesa z iztegnjenimi vratovi so po bliskovo izginila pod vodo. Precej časa je preteklo, preden so se spet prikazali stresaje z glav slano vodo. Posedli so po morju, črne hrbte leščeče v sončni luči, bledo-rjava grla nagnjena naprej, drobne glave uravnane na dolgih zvijugunih vratovih. Kakor na kvišku vzvite kače so sedeli in oprezovuli, ali »o v bližini kaki sovražniki. Ker ni lnlo nič. takega, so začeli gagati in se ščeperiti. Toda ranjeni vran se je prevračal po votli in ko »Io smrti zadet frfotal s perutmi. Mana voda mu je žgala rano, da ni mogel biti ]>n miru. Ne dolgo, pa je vstal z morja, a le stežka zlctcl vzdolž obrežne stene. Noga ga je bolela, da jc bil ves iz sebe. V velikanskih lokih je trikrat obkrožil klečevje; menda je poskusni z bežati pred bolečino v nogi. Potlej se je pognal navzdol in spet pristal na vodu kraj jate. Pliči, ki so ga bili opazovali, so zagagoli. In ko je ranjenec splaval tesno do najbližjega, je ta zavreščal in se nagloma odmaknil. Nato se je približal drugemu, ki pa jc celo zlobno kljuni! vanj. Tedaj so vsi ptiči hkrati zavre- Sča.li, plosknili z velikimi perutmi in vzleteli. Tudi ranjeni. Vsi skupaj so prileteli spet na skalo, kjer so splašno suvali z vratovi in se ozirali na vse strani; še vedno so se vznemirjali zaradi kamna, ki je bil padel semkaj. Tudi ranjeni vran je jioskusil stopiti na noge, a se je trenutno sesedel. Vse moči je moral napeti, da se je le vzravnal in sc postavil na zdravo nogo. Ko so se ptiči prepričali, dn ni nikjer nobenega sovražnika, so začeli sumljivo ogledovati ranjenega, ki se je zaprlili oči majal nn zdravi nogi. Opazili so, rla mu desna noga ko kak kavelj visi s trebuha in da so mil peruti za spoznanje povešenc. Grdo so jeli vriščati vanj. Eden je celo šel, odskaknl k njemu in kljunil vanj. Ranjeni vran je žalostno zavreščal in se zgrudil na prsi. Razprostrl je peruti, dvignil kljun in za/.ijal kakor mlad ptič, ki sili,, da bi ga starka nakrmila. Tedaj so vsi vrani zugngali in zafofotali. Vzleteli so visoko in ven na morje. Ranjeni ptič se je pretezal, dokler se tudi sam ni vzpel za drugimi. Toda bili so daleč pred njim in ni jih mogel dohiteti, zakaj moči so mu pojemale. Ker pa je jata kmalu spet /avila navznoter proti klečevjii in je tudi on obrnil, so zdaj vsi skupaj lete.ii nizko nad vodno gladino.^ A vrani so se znova zlugoma vzdigovali in močni) udarjali z dolgimi tankimi perutmi, da so mogli svoja težka telesu poganjati navzgor. Preleteli so pol poti vzdolž predli je strani skalov ja in pristali na prostrani plošči, ki je bilo po njej vse polno črnih lužic in belega perja. Tudi ranjeni j)tič je poskusil navzgor za drugimi, toda ni se začel vzpenjati jiravi čas, še zunaj nad morjem. Zalo mu ni uspelo prileteti na skalo. Pristal je v skalovju deset metrov niže. Ker pa odtod ni mogel kvišku, jc moral, med divjim gaganjem, /nova na morje, letel je zelo daleč in se spuščal k vodni gladini, BANKA B/\RUCH 11, Rue Anher, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje h» po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle nnjkulantneje. Postni uradi v Helgiii, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune. Beliiija: šl. 80K4-64, Rruxelles; Francija: štev. 1117-94, 1'aris; Holandija: številka 14")8-6i, Ned Dienst; Luksemburg: Številka 5967. Luxetnbourg. — Nn zahtevo pošljemo brezplačno nn4e čekovne nakaznice. Novembrski dan Ni vprašanja brez odgovora Znani šaljivec je nekoč šel po veliki mestni cesti. Mahoma je obstal pred drogerijo, se ozrl v izložbo in vstopil. Mlada produjaika je stopila predenj. šaljivec je vljudno dvignil klo-buk in dejal: >Me.< Prodajalka je mislila, da prav ne sliši. Le-jki se je nasmehnila in vprašala: »Kaj želite, gospod?« »Me,c je rekel in se spoštljivo priklonil. Prodajalka ni vedela, kaj bi, in hi]x>ma se ji je posvetilo: mogoče je gospod blazen in jc ušel i/ norišnice? še zmeraj je stal in čakal pri vratih. Prodajalka se je brž okrenila iu stekla h gospodarju. »Tak čuden gosjvod je tukaj. Ne reče drugega kot ,me'«. Gos]Kwlar je odložil žemljo s slanino, ni s papirnatim prtičem obrisal usta in je stopil iz pisarne v trgovino, šaljivec je stal še zmeraj na istem mestu jiri vratih. Obraz se mu je kar svetil od zadovoljnosti. Gospodar ga je ostro pogledal in dejal: »Torej, kaj želite?« »Me,« je odvrnil šaljivec in se spet odkril. »Kaj da želite?« ga jc vprašal gospodar in šel za prodajalno mizo. »Me,« je dejal šaljivec. To je izgovoril kar preprosto in bi bil to še tisočkrat mogel po-noviti. GospodaT je strumno pristopil k njemu, naglo odprl vrata in postavil gospoda na cesto. »Takšen čudak,« je rekla prodajalka. Gospodar ni odgovoril. / uslužbenci se sploh ni spuščal v pogovore. Razen tega je čutil, da je ravnal kot junak. Slopil jc spet v pisarno in jx)jeo temperatura dvigelna, sam tu je puzabu puvedat, kuku vesok se ho dvigelna. Sevede, tu je blu pa za tiste Ihlančane, ke sa žo zimske monlelne iz zastaulaunce ven uzel, hedu naroden. Zdej nisa vedel, al jih čja spet nazaj not znost, al kua čja naredit. Kene, če se temperatura dvigne, b blu prenaumen, de b montelne kar duma ubdržal, de b jim jil moli pužrl. Čist zmešan sa žo bli. K sreč jim je pol puvedu, do bo temperatura punoč spet dol padla. Če se ho pr tem padce kej pufrderbala, al se pa clu ubila, pa spet ni puvedu. Tku do Ide spet nisa bli čist na jasnem. Noja, pa zdej je že, kar je. Jest sem tu sam zatu puvedu, de nas bo uremensk prerok zanaprej bi natančen infurmiru. Kaj praute? Al b na blu bi pameten, če b se zdej še mal ud spumenika pumenil, ke ga miselja zdej enkat našimi rankniu kraie Aleksandre tlo nek u Ihlan pustaut? Kene, tid uremena se Ide sam tekat puguvarjaja, keder nimajo glih nu-benga druzga pr rukah, de b ga skuz zube ule-kel. Men pa še marskej druzga, koker je ureme, na src leži. Člouk sam na ve, kuku b začeu, de b ja na zafuru. Sej vam je mende znan, kuku sa ja zdej jeenesari zahiral, ke nisa prou soje reči u roke uzel. Zdej jih pa jezi, ke se Ide norca z nh delaja. Pa zdej ni nč za naredit. Keder jo enkat eden u zos, se mu je tešku spet ven sku-bacat. No, pa ee dejma dons ta narpreh ud kraluga spumenika puguvort, de se na bo ta reč preveč zavlekla, koker se pr nas punavad use zauleče. V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. kraj pri Domžalah, 4. starogrški bog lepote in umetnosti, 10. naslovna oseba iz Pregljeve povesti, 16. desni pritok reke Volge, 17. kraj pri Domžalah, 18. druga beseda za siroto, 10. naslov Ibsenove drame, 20. kraj jugovzhodno od Vipave, 21. kmečko orodje, 22. sodobna slovenska znanstvena revija, 23. pripadnik izumrlega naroda, 26. pristaniško mesto v severni Afriki, 27. desni pritok reke Golijska Morava, 28. draga tekočina, 31. sodobna slovaška polilična osebnost, 32. vrsta dragega kamenja, 33. izraz iz računstva, 36. tuja beseda za izbrano družbo, 37. del glave, 41. posmrtno prebivališče izbranih, 42. državica v Združenih državah Severne Amerike, 46. druga beseda za pego, 47. izdelovalec sit, 48. tuja beseda za pripravo, 51. prebivalec dela Anglije, 52. zgodovinsko mesto na zahodu Malo Azije, 56. sladka tekočina, 57. starogrško božanstvo ljubezni, 58. mohamedanski bog, 61. angleška trdnjava v južni Arabiji, 62. turški gospodar, 63. indijanska priprava, 65. moška oseba iz svetega pisma, 67. velika lesena posoda, 68. prvi vladar zahodnih Slovanov, 70. glavno mesto države Peru, 72. vrsta maščobe, 73. družinsko ime iz Wastovega romana: Zlato večnega Juda, 74. kraj pod Prusko goro, 77. tuja beseda za zagon, 78. vseučiliško mesto v Angliji, 70. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 82. tuja beseda za tečaj, 83. ožgan ostanek lesa, 84. egiptovsko božanstvo, 85. druga beseda za jarem, 86. druga beseda za telesno napako, 87. oseba iz starorimske zgodovino. Navpično: 1. reka v Ukrajini, 2. važen del glave, 3. mestno nočno zabavišče, 4. najvišja gora v Armeniji, 5. žensko krstno ime, 6. beseda za odiralca, 7. ud Nar. gled. v Ljubljani, 8. slovenska beseda za kritiko, 0. druga beseda za okrasje, 10. zadnje telesno prebivališče, 11. del lesene ograje, 12. pripadnik izumrlega naroda, 13. del velike Ljubljane, 14. skrajšano srbsko moško ime, 15. ahesinski naslov, 23. druga beseda za kosilo, 21. nekdanji madžarski vladar, 25. severno moško krstno ime, 28. pripadnik kmečkega stanu, 20. del klasu, 30. bajeslovni grški letalec, 33. reka v Bosni, 34. druga beseda za zvijačo, 35. gora na Koroškem, 38. nekdanja grška pokrajina, 30. italijanska denarna enota, 40. domača žival. 43. bivša slovenska telovadna organizacija, 44. pritok reke Drine, 45. grška sveta gora na llalkidiki, 48. Krei-tenova drama iz. rimskega življenja, 40. druga beseda za liso, 50. moška oseba iz svetega pisma, 53. prostor v gledališki dvorani. 54. kraj pri ('•rnit-čah, 55. državica v Zadnii Indiji, 59. tuja beseda Zdej jo zaden čas, ke sa že razpisane Se precej lepe nagrade za osnutek tega spumenika. Ce borna še ini prtisnel, pa bo slu use tku hiter naprej, koker de b blu namazan. Sevede, umetenki morja pa tud hiter u roka plunt, de boja du ta šestnajslga jenerja fertik, če čja kej zaslužet. Asten, kar hiter se skp uzemte. Kene, ker bo naredu ta narbl tmidern osnutek, bo dobu zajn-ga kar dvejset jurčku na roka. Tist, ke bo pršou za tem, jih bo dubu pa petnajst. Lepu vas pro-sem, tu je ja en lep gnar. Pa iu še ni use, Kdur bo ta trek le kulčkej muderenga pugruntu, bo dubu deset jurčku kar prec izplačaneh. Pol je pa tud še eneh pet nagrad pu pet jurčku, če se na motem. Lepu vas prosem, al ni tud tu en lep gnar pr teh teškeli časeh? Jest b se prou gvišen ubliznu, če b jih dubu. De b pa sam naš sluvensk umetenki ves ta gnar na pužrl, ke sa že sami tku premožen, de u bankah že lihnga gnarja tiočja več gor jemat, je pa ta koinesjon, ke ma spunienik krala Aleksandra čez, prosu use umetenke tega sveta, de nej se udeležeja tega tekmuvajna. Jest pa mislem, do b velik bi pameten naredu ta kumesjon, če b naprosu sani jugosluvanske umetenke. Sej u Jugoslaviji b se že najdu kašen tku brihten umetenk, de b mu kar brez skrbi lolika prznal tisteh dvejset jurčku. Puseben naš južen brati sa tiči u takeh rečeh. Če je znou en južen umetenk naredit za Split enga tku velicga mužakarja, de lohka gleda čez use strehe, bo ja znou tud za Ihlančane kej prmerenga naredit, ke nisma tku naklih, koker sa Splitčani. Doužnost jo pa tud naša, de se mal našem južnem bratem revanže-iama, ke greja nam tku na roka. Sej ni glih treba, de b tud naš spunienik čez strehe gledu. De bo le muderen, pa boma zaduvolen. Noja, pa kumesjon bo že sam vedu, kua mu je za naredit, de bo Iblančanem ustregli. Jest se nočem preveč umes mešat, de na bom dubu nazadne še kašna pud nus ud kumesjona, al pa ud našeh umelenku. Če men na bo spunienik ušeč, bom pa raj pol kašna bleknu. F. G. za zdravnika raztelesovalca, 60. pokrajina na Štajerskem, 61. lepi mladenič iz grškega bajeslovja, 64. del sobnega pohištva, 65. moško krstno ime, 66. del morskega premikanja, 69. štajerska beseda za del njive, 70. mera za papir, 71. kraj pod Fru-ško goro, 74. uporni indijski fakir, 75. vrsta glasbenega orodja, 76. vrsta mastne zemlje, 79. trgovski izraz za predplačilo, 80. druga beseda za bilko, 81. strupena žuželka. Rešitev zlogovno križanke z dne G. novembra. Vodoravno: 1. rokoko, 4. kupe, 6. Kosta, 8. ne-roda, 11. prha, 13. kimono, 16. Mali, 17. Loka, 18. romar, 19. Rebeka, 20. nihaj, 21. lopar, 22. Higa, 23. debata, 25. lopa, 27. čabar, 20. samica, 31. tržan, 32. gorjača, 34. Tesla, 36. blago, 38. teren, 40. kadrilja, 42. Lima, 43. bistvo, 44. metež, 45. Sumatra, 47. bala, 49. Pali, 51. nastavek, 53. kočar, 54. busola, 56. danka, 58. saje, 60. Sovre, 62. kaslorec, 64. mreža, 65. Bizet, 66. parket, 67. stopalo, 60. Senan, 71. Lodi, 73. jablana, 75. Mo-hač, 76. Pleterje, 78. Pameče, 80. sinoking, 81. kol-mež, 82. Zagorje, 84. kaša, 86. vabilo, 88. Košar, 89. tikva, 00. Kropa, 91. prometnik, 93. zavod, 95. rama, 97. Volpi, 09. bratomor, 101. slikar, 102. kriza, 103. mešičje, 105. kamen, 107. žarišče, 109. pro-rek, 110. vdova, 111. salo, 112. platana, 114. Senta, 116. torba, 11,S. mapa, 120. Metkovič, 122. krava, 123. vreča, 124. padalo, 126. borba, 128. zapeka, 130. Vesta, 131. kava, 132. Pate, 133. pisava, 135. ščene, 137. raka, 130. Bela, 111. ranjenec, 142. talec, 143. nosač, 144. žaganje, 145. Boka, 146. Lancovo. Navpično: 1. Roma, 2. koliba, 3. kolo, 4. kukalo, 5. pero, 6. Komarča, 7. Stare, 8. nebesa, 9. roka, 10. Danica, II. prhaj, 12. haložan, 13. kipar, 14. Morija, 15. noga, 23. dete, 24. tabla, 26. pater, 28. barka, 30. milja, 31. trma, 32. gorstvo, 33. Čatež, 35. slama, 37. goba, 30. capa, 41. Drina, 42. Livek, 43. bičar, 44. meso, 45. Sudan, 46. trasa, 48. laso, 50. Lika, 52. slarec, 53. koža, 54. Bu-zet, 55. laket, 57. kapa, 59. .lese, 61. vrelo. 63. stoja, 64. mrena, 65. Bihač, 66. parter, 67. stopa, 68. Loče, 70. Nanking, 72. Ditnež, 74. blagor, 75. moka, 76. pleva, 77. jelo, 79. mesar, 80. smokva, 81. Kolpa, 82. zamet, 83. jeza, 85. šara, 87. bivol, 88. kobra, 89. Timor, 90.' krokar, 91. proza, 92. Nikšič, 94. vodka, 96. maža, 98. pišče, 100. torek, 101. sliva, 102. krilo. 103. meta, 104. jesen, 106. Mentor, 108. rima, 109. promet, 110. Vdovič, 111. Sava, 112. plača, 113. nada, 115. tahor, 117. baza, 119. Paka, 121. Kostanje, 122. kravata, 123. vre-teno, 124. pasaža, 125. loščenje, 127. baraka. 129. Pebeco, 130. vera. 131. kanec, 132. palec, 133. pi-sač, 134. vaga, 136. Nebo, 138. Kalan, 140. .Valo. Šah Tekma med semifinalistoma Ljubljanskim šahovskim kluiboan in Amaterskim šahovskim klul>om v Zagrebu je prinesla državnemu prvaku Ljubljanskemu šahovskemu klubu prepričevalno zmago. Ljubljanski šahovski klub je imel v programu le tesno zmago, toda mu je okolnosi, da so zagrebški šahisti hoteli na vsak način zmagati, prinesla zelo visoko zmago 6:2, Ta rezultat sicer ne predstavlja sliko moči obeli klubov, dokazuje pa brez dvoma večjo moč ljubljanskih šaliistov in neosnovanost forsira-nja zmage od strani Amaterskega šahovskega kluba. Ljubljanski šahovski klub je postal s to zmago finalist in bo nastopil prihodnjo nedeljo še proti belgrajskim šahistom. Za to tekmo še ni določeno, ali bo v Ljubljani ali v Belgradu. * Turnir osmih velemojstrov se je pričel v nedeljo v Amsterdamu. Od partij iz prvega kola je bila skončana samo partija med Finc-om in Botvinikom, v kateri je Fine zmagal, ostale pa so končale remis. Glavni favorit tega turnirja je po splošni sodbi Aljehin, Capa-blanca pn pripisuje dobre uspehe tudi Botvi-niku in Keresu. Ts tekme v Zagrebu prinašamo partijo med Licu lom in Si koškom, ki ima končni del zelo napet in zanimiv. Licul — Sikošeik 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—e6; 3. Sbl —<•3, Sg8—f6; 4. Sgl—f3, d5Xc4; 5. 42—a4, Lc8 —f5; 6. e2—c3, e7—e6; 7. LftXc4, Lf8—1>4: 8. 0—0, 0—0; 9. Ddl— e2, Dd8—a5 (običajnejši je Sf6—e4 ali tudi Lf5—g4); 10. e3—e4, Lf5—gt; 11. e4—c5, Sf6—d5; 15. Sc3—e4, 1)7-4)5 (črni igra zelo ostro); 13. Lc4— b3, Sb8—d7; 14. Lcl —g5, h7—hb; 15. a4Xl)5, Da5XI>5; 16. Lb3—c4 (izsiljeno, ker bi po menjavi dam viseli dve beli figuri), Db5—b7; 17. Lg5—cl (na Lg5—d2 bi zgubil beli le kmeta), c6—c5; 18. Se4—d6, Db7—c6; 19. Tal— a6, Sd7—-1)6; 20. Lc+— b5, l)c6 —c7; 21. Ix-t—e3 (močneje bi bilo preiti v napad s Sf3—h4), Sd5Xe3; 22. De2Xe3, c5Xd4; 23. De3Xd4, Lb4—c5; 24. I)d4—d2, Lc5Xd6; 25. I)d2Xd6 (bolje e5Xd6), Dc.7— c2; 26. Dd6—a3, Sl>6—d5; 27. Sb3—<14 (če vzame na a7, dobi črni b kmeta), Dc2—e4; 28. Sd4—c6, De4—c2; 29. Ta6—a4, 47—a6; 30. Lb5— c4, Sd5— b6; 31. Sc6—e7+, Kg8—h7; 32. Lc4—1)3, Dc2—e2; 33. Se7Xg6. f7Xgf>! 34. Ta4—a5, Sb6—c4; 35. L!>3 Xc4. De2Xc4; 36. 1)2—1)3, De4—e2; 37. Da3—<13; Xc4, De2Xc4; 36. b2—b3, Dc4—e2; 37. Da3—a2 (tu je bila partija prekinjena), De2—<13; 38. 63 —b4 (beli neupravičeno igra na napad, ker ima črni že bol jše izglede), Ta8—c8! 39. Ii2—h3 (na DXe6 hi prišla Tc8—c2 s silovitim napadom); 40. Da2Xo6, Tc2Xf2! 41. TflXf2. Dd3-bl + ! 42. Kgl— h2. Tf8Xf3: 43. Ta5Xa6, Tf2—ft (grozi matirnti, ker je točka g6 hranjena); 44. I)e6 —1)6 (beli mora napadati točko g6, ker bi sicer prišlo Dbt—el z neubranljivim matom), Tfl — lil + : 45. Kh2—g3. Ddl—g3+; 46. Kg3—h4, gfi —g5 + ; 47. Kli4—h5, ThlXh3 + ; 48. Kh5—g4, Th3—h4 mat. Razvezano snopje DRŽAVNE OBLIKE Stari vek t t. Monarhija: Oblast poedinca. a) Ta vlada neomejno, to je po svoji volji, ljudstvo ga priznava kot vladarja, ki je od Boga poslan. Tako je bilo na vzhodu. Takie vladarje so imele vse države, ki so nastale po razpadu velike Aleksandrove države leta 323. pred Kr. V teh državah so zavladali večidel njegovi generali. V rimski državi pa je prava monarhija nastopila od Diokleciana dalje, to je od 1. 2S4. pred Kr. b) Poedinec vlada neomejno proti volji ljudstva, kajti on sam mu je vsilil svoje gospodstvo. Taki so bili grški tirani od 404. I. pred Kr. dalje, c) Vladar je odvisen od volje svojega ljudstva, pa tudi od plemstva. Tako je bilo v najstarejši dobi v Atenah in Rimu. 2. Oligarhija: Je nasprotno od demokra-! cije, kjer vladajo vsi. Ta sestav je gospodstvo nekega določenega razreda s posebnimi pravicami, to je plemstva, in sicer plemstva po rodu, to je aristokracije ali pa denarnega plemstva, to je timokracijc. Prave razlike mod obema pa je težko ugotoviti v posameznih dobah. V starejši grški dobi je bilo namreč s plemstvom nujno združeno tudi bogastvo. V rimski dobi pa že dobimo obubožano dedno plemstvo in nastopajo že plemiči iz plebejskega stanu, ki so obogateli. To bi bila tako imenovana nobili-teta, ki se je delila v uradniško in denarno. — Platonova država, kjer bi vladali filozofi, ori-roma plemiči po duhu, je še dandanes utopija. 3. Demokracija: Vlada ljudstva v republiki. Pri tem je ljudstvo a) do neke mere še odvisno od plemstva, tako v Rimu do 1. 510. pred Kr. ali b) celo suvereno, tako v Atenah okar na oder pridite!« Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 I i 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 1 1 20 1 21 | 22 23 24 25 1 h 1 27 I 28 29 30 31 1 32 1 33 34 35 36 1 37 3i 39 40 1 1 41 42 43 I 1 1 47 48 49 50 1 h i 52 53 54 55 56 1 i" i 1 58 59 60 1 01 L- bmmb 62 1 1 63 »4 I I 65 66 67 68 69 j | 70 71 J 72 1 73 74 73 76 1 77 1 ™ 1" 7y »0 81 82 1 83 I 84 85 1 86 J 87 Slovenski misijonar na Kitajskem Ko se oblastniki razbeže na vse strani, se ljudstvo zateka k njemu France Jereb CM, Yenshan, Sev. Kitajska, provinca tope: Oktobra 1938. V zadnjem pismu sem samo mimogrede omenil svoje srečanje z japonsko vojsko. Tedaj sem mislil, da se bodo razmere kmalu ustalile. Mislil sem si: »Po opravljenih misijonih bom svojim dragim dobrotnikom lahko mirno opisal vse.« Toda, zmotil sem se. Dogodki so prehitevali in še prehitevajo sami sebe in mene. Danes je naše mesto že drugih zasedeno od Japoncev. Na kratko lahko označim svoje razmerje z-japonskim vojaštvom kot dobro. Če se pa primerjam z večino ostalih misijonarjev, moram celo reči, da z novim gospodarji naravnost prav dobro izhajam. Kako je prišlo do tega? Na čelu zbeganega mesta Da bo moje pripovedovanje bolj razur .tjivo, moram poseči nekoliko nazaj. Konec lanskega leta se je po Jenšanu raznesel glas, da Japonci marši-rajo proti nam. Kitajske patrulje so javile, da bodo v dveh ali treh dneh že tu. Kitajsko vojaštvo se je posvetovalo, ali se kaže udariti z Japonci ali ne. Zmagali so tisti, ki so svetovali umik na desno in levo. Okrajni glavar z vsem uradništvom je že tri dni prej zbežal na varno, takrat, ko so nas obiskovali japonski aeroplani. Strah med ljudstvom je naraščal od ure do ure. Srdite besede, ki so prej padale na račun osvojevalcev, so naenkrat zamrle in čuli so se drugi glasovi: »Kaj moremo mi, neoboroženi kmetje in meščani? Ustanovimo začasno, Japoncem prijazno vlado, ter jim pojdimo naproti, kakor so podobno storili v že zasedenih mestih!« V dveh dneh je bilo vse mesto za ta predlog. Toda, kdo naj prevzame vodstvo? Kdo se bo upal stopiti strašnim Japoncem pred oči in jim predstaviti vdano prebivalstvo. Brž so sklenili, da naj si kaj takega drzne samo misijonar, torej jaz. Deputacija za deputacijo se je oglašala na misi-jonu, vsi veljaki so se zbrali pri meni in me začeli oblegati s prošnjami, naj prevzamem vodstvo. Sprevidel sem, da je zanje res treba nekaj storiti, že zato, da rešim svoj ugled kot misijonar. In pa, mislil sem si, morda le preprečim kako zlo. Toda takoj sem se odločil, da načelstva imenovane začasne uprave mesta nikakor ne prevzamem. Prav nič me ni motila skušnjava, da bi se pred vami, strmečimi rojaki, postavljal kot »mandarin in višji uradnik«. Razložil sem meščanom, da bom le začasno vodil prebivalstvo ob prihodu japonskega vojaštva in da bom njihovemu poveljniku dopovedal, da v mestu ni nikogar, ki se ne bi podvrgel novim gospodarjem. Sprejem osvajalcev S tem so se možje vsaj na videz zadovoljili. A nikakor niso še opustili misli, da bom prevzel tudi načelstvo začasne uprave (Vei-če-huj). in res, kar na lepem so me postavili pred izvršeno dejstvo. Zgodilo se je tako: Japoncem so pošiljali nasproti oprezovalce, ki naj bi mestu naznanili čas njihovega prihoda. Enega izmed teh oprezo-valcev so Japonci zgrabili ter ga začeli izpraše-vati: »Odkod si?« »Iz Jenšana.c — »Ali so kitajski vojaki še tam?« — »Jih ni več.« — »Ali so v mestu in okolici roparji?« — »Jih tudi ni.« — »Ali ste ustanovili Vej-če huj?« — »Smo ga.« — »Kdo je načelnik?« »Misijonar.« — Dopoldne 19. oktobra so Japonci že korakali proti mestu in mi smo jim šli naproti, to se pravi: jaz naprej, kakor sem meščanom obljubil, ljudstvo pa v spoštljivi razdalji zadaj, oprezujoč, kaj bodo Japonci z menoj storili. Ko so videli, da ni nihče pomeril s puško name, so se kmalu vsi zbrali okoli mene ter mimoidočemu vojaštvu klicali v pozdrav svoj »van-suj«. V kočevskih gozdovih. *>Tak vraga, ustreli že no!« >Čemu neki, saj vidiš, da se je podal!» Dve, tri ure za tem se je pri meni javil poveljnik, major, z nekaj oficirji ter se mi je zahvalil za sprejem in mi izrazil priznanje, da se trudim za prebivalstvo. Tedaj sem kratko razložil komandantu, kako so me prebivalci ujeli, in izjavil, da nikakor ne morem prevzeti služIte načelnika javne uprave. Dal se je pregovoriti in me samo prosil, naj do postavitve okrajnega glavarja vodim posle. Tiste tri dni sem res od jutra do večera urejeval stike rned domačini in zmagovalci, razglašal povelja in javljal poveljniku želje prebivalstva. Nekajkrat sem prav odločno protestiral proti nasilju vojaštva ter prevzel celo odgovornost, da v mestu ne bo nikake zasede ali upora proti Japoncem. Četrti dan so prebivalci, ki so že premagali strah, na poziv komandanta izvolili načelnika začasne uprave. Kandidatov je bilo zdaj, ko je bilo že vse vpeljano, na izbiro. Meni so dali mesto svetovalca in diplomo za zasluge. Postal sem slaven blizu in daleč. Dva gospodarja Toda slava v takih težkih časih je kaj dvomljive vrednosti. Tri mesece pozneje sem samo tako mogel rešiti svojo glavo pred maščevanjem komunistov, ker sem jim dokazal, da nisem bil ne plačaš, pridejo vojaki, postrele ljudi in požgo vas. Japonci pravijo, da so to uporniki. Če pa plačajo, se morajo bati enakega od kitajskih četni kov. Popolno priznanje svoje oblasti zahtevata obe stranki tudi od nas misijonarjev. In ker je v vsej škofiji samo naš ljubi Jenšan postavljen tako srečno, da je fara v oblasti dveh sovražnih strank, sein tudi jaz, gospod župnik, pri vsakem koraku, ki ga naredim, prisiljen, da držim ali s hudičem ali z biričem, da se tako izrazim. V teoriji jo ta reč nerazrešljiva. Po zlomu kitajske vojske — četniki Še besedo o kitajskih četnikih. V začetku, torej pred pol leta in več, so |x>vsod nastale čete prostovoljcev, večinoma iz študentov in mlajših uradnikov. Imenovali so se »Rešilna armada«. — Kmalu pa se je izkazalo, da imajo pri njih prvo besedo komunisti. Pred pol leta jim tega še nisi smel reči, danes pa to sami priznavajo in so so v naših krajih meseca aprila tudi uradno združili z 8. komunistično armado, ki ima svoj sedež v Jennanu (Šensi). Ker so odločni in bojeviti, so druge poveljnike samostojnih čet in četic drugega za drugim ali premagali ali prisilili, da so se jim podredili. Ker so Japonci tudi v zasedenem ozemlju gospodarji le ene petine dežele, je vsa ostala — govorim namenoma samo za jiokrajiiio Hope — poil izključno upravo komunistov. In kaj mislite, kakšen raj so ustvarili li rdeči »misijonarji«? Kaj bi vam ponavljal reči, ki jih v svojih poštenih časopisih vsak dan berete. Jaz sem opazil, da sc ti komunisti od roparjev najslabše vrste ločijo le v Maršal čangkajšek na umiku pred Japonci Maršal Čangkajšek je zapustil svojo dotedanjo prestolnico Hankov le malo prej, preden jc japonska vojska pridrla v mesto in ga zasedla. Slika ga kaže z ženo tik pred odhodom iz obleganega mesta. nikdar pravi načelnik Japoncem prijazne uprave in da se kot svetovalec nisem udeležil nobene seje. Kitajci so po prvem presenečenju kmalu prišli do sape. Japonci so namreč ob prodiranju v deželo puščali v posameznih osvojenih krajih le redko posejane posadke. Železnico od Tientsina do Tsinana so dobro zastražili. V vsem ozemlju vzhodno od imenovane črte in do Rumene reke pa je samo naš zanikrni Jenšan zadela čast, da imamo stalno posadko Vzhajajočega sonca (Japoncev). Vse ostalo ozemlje pa, ki sem ga pravkar omejil in na katerem živi blizu 4 milijone duš, je pod kitajsko oblastjo. Toda ne smemo misliti, da izvaja to oblast kaka redna kitajska uprava. Te ni. Vse povsod pa so se organizirale čete razkropljenih vojakov, orožnikov, miličnikov, prostovoljcev, ki iz lastne gorečnosti ali pa po navodilu centralne vlade povsod nasprotujejo novim gospodarjem. Pravim »nasprotujejo«, kajti v odprt boj se spuste z osvojevalci le v prav ugodnih okoliščinah. Napadejo samo majhne skupine zunaj mestnih zidov ali pa premalo oborožene transporte. Pred močnejšo japonsko četo vedno beže. Japoncev je v bojih s temi četniki — »guerillac jih imenujejo tuji listi — padlo prav malo. Pač pa so temeljito obračunali z organi nove, od osvojevalcev postavljene vlade. Ti so proglašeni za izdajalce in gorje jim, če si upajo dalje, kakor nesejo puške njihovih pokroviteljev, Japoncev. Marsikdo, ki se je preveč zanesel na zmagovitost sončne zastave, je že klavrno končal. Izdajalec »han-dzejn«, je tudi, kdor plača novi vladi davek ali sprejme v trgovini njihov denar. Mislite si torej nesrečni položaj prebivalcev v mestu ali okolici, kjer je japonska posadka. Če Angleški kralj na prvi seji parlamenta tem, da se na ves glas hvalijo kot dobrotniki in branitelji države, dočim razbojniki molče priznavajo. da so razbojniki. Tudi pravih razbojnikov je, da se Bog usmili. Komunisti se ne brigajo za take »malenkosti«. — Vaščaiioin so dali dober svet, naj si nabavijo puške in se sami branijo. Težki davki, ki jih jiobi-rajo, so namenjeni le za boj zoper Japonce ter za novo ureditev države. Kakor sem pa pri nas sam mogel dognali, gre večidel teh davkov za fine cigarete in za opij. Prve tri mesece po svojem prihodu v Jenšanu Postrežljiv je treba hiti. »Gospa Suša, spodaj jih ni doma, ali bi jim hoteli vi izročili tale klavir, ko pridejo?« so nas Japonci držali zelo na kratkem. Izhod in prihod v mesto je bil dovoljen samo z izkaznico. Včasih so |>a vrata sploh zaprli. Za moj god so mnogi kristjani skušali priti k maši, pa le nekemu starčku, ki je prišel pri vzhodnih vratih, je uspelo. Drugo so straže zapodile. Strah ima velike oči Toda japonska posadka je bila kmalu poklicana drugam. Meni nič tebi nič so naložili svojo prtljago na avtomobile, privezali nanje svoja dva tojiova in oddrdrali v Tsang-čov. Za slovo je komandant sklical vse, kar v mestu kaj pomeni (seveda mene tudi), nam pojasnil, da smo Jenšanci sami nepridipravi, ki vsak njihov ukrep izdajamo kitajskim četam ter nam zagrozil, da bodo v nekaj dneh |>o njihovem odhodu priletela letala, ki bodo temeljito prerahljala nehvaležno mesto. — Z Bogom! Mislite si, kako so se našim pogumnim meščanom tresla kolena. Meni je bilo takoj jasno, da je to le neumestna šala, in sem ljudem to tudi povedal. A nič! Zopet sem bil jaz tisti, od katerega je vse pričakovalo varstva. Potolažil sem jih, da bom takoj pisal pismo našemu škofu, ki da nas bo hranil pri vrhovnem poveljstvu v Tientsinu. Škofu sem res pisal, česa se pri nas ljudje In je, a s pripombo, da jaz v to nič ne verjamem. Pozneje sem dobil odgovor od g. škofa, da se je vrhovni japonski komandant glasno smejal, da kdo verjame, da ima kak pehotni poročnik pri letalstvu kaj govoriti. Menjamo gospodarje Dobro uro po odhodu Japoncev so hili v mestu že komunisti, ki so s svojim početjem načeli novo poglavje v zgodovini Jenšana. Zato tudi jaz odložim zgodi«) za prihodnje pismo. Zanimiva je tudi zato, ker bi moral bili jaz ustreljen, a je bil namesto mene naš prašiček. Misijon je bil oropan, a pozneje so mi reči vrnili. Naposled smo postali celo kar dobri prijatelji, tako da sem mogel uspešno zagovarjati še ostale »izdajalce«, člane >Vei-čehuja«. Večkrat sem pozneje še stal pred puškami, a tako kakor ta, mi ni ostal v spominu noben drug dogodek. Hvaležno sem prejel vse vaše darove in ganilo me je do solz, ko sem videl v »Katoliških misijonih«, da se me mnogi spomnijo, čeprav se jih jaz že dolgo nisem. Kmalu, upam, bom povedal, koliko stradajočih ste rešili in kolikim pripomogli do sv. vere. Zase sem iz vaših darov zajemal le pogum, da vztrajam na svojem mestu. Vaš hvaležni France Jereb C. M. (Ako bi kdo hotel g. misijonarju Jerebu za božič kaj darovati, lahko odda na naslov: Uredništvo »Katoliških misijonov«, Ljubljana, Tabor 12.) Najnovejši angleški pomorski velikan Anglija silno hiti oboroževati se na morju. Slika kaže najnovejšo križarko »Liverpool« v pristanišču Chatham kjer naj bi jo prevzelo novo moštvo. Ima 9000 bruto ton, posadka pa šteje 700 mož. Krt- y , 1 . . ' t v t____ In i_____1 t^ O/l nm H ivt 1(1 fi pm ,n Aliraml.n nrnli IrtlolA,,, žarka 18 atn kjer naj bi jo prevzelo novo moštvo. Ima 9000 bruto ton, jiosadka pa šteje <(Hi mož. Krije'naiinoderneje oborožena. Ima 12 lopov po 15,24 cm, 8 jk) 10,G cm za obrambo proti letalom, injših topov, 0 cevi za izstreljevunje torpedov in »katapult« — napravo za spuščanje letal. Tudi letos je bila po starodavnem običaju prva seja angleškega parlamenta v navzočnosti kralja in kraljice, Slika ju kaže v dvorni kočiji, ko se peljeta v parlament. Ta kraljevi vhod je posebno Ik. esen in ga pride ob straneh ulic gledat na tisoče ljudi. Ob jubileju apostola Nizozemske Nizozemska se zelo vneto pripravlja, da proslavi 1200 letnico, od kar je umrl sv. Vilibrord, apostol Nizozemske. Na današnjo nedeljo bo v Dejotig v ta mošnji katedrali slovesno sv. mašo. Utrehtu imel tamošnji nadškof msgr. dr. Dejong v tamošnji katedrali slovesno sv. mašo. kar bo začetek slovcsnosli in jubilejnega leta. Poleti 1939 bo v Utrehtu velika razstava sv. Vilibrorda. na kateri bodo razstavljeni vsi dokazi velike delavnosti nizozemskega apostola. 7. novembra 1939 pa bo veliki katoliški shod vseh Nizozemcev. Tudi v Lusemburgu, kjer je v mestu Echternnch grob svetnika, bodo 1200letnico njegovo smrti slovesno praznovali. Mussolini v cerkvi Na soboto 29. oktobra so svatje. ki so se udeležili poroke Bruna Mussolini|a, po poroki ol»i -» skali tudi cerkev sv. Petra v Rimu. Med njimi je seveda tudi oče ženina Benllo Mussolini s svojo ženo. Kakor je navadno ob takih prilikah, so je na prostornem trgu pred cerkvijo zbrala velika množica, ki je voditelja Italije viharno pozdravljala. Tudi v cerkvi satni so nekateri mislili, da ga morajo počastili s klici »Viva il Dure!« Mussolini pa se je obrnil k ljudem in rezko dejal: »Silen zio! Tiho! Nismo na cesti, ampak v cerkvi!« Cerkve v Združenih državah Po uradnih statistikah jo članstvo krščansKc cerkve v Ameriki v zadnjem letu naraslo za 754 tisoč 138 in znaša 03,818.094 pripadnikov, kar jc 59.9 odstotkov vsega prebivalstva. Protestantov je 35.879.311, katoličanov 21,322.688. Najmočnejša protestantska cerkev je »Southern Baptist Cliurch (Baptisti), ki ima 4.595.602 pripadnika. Pruga najmočnejša protestantska cerkev je škofosko meto-dističua « 4.361.342 člani. Judov, ki se tudi versko prištevajo k judovski skupnosti, pa je 4 milijone 81.24* Zmanjšanje obtoka bankovcev Izkaz Narodne banke za 8. november kaže naslednjo sliko (v milij. din, ▼ oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. oktober): Aktiva: zlato v blagajnah 1.850.95 (+ 16.4), zlato v inozemstvu 41.95 (— 16.37), skupna podlaga 1.892.9 (+ 0.03), devize izven podlage 449.8 (+7.6), kovani denar 347.8 (—4.2), posojila: menična 1.835.3 (— 14.94), lombardna 40.3 (—4.0), skupna posojila 1.875.6 (— 19.9), prejšnji predujmi državi 1.643.9 (+0.3), razna aktiva 2.399.1 (-21.1). Pasiva: rezervni sklad 221.9 (+0.3), bankovci v obtoku 6.S41.4 (— 170.9), drž. terjatve 69.35 (+ 43.45), žiroračuni 1.160.8 (+ 133.5), razni računi 992.5 (— 3.1), skupne obveznosti po vidu 2.222.66 (+ 173.8), obveznosti z rokom 100.0 (— 50.0), razna pasiva 291.0 (+ 10.0). Obtok bankovcev in obveznosti pa vidu 9.064.1 (+ 2.87), skupna podlaga s premijo 2.432.37 (+ 0.04), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.378.46 (+ 21.1) milij. din, skupno kritje 26.83 (v prejšnjem izkazu 26.84)%, od tega samo i zlatom v blagajnah 26.24 (26.01)%. • to povečanju obtoka bankovcev in kovancev za ultimo oktobra se je že v prvem tednu novembra pokazala znatna razbremenitev banke. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 170.9 milij. din, to pa zaradi velikega dotoka denarja na žirovne račune, kar je razvidno tudi iz izkaza Poštne hranilnico za oktober. Razbremenitev banke je razvidna tudi iz zmanjšanja obveznosti z rokom ln posojil banke. Med aktivi se je povečal zlati zaklal doma zaradi repatriacije zlata iz inozemstva, zmanjšal se je zlati zaklad, ki leži v inozemstvu. Večje izpremembe beležita nadalje le še postavki: razna aktiva (povečanje) in razna pasiva (zmanjšanje). Odstotek kritja Je v glavnem ostal neizpreine-njen, le samo zlato kritje (z zlatom v blagajnah banke s premijo) se je zaradi repatriacije zlata povečalo. Naslednja tabela nam kaže Ribanje obtoka kovancev in bankovcev ter vsega denarja v zadnjih izkazih banke v primeri z lanskim letom (v milij. din); bankovci kovanci skupno 8. novembra 1837 5.749.2 851.7 6.600.9 31. avgusta 1938 6.246.2 798.6 7.044.8 30. septembra 1938 7.404.0 814.2 8.218.2 31. oktobra 1938 7.012.35 847.97 7.860.3 a novembra 1938 6.841.2 852.2 7.693.4 Iz tega pregleda je razvidno, da je obtok denarja v teku meseca septembra narastel za 1.173.4 milij. din zaradi velikih potreb v septembrski krizi. Že v mesecu oktobru se je do zadnjega v mesecu obtok denarja zmanjšal za 357.9 milij. din, v prvih 8 dneh pa se je obtok denarja nadalje zmanjšal za 1669 milij. din, torej skupno v enem mesecu in 8 dneh za 524.8 mili]., kar pomeni, da je polovica povečanega obtoka že prišla nazaj v Narodno banko (odstotek znaša točno 44.7%). Tudi posojila banke so s« v zadnji dobi znatno zmanjšala: višek so dosegla dne 8. oktobra 1938 z 1.952.6 milij. din, do dne 8. novembra 1938 pa so se zmanjšali na 1,875.6 milij. in znaša torej zmanjšanje v teku enega meseca 77.0 milij. din (od 31. avgusta 1938 do 8. oktobra 1938 so Be povečala posojila banke za 282.6 milij. din). Obveznosti Narodne banke z rokom so znašale pred krizo stalno 50.0 milij. din, od 22. do 30. septembra so se povečale za 300 na 350 milij. din, nato so pa postopno padle na najnovejše stanje 100.0 milij. din, kar je le še 50 milij. din nad normalnim stanjem pred krizo. Plačevanje kmetskih dolgov Po poročilu Privilegirane agrarne banke »o kmetje dolžniki plačali do konca leta 1937 na anuitetah 143.5 milij. din, nadalje so do 1. avgusta 1938 plačali skupno 193.86 milij. din. V mesecu avgustu 1938 so plačali anuitet 7.06 milij. din, v septembru 12.14, v oktobru pa 11.7 milij. din, tako da so do konca oktobra skupno plačali 224.74 milij. din, od tega v letu 1937 48.5, v letu 1938 pa 81.27 milij. din. Znesek 81.27 milij. din se razdeli takole: Ljubljana 15.82, Belgrad 48.3, Zagreb 10.97 in Sarajevo 6.17 milij. din. Nadalje je banka izdala 3.180 denarnim zavodom do konca oktobra za 249.5 milij. din obveznic in 123.6 milij. din gotovine na anuitetah. Po podružnicah se razdele te vsote takole: št. zavodov obveznice anuitete milij. din milij. din 479 50.4 24.5 1590 110.7 58.8 741 62.4 26.4 370 26.0 13.9 ★ Izvoz Jabolk v Nemčijo. Zavod za pospcSeva- nje zunanje trgovine v Belgradu obvešča izvoznike jabolk, ker se je pripetilo več primerov, da »o bila naša jabolka paslana v bivšo Avstrijo brez fitopa-tološkega potrdila, da v bodoče ne pošiljajo jabolk brez omenjenega potrdila, ki mora biti tiskano na mednarodnem formularju, nadalje poleg našega jezika tudi v nemškem jeziku. Pošiljatve brez fito-patološkega potrdila ne bodo puščene na bivšo avstrijsko področje in se na ta način našim izvoznikom zadajo veliki stroški. Javno skladišče špedicije Rajmund Ranzlnger v LJubljani Ministrstvo za trgovino in Industrijo je podelilo najstarejši in renoanirani ljubljanski spedicijski tvrdki R. Ranzinger koncesijo za obrat javnega skladišča v Ljubljani. Javno skladišče obratuje na podstavi zakona o javnih skladiščih ter pravilnika, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije in ki je objavljen v »Službenem listu« z dne 12. novembra. Pravilnik vsebuje določbe o področju, izvrševanju poslov, poslovni tajnosti, zakoniti zastavni pravici, odgovornostih, pristojbinski tarifi, trajanju hrambe blaga in prodaji blaga, prostovoljnih javnih dražbah, hišni red, razsodišče in objave. Nadalje je v isti številki »Službenega lista« objavljena tudi pristojbiii&ka tarifa javnega skladišča špedicije R. Ranzinger v Ljubljani, ki vsebuje tudi vse tarifne postavke. Tečaji za mizarske pomočnike. Zavod za pospeševanje o Zbornici TOI v Ljubljani priredi zimske tečaje za mizarske pomočnike na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Poučevalo se bo strokovno risanje ob nedeljah od 8. do 12. (4 ure) med tednom v večernih urah od 18.30 do 20.30 pa stavbarstvo (1 uro), tehnologija (1 uro), kalkulacija (1 uro), geometrija in računstvo (1 uro) oblikoslovje (2 uri), zakonodaja (1 uro) in knjigovodstvo (1 uro). Pričetek v nedeljo 27. novembra t. 1. Pismene prijave s točnim naslovom je treba poslati zavodu do 23. novembra t, 1. O sprejemu bodo obveščeni prijavljene! pismeno ter dobe na željo pri zavodu podrobnejša pojasnila. Tečaji za pripravo na mojstrske izpite. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za pripravo kandidatov na mojstrski izpit tečaje, ki bodo na tehnični srednji šoli v Ljubljnni pozimi ob ob sobotah od 14 do 18 in ob nedeljah od 8 do 12, skupno 50 dni. Pouk se prične v nedeljo, dne 27. novembra t. 1., ako bo dovolj prijav. V poštev pridejo tele stroke: ccmentarji, kleparji, kolarji, krovci, pečarji in štu-katerji. Poučevalo se bo skupno za vse stroke: • geometrija in računstvo, oblikoslovje, zakonodaja, knjigovodstvo, ločeno po strokah pa: strokovno risanje, stavbarstvo in gradivoznanstvo in kalkulacija. Tečaj bi lahko posečali tudi mojstri. Prijave za tečaj z navedbo naslova je poslati nn: Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 23. novembra t. 1., ki bo prijavnike obvestil, ali so sprejeti, ter dal tudi želena pojasnila. Večerni tečaji za rokodelske pomočnike. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljnni priredi za rokodelske pomočnike zimske tečaje, ki bodo na Tehnični srednji šoli od 18.30 do 20.30 zvečer pričenši s ponedeljkom 28. novembra t. 1. Tečaj bo trajal skupno 100 ur. Poučevalo se bo po eno uro na teden oblikoslovje, računstvo in geometrijo, knjigovodstvo in zakonodaja. Za primer da se prijavi iz ene stroke večje število pomočnikov, se more za te stroke predavati iz stavbarstva in kalkulacije po eno uro tedensko. Prijaviti se je do 23. novembra t. 1. s točnim naslovom gori imenovanem zavodu, ki bo obvestil prijavljence o sprejemu in dal na željo podrobnejša pojasnila. Ceste v donavski in drinski banovini. Kot znano, je za ceste v donavski banovini določenih Iz milijardnega posojila ler cestnih sklndnv 225 milij. dinarjev. Ta znesek je razdeljen takole: Belgrad — Sremska Mitrovira—Brnd — Zagreb 50 milij. din, v kolikor teče cestna zveza Zagreb—Beigrad po donavski banovini, Ruma—Novi Sad in Novi Sad— Zabalj — Petrovgrad — JaSa Tomlč — državna meja 40 milij. din, Pančevo—Vršac—drž. meja 45 milij. dinarjev, Belgrad—Lazarevac 25 milij. din, Belgrad—Smederevo—Požarevac 30 milij. din in Bkozi meeta 35 milij. din. — V drinski banovini je določenih za cestna dela 160 milij. din, in sicer takole: Lajkovac— Valjevo (nadaljevanje ceste Belgrad—Lazarevac) 5 milij. din, Sarajevo—Podroma-nija (proti Bolgradu) 70 milij. din, Dobrun—Vifie-grad in Belo Brdo—Rudo 15 milij. din, Sarajevo— Konjic—Mostar 40 milij. din in skozi mesta na državnih cestah 30 milij. din. lzprememba v upravi Radio Zagreb. Izbrisana sta upravna svetnika deln. družbe Radio Zagreb gg. dr. Branko Pltverič in dr. Branko Livadič, vpisan pa Badalič Viktor (vsi so iz Zagreba). Likvidacija) Kmečka hranilnica in posojilnica v St. Petru v Savinjski dolini, r. z. z n. z. Koneo poravnave. Pipan & Cie., k cm. kom. družba z om. zavezo v Ljubljani, Resljeva cesta 2. Potrjena poravnaval Mirko Novak, trgovec v Šmartnem pri Litiji. Licitacije: Dne 14. novembra bo pri Štabu 39. pešpolka v Celju licitacija za dobavljanje mesa za čas od novembra 1938 do 31. marca 1939 za potrebe celjskega garnizijona. Izkat Francoske banke za 3. november kaže v primeri z izkazom za 27. oktober povečanje obtoka bankovcev za 110.6 na 110.557 milij. frankov, ker so se zmanjšale naložbe na žiru in povečala posojila bankam. »s Angleška banka. V dobi od 3. do 10. novembra se'je obtok bankovcev zmanjšal za 1.26 na 482.7 milij. funtov. Borza Dne IZ novembra. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.17 milij. din v primeri s 5.467, 5.77, 8.311 in 7.702 milij. din v prejšnih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 11.695, London 20.925, Newyork 441.87, Bruselj 74.70, Milan 23.22, Amsterdam 239.75, Berlin 176.87, Stockholm 107.82, Oslo 105.20, Kopenhagen 93.45, Praga 15.16, Varšava 72.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 8.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.28, Buenos Aires 103. Cene živine in kmetijskih pridelkov V Brežicah, dne 4. novembra 1938. Voli: I. vrste 5, II. vre te 4,50, III. vrste 3.50; telice: I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 8; krave: I. vrste 4, II. vrste 3.50, III. vrste 2; teleta: I. vrste 6, II. vrste 5; prašiči: špeharji 9, pršutarji 7.50 din kilogram žive teže. Goveje meso: I. vrste 12, II. vrste 10; svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 22, čisti med 16, surove kože: goveje 8, telečje 12, svinjske 4 din za kilogram. Pšenica 150, ječmen 140, rž 140, oves 150, koruza 110, fižol 225, krompir 75, seno 65, slama 30, jabolka: I. vrste 350, II. vrste 250 din za 100 kilogramov. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5, finejše sortirano vino 7, vinski mošt iz kvalitetnih vrst grozdja 5.50, vinski mošt iz navadnih vrst grozdja 4.50 din za liter. V Laškem dne 7. novembra 1988. Voli: I. vrste 5.75, II. vrste 5, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5.25, II. vrste 4.75, III. vrste 4.25; krave: I. vrste 4.25, II. vrste 3.75, III. vrste 3.50; teleta: I. vrste 7, II. vrste 5—6; prašiči: špeharji 10, pršutarji 9 din kg žive teže. Goveje meso: I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, III. vrste 8; svinjina 18, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 18—22,surove kože: goveje 8, telečje 7, svinjske 5 din za kg. Pšenica 200—220, ječmen 250, rž 250, oves 200, krompir 75—85, seno 50—60, slama 20—25, jabolka: I. vrste 300—400, II. vrste 150—200, pšenična moka 250—350, koruzna meka 225 din fj. Cena živine in kmetijskih pridelkov v Krškem dne 5. novembra t. I. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4 do 4.50 din, voli III. vrste 3 do 4 din, telice I. vrste 6 din, telice II. vrste 3.50 do 4.50 din, telice III. vrste 3 do 4 din, krave I. vrste 4.50 din, krave druge vrste 2.50 do 4 din, krave III. vrste 2 do 3 din, teleta I. vrste 5 do 7 din, teleta II. vrste 4.50 do 6 din, prašiči špeharji 7 do 9 din, prašiči pršutarji 6 do 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 10 din, goveje meso II. vrste 8 do 9 din, svinjina 10 do 14 din, slanina 15 do 16 din, svinjska mast 18 do 20 din, čisti med 16 do 18 din, goveje surove kože 7 do 10 din, telečje surove kože 10 do 14 din, svinjske surove kože 4 din za 1 kg. Pšenira 150 do 200 din, ječmen 125 do 150 din, rž 150 do 200 din, oves 100 do 250 din, koruza 80 do 200 din, fižol 200 do 400 din, krompir 50 do 75 din, seno 40 do 75 din, slama 25 do 30 din, jabolka I. vrste 300 din, II. vrste 200 din. pšenična moka 300 do 850 din, koruzna moka 200 do 225 din za 100 kg. Hmelj Savinjska dolina: Vkljub že docela neznatnim zalogam je tudi zadnjih štirinajst dni še vedno bilo nekaj zanimanja za naš letošnji pridelek in je prišlo tudi do več zaključkov. Cene so ostale nadalje čvrste in se je za najboljše blago plačevalo do 38 din za kg. Vojvodina: Pri nekoliko živahnejšem zanimanju in povpraševanju se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka in plačuje po kakovosti blaga 6—16 din za kg. Neprodane zaloge v prvi roki so še vedno znatne in tudi ponudba še vedno prekaša povpraševanje. češkoslovaška: V hmeljsld kupčiji Je tenden-ea slej ko prej čvrsta. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in se plačuje za letošnji žateški pridelek 24 do 32 din za kg. Prometa Je bilo bolj malo, ker se i ozirom na že precej pičle zaloge drže hmeljarji zelo rezervirano ln zahtevajo višje cene. Znamkovano je doslej 2000 stotov češkega žateškega hmelja pridelka 1938. Nemlija: V hmeljski kupčiji prevladuje mirna tendenca, ker domača pivovarska industrija računa na hmelj pridobljenih bivših češkoslovaških okolišev in zaenkrat ne kupuje. Zato je bilo prometa le malo, cene pa so se gibale za domačo porabo le nekaj nad uradno določenimi najnižjimi. Za izvoz se nudi hmelj iz Nemčije po konkurenčnih cenah. Sicer pa Je neprodano v prvi roki v okoliših stare Nemčije le še kakih 3500 stotov, dočim je NHPD precej založena. S 26. pr. m. je bilo v iz ČSR pridobljenih okolišev nakupovanje hmelja po trgovcih in pivovarnah iz stare Nemčije prepovedano, dokler 6e vnovčenje tega hmelja ne bo dokončno uredilo. Kakor poročajo iz Zatca, pa je to vprašanje le žo urejeno in se plačuje za letošnji pridelek Saaz 32—39 din, Auscha 25—29 din in Dauba 21—25 din za kg. V Nemčiji bodo še skrčili nasade, in sicer hočejo še letos skrčiti površino hmeljišč v stari Nemčiji od sedanjih 8600 na 8000 ha. Skušajo pa to slej ko prej doseči le s premijami in plačajo za 1 ha opuščenega hmeljišča, to jo kakih 4000 sadežev, 1000 RM, »o je 15.000 din nagrade. Pa tudi prihodnje leto nameravajo baje zaradi priklju- čitve novih nasadov la češkoslovaške hmeljišča nadalje izdatno skrčiti. Konsum piva v Nemčiji se še dviga in je v letu 1937-38 znašal 43,000.000 hI, to Je povprečno letno na osebo 63.7 1, dočim v letu 1936-37 le 58.7 1 v skupni količini 89,000.000 hI. Konsum piva se je torej dvignil zadnje leto v primeri s prejšnjim za 4,000.000 hI, to Je 2.3%, oziroma za 5 1 povprečno letno na osebo. Francija: Tendenca v kupčiji je mirna. Več povpraševanja Je le za boljše blago, ki pa je zelo redko. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter se plačuje za letošnji pridelek alzaški 15 do 21 din za kg. Poljska: Položaj v hmeljski kupčiji Je t glavnem nespremenjen in prav tako so ostale nespremenjene tudi cene. Več povpraševanja je le za boljše blago, kl pa je že redko, ker ga je bilo sploh malo na razpolago in Še to že močno razprodano. Belgija: Pri razmeroma mirni, vendar čvrsti tendenci notira letošnji Alos do 19 din in Po-peringhe do 15 din za kg. Več povpraševanja je le za boljše blago, ki pa je zlasti v Alosu že skoraj docela razprodano. Anglija: Bonitiranje letošnjega pridelka je zapoznelo, ker se je tudi obiralo pri hmelju. Tržišče je še vedno razmeroma mirno, vendar pa se je nekaj hmelja prodalo že naprej. Celokupni pridelek bo po zadnjih ugotovitvah znašal največ 115.000 stotov. Amerika: Tržišče je mirno in Izkazuje le bolj malo prometa. Zdi se, da so pivovarne zaenkrat krite in bodo šele pozneje zopet posegle v kupčijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in domači pridelek notira letošnji 20 do 24 din, lanski 12 do 16 din in starejši letniki 5—10 din, že za-carinjen inozemski pa letošnji 44—52 din in lanski 34—43 din za kg. Poraba hmelja v USA Je, kakor kaže, dosegla svoj višek in je v letu 1937-88 že eelo nekoliko nazadovala. Znašala je namreč le 157.644 stotov, dočim v prejšnjem letu še 167.610 stotov. Manj hmelja so je 6eveda porabilo zato, ker se je prej od ukinitve prohibicije naprej stalno dvigal. Spoti Današnji šport Danes ob 14 važna ligaška tekma SK Ljubljana: šparta Predtekma ob 13: Ljubljana (jun.) in Jadran (jun.) Ob 10 dop. na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno SK Mars : Bratstvo Ob 9.30 dop. na igrišču Ljubljane: Svoboda : Reka Grafika : Mladika na igrišču v Šiški s predtekmo Hermes (jun.) : Mars ob 9 dop. Mariborski šport Tudi za nedeljo, dne 13. t. m. *o politične oblasti prepovedale v Mariboru odigranje odrejenih prvenstvenih tekem Železničar : Slavija in Ra-pid : Mura. Edina prvenstvena tekma v mariborskem okrožju bo odigrana v Čakovcu, kjer bo ISSK Maribor poizkusil svojo srečo. Da izkoristi prost termin, je Mura povabila v Mursko Sobota na prijateljsko tekmo moštvo SK Drave iz Ptuja, ki je v zadnjem času lepo napredovalo. Celjski šport Danes bo v Celju bogat nogometni spored. Dopoldne ob 10 se bo, odigrala na Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Popoldne se bo ob 1, pričela prvenstvena podzvezina nogometna tekma med SK Jugoslavijo in Olimpom. Ob pol 3 se bo pričela na istem igrišču prvenstvena nogometna podzvezina tekma med SK Celjem in celjskimi Atletiki. Svetovno smučarsko prvenstvo Za svetovno smučarsko prvenstvo, lri bo od 11.—19. februarja prihodnjega' leta v Zakopaneh na Poljskem, so je doslej prijavilo 12 narodov, in sicer Švica, Anglija, Estonska, Finska, Francija, Italija, Jugoslavija, Norveška, Poljska, švedsJta, Nemčija in Madžarska. Vsega skupaj je doslej aktivnih športnikov 250. Računajo pa tudi na udeležbo Kanade in Amerike. Ali bomo prišli do balkanskih plavalnih tekem? Vsi dosedanji poizkusi jugoslov. plavalne zveze, da bi se po zgledu balkanskih Iger lahkoatle-tov, rokoborcev, nogometašev ln tenis igralcev vršile tudi plavalne tekme Balkana, »o ostali doslej brezuspešni, ker so se ostali balkanski narodi izmikali temu predlogu Jugoslavije, češ da so naši plavalci premočni zanje, kar je iskreno priznal neki ugledni vodja romunskega športa. Za Jugoslovani so najmočnejši v plavanju na Balkanu Grki, potem pridejo Romuni, Turki in končno Bolgari. Medtem ko imajo Bolgari krasno plavališče zraven Sctfije, ko imajo Romuni izredno lepe in reprezentativne bazene v Bukarešti in na morju in ko imajo tudi Turki svoja plavališča, »o imeli Grki doslej avoje plavalne tekme na odprtih plavališčih na morju. Sedaj se pojavljajo v Grčiji glasovi za gradnjo plavalnega stadiona, ki bi Imel za nas ta pomen, da bi mi dolgo vrsto let igrali vodilno vlogo na Balkanu v plavalnem športu pri balkanskih ' ..... hc............' ' " igrah, če bi jih hotele balkanske države prirejati. lja, da kandidira olimpiade. Da bi Grški olimpijski odbor se pripravlja, da kandidira prireditelj XIII. " _' " se za to usposobil, gradi v Atenah v neposredni za leto 1944. kot bližini svojega marmornatega stadiona športno kopališče s plavališčem, ki bo imel olimpijske dimenzije. V tem plavalnem stadionu bodo imeli grški plavalci priliko, da so pripravljajo v plavalnem Športu za meddržavne tekme s svojimi sosedi. Glede na to bo jugosl, plavalna zveza ponovno prevzela iniciativo, da ne prirejajo balkanske plavalne igre. Če tudi sedaj ne bi hotele pristati plavalne zveze balkanskih narodov na te igre z ozirom na premoč Jugoslavije, potem bi Jugoslavija tudi pristala na to, da jo zastopa na prvih takih igrah druga garnitura, torej ekipa brez onih naših najboljših, ki bi bili istočasno zaposleni na drugih tekmah v severni Evropi, Ker bo v kratkem še Carigrad dobil moderen plavalni bazen, potem bi bilo možno tudi v Turčiji izvesti balkanske plavalne igre. Japonski piavačl so odlični O Japoncih ono že mnogo slišali, kako izvrstno plavajo, Na berlinski olimpiadi smo imeli priliko občudovati njihove uspehe, iz Daljnega vzhoda pa ponovno prihajajo poročila o njihovih izbornih rezu lta-tih. Pred kratkim eo imeli prvenstvene tekme viso-košolci v Tokiu. Odlikovali so se zlasti znani borci Miyazaki, Arai, Makino, Takagashi, Koike in Hamuro ter novi svetovni rekorder na 1000 m Amano. Oglejmo si še rezultate njihovega zadnjega tekmovanja. 50 m prosto: Miyazaki 26.6 sek. Sazaki 26.8 sek. in Hasegawa 26.8 sek. 100 m prosto: Arai 582 sek., Sazaki 58.8 sek. in Sugiura 1:01.1. 200 m prosto: Arai 2:12.0, Sagiya 2:17.3 in Sugiura 2:18,6. 400 m prosto: Takagashi 4:48.0, Amano 4:51.6 ln Makino 4:52.0. 800 m prosto: Amaco 10:04.0, Takagashi 10:05,2 ki Makino 10:14.6. Štafeta 4X 50 m prosto: Keloo 1:47 (26.8 sek.), Rikkyo 1:48.6 in Nippon 1:49.4. 50 m hrbtno: Koyimo 31.0 sek., Tanigutti 31.8 sek., Yoshido 32.0 sek. 100 m hrbtno: Koyimo 1:08.6, Yoshido 1:10.4 in Tanigutti 1:11.0. 100 m prsno] Hamuro 1:13.0, Koika 1:13.2 in Yamado 1:15,8. 200 m prsno: Hamuro 2:42,8, Koike 2:43.0 in Oura 2:84.6. podprite S K. LJUB LJANO Vsem klubom ljubljanske zimsko-športne podzveze Dopisovanje z Zvezo. Opozarjamo vse klnbe na določbo Zveznih pravil, ki dovoljujejo dopisovanje z Zvezo le preko pristojne podzvoze. Članarina. Po sklepu Zveze se mora članarina plačati do 1. decembra t. 1., ln to preko podzveze ali pa direktno na Zvbzx>, vendar morajo v tem primern klubi obvestiti podzvozo. — Klubu, ki do 1. decembra t. 1. ne bo poravnal svojih obveznosti, bo prepovedano vsako prirejanje tekmovanj. Prireditve. 1. Zveane prireditve: Klubski dan za vse klnbe je 6. ali 8. januar 1039. — Državno prvenstvo v klasični kombinaciji 28. lin 29. Januar 1939. — Državno prvenstvo v alpski kombinaciji 4. ln 5. marec 1039. _ Zvezno prvenstvo v skokih 12. marca 1939 v Planici. — Triglavski dan 16. aprila 1939. II. Podzverzne prireditve: Podzvezno prvenstvo v klaslftnl kombinaciji 21. in 22. JannarJa 1939 v Zagorja. — Poilzve7.no prvenstvo v alpRkl kombinaoljl 26. febr. 1999 na Mrzlici ali Kiimn, — Mladinski da.n oh prvem ngodnem terminn v LJnbljant. — Opozarjamo vse klnbe, da marajo do IS. novembra t. 1. poslati svoj letošnji program. Seznam tekmovalcev, todnikov ln učiteljev. Vsi klubi morajo do 15. novembra t. 1. poslati podzvezl ločen seznam svojih sodnikov ln nčlteljev z navedbo, za katere panoge so lzpraflanl In Številko legitimacije. Seanam verlfloiranlh tekmovalcev bodo klubi v krat-kem prejeli, Zdravniški pregledi. Dolinost vseh klnbov je, da vodijo točno statistiko o zdravstvenem stanju tekmo-vatoev ln o tem obveSftajo podzvezo. Kondicijuki trening. Vsi klubi v Ljubljani ln oko-llet se opoaarjajo, da »e vrti vsak torek In četrtek kondilejsjel trening od pol 19 do 20 v telovadnici klasične gimnazije r Tomanovl nllol pod vodstvom gosp. Sončarja. Priporočamo vnem klubom, da poiljejo svoje članstvo na te treninge. Vesti Športnih zvez, klubov In društev Hermelanit Dane« dopoldne ob pol 10 bo v restav raciji pri Sestlel redni letni občni zbor moto kluba Hermes. Dolinost vsakega aavednega Hermažann je, da se občnega zbora brezpogojne udeleži. — Moto-Hermes. Drugo predavanje SPD bo v soboto 19. novembra 1888 ob 18 (t. J. ob Šestih zvočer) v Frančiškanski dvorani v LJubljani, FrančlSknnska nllcu. Tega dne priredi SPD zbor gorskih vodnikov ter bodo ob 18 v navedeni dvorani predvajani ozkotračnl filmi o izobrazbi gorskih vodnikov v Svlol, i nastanku Alp in o plezalni tehniki nn ledenikih. FIlmi ka predvnjanjs bodo razlagati posobn. prcdnvatcl.il. Prireditev bo ključll ozkotračnl znbnvni film: Zimska bnlkn. Prlr»» dit.nv SPIl bo znnlmiva ter že z.dni nnoznrlnmn planince, da si rezorvlrnjo soboto 19. t. m. i,n poset navedenega predavanja. Ljubljana Belgrad Zagreb Sarajevo V matih oglatih v*lja vsaka besede 1 din; tenltovenjiki oglati 2 din. Debelo tltkan« naslovne beiede t« računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltno vrstica po S din. — Za pismen« odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. lil Precizni mehanikar Išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 17708. (a) Gradbeni prakt. tehnik ta šofer, vojaščine prost — išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Tehnika« št. 17880. Dobra kuharica samostojna. Išče službo pri krščanski družini. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna« 17.790. (a) Trgovska pomočnica mlajša, poštena, pridna, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poatrežljlva« 17.801. (a Mesarski pomočnik začetnik, vojaščine prost, išče službo. Cenj. ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Vesten«. (a) Starejše dekle B gospodinjskim tečajem — zna samostojno kuhati me-ičansko hrano, želi službe. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru, št. 1671, Cerkovnik VojaSčine prost, t dobro prakso, išče mesta za takoj ali z novim letom. Naslov v upravi »Slovenca« v Ma-riboru št. 1673._(a) Gospodinja ali kuharica Išče službo pri samostojnem gospodu alt manjši družini. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Resna ln poštena« 17780. (a Medičarski in svečarski pomočnik, dobro izurjen, isee službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Colju pod in. »Vojaščine prost«. (a) Pekovski pomočnik ■ mojstrskim Izpitom Je sedaj prišel od vojakov. Priden ln pošten ln Išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17690. (a) Prodajalka E znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, želi dosedanje mesto premeniti; gre tudi kot blagajnlčar-ka. Ponudbe v upr. »SI.« pod »V LJubljani« 17476. Mesto potnika »ti skladiščnika želim premeniti. Ia. reference. Prevzamem tudi povertl-no mesto. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vesten« St. 17709. (a) Kontoristinja ■ znanjem slovenskega !n nemškega Jezika, strojepisja ln stenografije, želi službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva in poštena« št. 17723. (a) Kletar «el! premeniti službo. Gre tudi za pomočnika. Navedeno pogoje Jo poRlatl v upravo »Slov.« pod »Kletar« St. 17686. (a) Fant vojaščine prost, ■ dobrimi spričevali, Išče službo sluge ali kakšno podobno stalno službo, najraje v Celju ali v bližnji okolici. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17605. (a) mssnsi Radio »Horniphon« 5 cevni super in bas gitaro, prodam. Dinter, Sv. Petra cesta 95, ali Jegličeva 10. Radio aparate najmodernejše: Seibt-Super terije 1938-39 na vse valovne dolžine, zajamčeno brez motenj, 5 cevne kupite lahko po originalnih tovarni-niških cenah brez pribitkov Eri glavnem zastopstvu — udvik lleršič, Ljubljana, Rimska cesta 13. Angleški »Destone« radio aparati, 5-cevni, po zelo nizki ceni so na potul Ugodnost za preprodajalce/ (i) l Vajenci n Krojaškega vajenca sprejmem, Janko Koder -Vižmarje 75, Št. Vid n. Lj. Mizarskega vajenca sprejmem. — Mizarstvo, Levstikova ulica 5, Celje. Učenko z« Šivanja perila sprejmem. Mlhelak, Stari trg št. i. Ljubljano. (v) 15 let star fant se želi Izučiti slaščičarstva. Naslov v upr. »S!.« pod št. 17687. (v) Frizersko vajenko sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. — Franc Herlng,; Radomlje. (v) Mesarski vajenec zdrav, močan, iz dobre hiše se sprejme. — Franc Ocvirk, mesar, Povšetova št. 38, Ljubljana. (v) Učenec in učenka se sprejmeta v večjo trgovino ■ me«, blagom. -Ponudbe ▼ upravo »Slov.« pod »Delaven« St. 17607. Kolarskega vajenca poštenih atarSev, sprejme takoj PetkovSek Franc, kolar, Drenov grič, Vrhniko. (v) Mesarske obrti se želi izučiti fant, star 19 let. Cenj. dopise na podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Marljiv«. (v) Vajenca (-ko) za fotografsko obrt sprejmem. Prednost imajo tisti, ki so se že učili. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17855. (v) Kateri mojster sprejme pek. vajenca, ki že eno leto dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17769. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Prednost imajo tisti, ki se je že učil-enca tisti, kateri se je že učil. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17862. (v) /enitbe 37 letni posestnik Išče nevesto do 36 let. -Dote do 50.000 din. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Takojšnja poroka« 17756 Uradnik premožen, poroči takoj trgovko ali šiviljo z nekaj gotovine. Ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Verna« št. 17724. Dekle z 15.000 din gotovine, poroči državnega uslužbenca ali vdovca. Starost 35 do 60 let. Dopise upravi »Slovenca« pod »Krščanski« št. 17773. (ž) Uspešen obrtnik, trgovec premožen, 1909 letnik — želi poročiti dcklico, gospodinjsko Izobraženo ln ljubeznivo, srednje bogato. Vpoštevam samo po nudbe s sliko tn zaupa nja polnimi podatki upr. »Slov.« pod »Srečen zakon« št. 17679, ,<ž) llužbodobe Dva mizarska pomočnika dobra, takoj sprejmem. — Pavel Okorn, Skofja Loka. Dobro frizerk« sprejmem. K. Kavčič, Celovška »4, Ljubljana VII Dva sodarska pomočnika sprejmemo takoj. Sodar-stvo Homan, Stražlšče pri Kranju. (b) Več damskih pomočnic za boljša dela, sprejmem. Modni salon Tavčar, Ilirska št, 12, Ljubljana. »bj Iščemo potnike za prodajo šivalnih strojev proti proviziji in fiksni plači. »Julijana«, Gosposvetska cesta 12. (b) Krojaškega pomočnika zmožnega samostojno voditi krojaško obrt lSčem. Fanl Sokllč, Radeče 41. Zid. most. (b Manufakturista s vlogo od 1» de 4«. 000 din »prejmem ia solastnika. Ponudbe na podruž. »Slov.«, Celje, pod »Rentabilnost €.• (b) Mesarski pomočnik izurjen sekač mesa, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Franc Ocvirk, mesar, Povšetova 38, Ljubljana. (b) Mlado dekle ls dežele sprejmem k gospodinjstvu. Ponudbo z zahtevo plače na naslov: Vezjak, Maribor, Roslno-va 21. (b Knjigovodjo ali knjlgovodklnjo, per-fektnega v sestavi bilance, sprejmem v trajno zaposlitev v večjem Industrijskem podjetju. - Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, rojstnih podatkov, znanja Jezikov ln zahtev na prejemkih poslati v upravo »Slov.« pod »Perfekt« St. 17624. šoferja s kavcijo ISčem. Ponudbe na upr. »Sloven.« pod »Eksistenca« St. 17756 (b) Veliko podjetje Išče poštenega In agllne-ga zastopnika. - Mesečni zaslužek 3—4600 din. — Lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije, lahko se vzame tudi kot postranski zaslužek ali kakor honorlrano delo. — Javiti se osebno alt pls-mono na Minerva, Zagreb, Praška ulica 6. (b) Dva krojaška pomočnika za konfekcijo ln po meri, sprejme takoj - Mišica, Prešernova S, Celje. (b Gospodinjo in kuharico samostojno, zanesljivo — sprejmem s 1. decembrom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »LJubljana« 17466. Izurjene pletilje sprejme za stalno K. Soss Mestni trg 18, Ljubljana. Čevljarske pomočnike ln štoparje sprejme Grilc, Novo mesto. (b) Krojaškega pomočnika za boljša dela, sprejmem. Ciril Tomše, Pristava 21, Krlže> Gorenjsko. (b) Šivilja Železninar z daljšo prakso pri večjih tvrdkah, zanesljiv, dobi trajno mesto. Ponudbe upravi pod »Ljubljana« št. 17819. Upokojenca samca, treznega in sane-sljivega sprejmemo kot hišnika in čuvaja. Ponudbe - dosedanje zaposlitve -upravi »Slovenca« pod m. »Trajno« št 16953. b) Trgovski pomočnik Inteligenten, prvovrsten prodajalec, dober govornik, emožen slovenskega ln nemškega Jezika - se sprejme v trgovino Alojz Kralnz, Ljutomer. (b) Mlad mehanik vesten v Izvrševanje svojih dolžnosti, ■ primerno splošno Izobrazbo — dobi mesto. Predpogoj nekoliko razredov srednja Sole. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Mehanik« St. 17727.- ,(b) sprejme pomočnico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17869, (b) Natakarico zanesljivo ln prlkupljlve zunanjosti, ki je vešča tudi v kuhi, sprejmem za meščansko gostilno ■ 1. decembrom. Naslov povo uprava »Slov.« pod 17742 Služkinjo močno, zdravo, vajeno gostilniškega posla — sprejmem. - Pisati na g. Franja fculjan, gostilna »Ljubljana«, šlbenlk, Dalmacija. (b) Služkinjo pošteno, zdravo, M ima kuhati ter vsa gospodinj ska dola ln Ima veselje tudi do otrok, sprejmem 1. decembra. Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 17794. (b) Prodajalko poSteno ln pridno, dobro moč, ki se ne boji dela In rada pomaga pri gospodinjstvu, sprejme takoj trg. b meS. blagom Ponudba upravi »Slov.« pod St. 17793. (b) BREZPLAČEN POUK V IGRANJU I ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK. MEINEL&HEROLD Mm/cz eiAsa/t MAR/BOR s, 102/ Šivilja Pooblaščence Iščem v vseh krajih naSe države, za vodstvo naše prodajne organizacije ln za oskrbovanje z našim blagom v vseh krajih. -Naš proizvod se lščo v masah, a kupec je vsaka Industrija, obrt, trgovina, gospodar, posestnik, lastnik hiš in privatnik, ter državne In Javne ustanove kakor tudi vsa državna tn privatna podjetja. Poleg stalne fiksne plačo dobra provizija. Delo lahko In ne potrebuje strokovnega znanja. Dober zaslužek ln stalna ekslstcnca Je za vsakoga našega sodelavca oslgu-rana za mnogo let. Into-resontl morajo za kavcijo položiti v gotovini proti dodeljenemu okraju od 4000—10.000 dinarjov, Resne pismene ponudbe pod značko »Stalna eksistenca« na Tubllcltas, Zagreb. ,(b) Iščemo Šiviljo za 1. L 1939. Pogoji so: perfektno znanje v krojenju kakor tudi v izdelavi. Po možnosti znanje nemščine. Starost 30 do 40 let. Vse drugo po dogovoru. Vpraša se pismeno pri Antonu Zavodniku, moški in damski modni salon v Kranjski gori. b Vzgojiteljico s perfektnim znanjem slovenščine ln nemščine, takoj sprejmem k štiriletnemu fantku. Prednost Imajo gospodične s prakso in znanjem klavirja. Ponudbe na: Vera Kune, Grosuplje. (b) Učiteljica meščanske šole Išče zaradi Izrednega veselja zaposlitev pri dobri družini, v trgovini aH pri kakem podjetju. Sprejmo tudi službo vzgojiteljice. Najraje bi pa prevzela vodstvo kakšno trgovine. Dopise v upravo »Slov.« pod šifro »Resno« 17654. Krojaškega pomočnika starejšega, zmožnega tudi krojiti, sprejme takoj oblačllnlca Dollnšek, Mo kronog. (b) Služkinjo mlado, pridno in poSteno najraje začetnico, sprejmem takoj. Zgla6iti se od 3—4 popoldne : Rožna dolina Cesta IX, št. 29. Prodajalko okrog 23 letno, popolnoma zdravo, prijetne zunanjosti, veščo flnejšega kuhanja, simpatično, sprejme bolJSa hiša. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Za gospodinjo« 17730 Razpis V Savinjski dolini Je raz pisano mesto organlsta ln cerkovnika. Letni dohod ki 12.000 din. Oglasiti se je prt tajništvu društva orgnnlstov za mariborsko škofijo v et. Juriju ob Taboru. (b) JOSKO OLUP MLAJŠI KONFEKCIJA MANUFAKTURA IN MODA V novih prostorih Stari trg 1 sporoča cenj. odjemalcem, da ima že drugo partijo zimskih Oblačil na zalogi uknje »d 350'- Velika izbira manufakture po konkurenčnih cenah Kuharica-gospodinja starejšo, samostojna, dobi mesto takoj. Ponudbo na poštni predal 13, Celje Gospodična do 10 let, boljša, !■ dežele, dobi mesto gospodinje k dvema osebama. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca«, Maribor pod »Takoj 1666«. (b Služkinjo ki ena kuhati, vsa hišna ln vrtna dela, Išče družina B enim otrokom (11 let) na deželo. Ponudbe pod M. K.s Stara vas 83, p. Brežice. (b) Mesarski pomočnik s dežele, 26—35 let star, neoženjen, dober delavec, iz boljše hiše, soliden — dobt službo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1G34. Pritlično hišo StoAce, P n oceni prodam, itoženska ul. 15. Več parccl v Koleziji prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 17625. (p) Del hiše 4 sobe, 2 kuhinji, ugodno naprodaj. Nova vas, Ll-vatlna 6, Maribor. (p) Enodružinska hiša novo zidana, z vrtom — naprodaj. Gubčeva ulica, pri gramozni Jam^ Tez-no, Maribor. (p) Vinogradno posestvo 11 oralov, pri Mariboru krasno letovišče, prodam Potrebno 50.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1658 Komfortno vilo pod Rožnikom, oddaljeno 16 min. od glavne pošte, veliko, vso prlttkllne ln centralna kurjavo, velik sadni vrt - takoj prodam ali oddam v najem. Vse točnejše Informacije sc dobe: Rožna dolina, Cesta IX. St 29, pritličje SLAMOREZ zajamčeno najboljše izdelave, r izboljšani obliki in po nizki ceni samo pri: strojno podjetje - delavnica poljedelskih strojer ŠT. VID nad Ljubljano Na zalogi: mlatilnice, reporez-nice, sadni mlini, gn. črpalke itd. Zahtevajte brezplačne ponudbe. V Brežicah In okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mik lan Otmor, Brežice. (p) Hišo z električno razsvetljavo, 10 minut od postaje, pro dom. Primerna za penzlo-niste. šnuderl. Orehova vos, Slivnica 55. (p) Enostanovanjska hiša novo zgrajena, ■ vrtom, njivo ln gozdom, napro daj v Ihanu pri Domžalah. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 17684. (p) Nova hiša bliifma tramvaja, 7 stanovanj, 5 kopalnic, kanalizacija, mesečni dono« 3210 din, 20 let davka prosta -naprodaj ze 340.000 din. -Naslov r tipr. »Slovenca« pod St 17835. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obražcnl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6 telefon 87-33, Ima napro daj večje Število parcel kompleksov, posestev, ko zdov, trgovskih ln stano vanjsklh hlS ln vil. Pooblaščeni gradltolj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Hišo s parno pekarno v Ljubljani ugodno prodam. Ponudbe na naslov Person, Ljubljana, poštni pred. 307. Dvostanovanjsko vilo v Ljubljani ugodno prodam. Ponudbe na naslov Person, Ljubljana, poštni pred. 307. Stavbne parccle v bližini nove tovarne v Medvodah proda 2ontar, Treska. (p) Majhno hišo dvostanovanjsko, kupim r LJubljani. Ponudbe no upravo pod »Dom« 17760. Hišo z vrtom v predmostju Ljubljane = (Moste, Vič) do 80.000 -kupim. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Upokojenec«. Hiša ■ dobro vpeljRno mesarijo. ugodno naprodaj. Gosposvetska 2 6, Pobrežjo. Maribor. (p) Kupim starejšo hišo za ca 150.000 din, najraje v bližini Sv. Petra. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Hiša« 17784. p Večjo hišo z vrtom prodam. Po želji kupca večjo delavnico ob glavni cesti v centru Trbovlje-Loke 297. niško stroKovnjaiko. Salonski pianino nov, s tremi pedall> pro^ dam za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 17754. (g) Klavir zaradi pomanjkanja proS štora takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17729. (g)! KLAVIRJI planini, harmoniji STEIN-WAY & SONS, BLOTHNER, BOSENDORFER, FOR-STER, HOLZL, M AN BO RO so nesporno najboljši 1'abri-kali na svetu. Dobite jih le pri tvrdkt ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka izpo-Bojevolnina Tudi preigranl klavirji na zalogi. Istotnm velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. Klavir dober rla.s, naprodaj n 200« din. N. Zmrzllkar^ Sp. Brnik, Cerklje pri Kranju. (g;)| Harmonij z lepim tonom ugodno naprodaj. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Harmonij« 1672. KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l i K potniku ki odpotuje na Štajerska, želim prisesti. Majhna kolekcija. Plačam po dogo-voru. Stane Miklič, Dvor- Žužemberk. (r) Dvokolesa se sprejemajo preko zim« v shrambo. Očiščenje te» emajliranje z ognjem, po-niklanje ln pokromanje najceneje. — »Tribuna«^ F. Batjel, LJubljana, Karlovška cesta 4. (1)1 1000 dinarjev zasluži, kdor oskrbi fanta ali dekle v starosti 5—15 let z gotovino 10.000 din ali vlogo, k družini brea otrok, na lepo posestvo. Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Oskrbljen« št. 1661. (r)j Lepo, svetlo sobo visoko pritličja, poseben vhod, oddam takoj. - Na razpolago kopalnica, telefon v hiši, tramvaj v bližini. Sokolska 3, Prule. GH32I Dva dijaka 4 razr. klas. gimnazije iščeta stanovanje, skupno ali posamezno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.808. "O) Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je dne 12. novembra 1938 ob pol 11. uri umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, gospod Ivan Debevc posestnik in orožnik ▼ pokoju Pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti iz hi5e žalosti v Kamni gorici št. 39 na farno pokopališče dne 14. novembra 1938 ob 4 popoldne. Kamna gorica, dne 12. novembra 1938. Žalujoča soproga Marija Debevc. IB2GS Pozor trgovci a Športnim orodjem! Izdelujem prvovrstne dllce (smučke), razno velikosti ln barve, po solidni eenl. Trgovci ln posamezniki poslužlte se. - PetkovSek Frane, Izdelovalec smučk, Drenov grič St. 28, poŠta Vrhnika, dravska banovina. 1t) Zaifiižek 2.5C0 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pl-Slte: »A NO S«, Maribor, Orožnova. (z) Hmeljskih drogov večjo množino, kupim. -Pismene ponudbo podružnici »Slov.« v Celju pod »Hmeljevke« št. 17671. Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica it. 3 Parno lokomobilo 8—16 KS, v dobrem stanju, kurišče zraven, kupim, Draksler Ernoi p. Dol pri Hrastniku. (k) NAGLUŠNI! VIBRAPHON nov pripomoček za sluh, prnk-tično neviden, neelektrlčen, nohene iice, brez, baterije, ni-kake pritikline. Zdravniško preizkušen ln priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje z a 3 O dnevno preizkušnjo. APARATI VIBRAPHON tDep. 11. KI Zncreh BnSknvičovn S Mongol, Crfepe de Chine meter po Din 12.— dobite pri TRPINU, Maribor, Vetrlnjska 15. VOLITE! OBROKE za najugodnejši nakup manufakture na avedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro NARODNI HAGAC9N Sv. Potra cesta štev. 27/1. SAMO Q Iz lastne plefiarne fleploe ln pnloverle za deco 20 Din, topice sa dame 26 Din puloverje za moSke 3B Din ln bolJSe v veliki Izbiri pri. „tUNA", samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. •troik) t0*1610 UJ- »roltolest ttralnl rtrofl moTalUb modelov motorji, trtr-titjl pocreslllvl Fe Ml* mlrtrl cenil Cenilci traakol -TRIBUNA" r. BMTJHl, UUSUAHA, KartOVlIM 4 Podrutalea: Maribor, Aleksandrova eesta M Št. Vid nad Ljubljano Naprodaj je obširen kompleks stavbišča s gospodarskimi poslopji vred po domače »pri Johanu«. Lega: v središču Št, Vida poleg tramvajske proge in betonirane glavne ceste. Prostornina stavbišča znaša 5.000 m*. Pojasnila daje g. Kavec, »Bata«, Ljubjana. Šelenburgova ulica. Od 3.—4. dee. avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave sprejema Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Damsko kolo rabljeno, kupi — trgovina Martine, Tyrševa c. 17. k Kupim prešano seno več vagonov ln plačam po dupllkatu. Jos. KirbIS, Celje. (k 300 kg zdravega želoda kupim. Ponudbe na veie-posestvo »Ravnik«, Laze, Planlna-Rakek. (k) Kotel za žganjekuho rabljen, 70—100 1, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17847. (k) Šivalni stroj in damsko kolo kupi ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 2444, poleg gorenjskega kolodvora, (k Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem M nairiljih dnevnih cenah. A. KA.JFE2 urar LfnbHana. Miklošičeva 14 Železno peč za aobo, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Peč« št 17834. (k) Stare moške obleke perilo, čevlje, pohištvo itd., kupujem. Pišite na: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. (k) CUNJE krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (aroveo) — kupi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, VREDNOSTNE PAPIRJE In 1% OBVEZNICE vnovCujem stalno po najvišji eenl ln proti takojšnjemu Izplačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova 14. Telet, it »5-10. Uradniška posojila podeljujemo na ugodne dol goročne mesečne obroke ▼ zvezi brezplačnega zavarovanja na podlagi zaznambe, oženjenim brez porokov. -Banka in hranilnica d. d. Informacije brezplačno pri F. L. Klemenu, Ljubljana, Gosposvetska c. 10. (d BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranllnlo VREDNOSTNE PAPIRJE 8% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Predstavljamo spored najnovejših svetovno znanih aparatov berlinskega Izdelka: štirielektronski super tipa 49 WK.....Din 3150'— petelektronski „ „ 875 WK.....Din 3975 — šestelektronski „ „ 876 WK.....Din 5500'— osemelektronski „ H 898 WK.....Din 7700'— dvanajstelektronski „ „ 8001 WK.....Din 9000 — Vsi aparati Imajo Izredno dobre kratke, normalne In dolge valove. — Usodno meseCno plačilo do osemnaist mesecev. Zahtevajte prospekte In cenike od družba z o.z. Ljubljana Mikloiičeva cesta itev. 7 * V;. Hs' -fJi^V. •"', ," ,!*Y V * <-,'."z--/! 10.000 din posojila iščem na posestvo vredno 60.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »8 % obresti« št. 17832. (d) Vložno knjižico Kmečke hranilnice Ptuj ali Zadružno gospodarsko banke kupim proti gotovini. Ponudbo upravi Slovenca. Maribor, pod »Gotovina« 16fi6. (d Posojila različna, preskrblm hitro tn brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka II Znamka 8 din io aparati I•■■• din 10,— sedaj skupno samo Turšič: Izgubljeni raj .•■■•■ ■ din 10.— .. Sardenko: Dekliške pesmi > • • ■ • din 18.— OM lOi—— Scharsch: Spoved malih grehov ■ • • din 25.— Potočnik: Dobri pastir, I. del . , , , din 38,— sedaj skupno sam« Potočnik: Dobri pastir, II. del , , , din 40,— .. Bft Potočnik: Dobri pastir, III. del . . , din 40.— UM DU.— Teraš: Za visokim ciljem . . . . . din 24,— sedaj skupno samo Teraš: Pri studencih zdravja In moči . din 24,— .. nn Teraš: Po stezah resnične popolnosti . din 24.— Clill wUi~™ Vole: Otrok, I. del . ■«■■■•■ din 25.— sedaj skupno samo Vole: Otrok, II. del , ......din 24,— ^ __ Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t ]. 21 knjig, .. .nit skupna cena 408 din---6edaj pa samo UM fcUU»— Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga! TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 u« Kislo zelje, repo ln cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91. (1) Pozor mizarji Prodam en vafjon suhih jel-šovih desk, dimenzije 20— 80. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17317. (1) Prodam vež orodja za mehanlkei mizarje, tesarje, ln moško kolo ter več Šivalnih strojev. Be-rlčevo 48. (1) Kožuhovina vseh vrst, v veliki Izbiri ln po ugodnih cenah pri Josip Doleneo-, krznar -Sv. Petra cesta St. 19. Telefon 22-62. (1) Pozor! Vefl prvovrstnih Mvalnlh strojev, otroških vozičkov, kole« ln raznih drugih predmetov, prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. (1) Vsakovrstne dobro ohranjene predmete. kakor pohištvo ln opreme, kolesa. Šivalne stroje, obleke ltd^j stalno prodaja ln kupuje »ABC«, Ljubljana, Medvedova cesta 8. Telefon 24-44. Poleg gorenjskega kolodvora. (1) Sveže najfinejše norveško ribie olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VELEBIT M otroški vozički ZAGREB, Mesničkaul.7/lf. na dvorišču NaJnove)61 do sedaj se nevi-denl modeli za 1933 v spe-cllalnl in največ)) trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik b slikami brezplačno Izrežite oglas zaradi naslova Zahvala Vsem, ki ste nas tolažili v najtežjih dneh, ki ste z nami sočustvovali in n™ izrazili sožalje, ustmeno ali pismeno, ob prebridki izgubi našega ljubega sina in brata Radoša Paš dijaka ga počastili z obiskom ob krsti, mu prinesli vencev in cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni častiti duhovščini, zdravniku Bratovske bolnišnice g. dr. Cizelinu in primariju g. dr. I.avriču zn njihovo požrtvovalno zdravniško pomoč, kakor tudi častitim sestram za bolniško nego. Nadalje se zahvaljujemo za udeležbo pogreba g. prof. Penku z dijaki sošolci in g. prof. Anžiču za njegove ganljive poslovilne besede ter vsem tistim, ki so nam v tej težki uri stali ob strani. Žalujoči starši Frane in Olga in brat Branko. Hudi izbirčni okus Novi vzorci nove barve ugodne cene I lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo R. miKLHUC - „pri Škofu M Trgovina, kjer ae kupuje z zaupanjem Ustanovljeno leta 1869 LJUBLJANA Lingarjeva ulica ■—■ Pred škofijo I Krasen naraven zvok. Izraziti polno-doneči basi. Popotno izenačenje fe-dinga. Sigurni sprejem kratkovalovnih postaj. — Kinoskala in magično oko, SVETOVNE DOGODKE zasledujte s svetovno znanim Sadisenwerk - 01 ympia - Radio RADIO.MARIBOR 1 m0d 1939 GLAVNI TRG 1 - TELEFON INT. 26-48 Velika zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Strokovni radiolaboratorij. Prodaja na obroke. Menjava zastarelih radioaparatov ZASTOPSTVO V PTUJU; Joie Krupan, elektrotehn. podjetje CELJU: l«an Jelen. Aškerčeva ulica it. 3 LJUBLJANA: Anton Birke, Mestni trg št. 9 KAPPEL pisalni stroj Je odlično božično darilo ln sanjo marsikoga. Dobi se zelo ugodno pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Dokolenice, nahrbtnike, aktovke, ročne torbice, kovčeke itd. priporoča IV. KRAVOS Maribor Aleksandrova cesta 13 Vso opremo za trgovino z meganlm blagort, kakor tudi vse blago zaradi opustitve trgovine — zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17725. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. I (epilepsija) krSl« živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega »Epilepsana« Pobllžnja navodila daje lekarna Fišter, Osljek III. ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-13 VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani