Dopisi. Iz Maribora. (Kat. pol. druatTo. — RaTnanje pesničke struge. — Posojilnica). Obletnice kat. političnega društva udeležilo se je Tise 100 društTenikoT. Teh je sedaj 146, društTenega premoženja pa 96 gld. OdlikoTal se je pa ta zbor pred drugimi ne samo po šteTilu udeležnikoT, anjpak tudi po žiTahni spretnosti goTornikoT in praktičnih nasTetih. Po TolitTi novega odbora — stari bil je po Tecjem zopet potrjen — razTeselil nas je blagorodni baron Reyer s prelepim nemškim goToroni. V naTdušeni bessedi nam je razlagal, kar je t 5 mesečnem biTanji na Francoskem Tidel — namreč Tsestransko probujenje katoliškega duha. Francijaje grešila, Francija dela pokoro; od ondot je se razlilo neverstTO, liberalizem in prekucija črez Evropo, od ondot, ako Bog da, imamo pričakoTati obnovljenja katoliškega duba, praTe STobode in reda. . . Žalje pisatelju ovih Trstic, da mu tesni obseg dopisa, ne pripušča, Teč zanimiTih misli iz OTega gOTora posneti. Takisto mu se godi glede slorenskega gOTornika č. g. kanonika Kosarja. Že dolgo nismo tako dobro premišlene besede slisali. V jasnih obrisih nam je naslikal stanje SlaTJanoT t ATstriji, potem pa stanje katoliške CerkTe. Stanje PoljakoT in RuainoT, je žalostno, ker se Tedno med seboj giizejo. Slovaki komaj dihajo pod madžarskim jarmom. Srbi so po liberalnib Mladosrbih razdTojeni in tako zaslepljeni, da so rajsi tujca Romuna volili za patrijarba, kakor pa domačina, ki pa ne trobi t liberalni rog. Delajo, kakor naši MladosloTenci, ki iz golega soTiaštTa do st. Cerkve, Tlečejo z nemškimi ustaTaki. De ondi še svita iskrica boljše bodočnosti, kder ogromna Tečina naroda zametuje uesrečen prepir med stanmi in mladimi — namreč na HrTatskem in Ceskem. Jako zanimiro gOToril je g. goTornik o sedanjem preganjanji in trpljenji st. Cerkve. Ali raTno pretirano, prenapeto, divjaško pregaojanje oam ima biti zuamenje in porok bližnje zmage. Naposled je izTrstno, časih ostro šegaTo in šaljivo g. Brglez šibal HberalceT noTega tatermana: požiganje mrličev, katero zdaj ljuderu hTalijo in Teilujejo. ZanimiT goTor priobčimo z a poduk inkratek čas. Potem je dr. G. naSTetoTal, naj odbor pouzroči, da bodo srenje ob Pesnici prošnje poslale do deželnega zbora, da seza raTnanje pesničke struge enkrat nekaj stori. Za raynanje gornjoštajerske Aniže že Tiae 6 let plačujemo po 30.000 gld. Naj bi se tedaj tudi za nas SloTence nekaj storilo. Pesnica t STojem 19 ur dolgem toku dela Telike oTinke in klobase tako, da se Toda paži, črez obrežje stopa in leto na leto najlepše traTnike poblati in Teliko škode naredi. G. kanonik Kosar je naposled nasTetoTal, naj se Toli odsek 4 mož, ki bi prihodnemu zboru poročevali: ali in kako bi se dala za mariborski okraj osnoTati posojilnica, kakoršno ima Ljutomer, in kakorsne se sedaj snujejo y Mozirji in Šoštanju V Praktična naSTeta bila sta radostao sprejeta. Vsem p.. n. gospodom goTornikom pa iziekamo prisrčno zahyalo za njih trud, za njihoTe spodbudljire in podučljive besede! Bog plati! Od Šavnice. (Na otroke pazite!) V iTanjcib je 18. p^ m. nek fantek v petem letu vtonil nesrečno y ŠaTnici. To pa se je tako zgodilo. V saboto pred poldnevom pride nek faut starejši iz vasi k onem fanteku, ga Tzame k mlinu, kder se naganjata po brTi sem ter tje nekaj čase, dokler za kolesa ne pade y Todo. Bilo je po njem. Nesrečni toyarš pa, namesto, da bi bitro mlinarja poklical, pusti reTeža t vodi, zbeži na drugo stran, kder do Tečerja zamišljen bodi okoli. Večer še le poye, kar se je zgodilo. Vsa vas obžaluje nesrečen piigodek. Starši! pazite na SToje otroke, in ne pustite jim potepati od hiše do hiše. Pazite, da Tas še Teče nesreče ne zadenejo. *) lz Ptuja, 3. avg. (Strahoyitno zločinstyo. —Poročilo o real. gimuaziji. — G. Greistorfer.) Poslednje dni julija se je y ptujski okolici dogodilo hudo zločinstTo. Naali so naleTem bregu Di-aTe, kake 3/4 ure zgoraj Ptuja y goščavi dekle t petnajsteai letu starosti, oakrunjeno, s celo razparanim trebuhom in s prebodenim Tratom. — Tužuim srcem prašamo: koliko tacih goropadnih hudodelsteT še se bo moralo zgoditi, dokler se bodo nespametnemu liberalizmu oči odprle in bo spoznal, kam da nas pelja ,,čloyekoljubno" raTnanje z največimi zloSinci! Letno poročilo ptujskega štirirazrednega realgimnazija kaže, da je bilo z začetkom leta sprejetih 115 učenčeT; do konca jib je ostalo 104. Med temi jih je 20 odličnih, 65 s prvim redom, kar bi bilo gotovo lepo znamenje marljiTOsti, 6e le niso gospodje učitelje preveč ,,skoz prste" gledali. Veseli nas, da zamoremo danes stojo zadnjo *) V št. 31 se ima v dopisu iz Šavnice brati: Deranova, ne pa Dekanova. : Vred. notico o noToimenoTanem ptujskem okrajnem sodniku g. R. Greistorferju popraTiti. On je rojen Bistričan, goTori gladko sloTenski, in je sploh jako priljubljen in spoštOTan uradnik. Iz Vojnika (po komunizmudiši.) Srenjski pisač t Vojniku je dognal papirnato delo, ki po komunnizmu vonja. Odločil je namreč, župan pa ukaz podpisal, da mora župnijsko predstonijstTO srenji ,,poyrnoti" par njiT, <Seš, da se mora pokopališce raztegniti. Tega čisto nič potreba ni, ker je pokopališče zadosti prostorno; toda pisaČ, držeč se načela komunistiČnega, umstTUJe tako-le: CerkTena posestTa bo držaTa itak pograbila, prehitimo jo torej, in Tzemimo za zdaj par njiy župaiku ; ako se to posreči, gtegnemo roko še čež Tečje kosce, dokler bo yse ,,8renji poTinjeno". — Naj pove ,,Gospodar" Tsem UzmanoTičem, da je praTa tatTina ali pa rop, 5e se komu lastnina Tzame, naj že to stori ,,država" ali pa samoToljen srenjsk zastop. Gosposka pa utegne pisaču dokazati, da sega daljeS čez SToje postaTne meje, ako župniku takih ukazoT pošilja. Iz Celja 4. aTgusta. Silno nepripraTna kasarna deželnira branboTcem je zdaj prejana glaTna šola, pred ktero se oni na cerkyenem trgu zbirajo in vadijo med tem ko se t farni cerkTi božja služba obhaja. Naj bi naši mestni očetje le betvico kvščanskega duba še imeli, bi gotOTo tega ne bili nikdar napravili. Stari možje y naši okolici pravijo, da ae ae spominjajo, kako so njih očetje pomagali z Tožnjami, ko se je ta šola stavila in misli se, da mora t starih arhiTih gotoTo še zapisano biti, da niso le mestjani laatniki tega poslopja, temuč tudi celjski okolifiani, ker še zdaj je Tzidan nad vratmi nemški napis: c. k. okrožna glaraa šola. VolitTe celjske okolice je namestnija t Gradcu p o t r d i 1 a, akoraTno se je zoper nje 28 celjskih mestjanoT z dr. Nekerman-om pritožilo. Upamo, da si bodo noTi odborniki najpogumnišega in najmodrejšega iz med sebe t župana izTolili, kteri bo tudi slovensko šolo okolici priskrbel in s pomočjo sodnije to noTo kasarno odpravil, ako naši mestjaui, kakor se čuje z dobrim ne bodo te biše okolicanoni prodati hoteli, saj upamo, da ako se naši yerni kmetje pritožijo zavoljo nepriličnosti, da vojaki raTno pred farno cerkvijo na glas komandirajo, njim bo tudi saj Tiši gosposka y Gradcu pritrdila in mestjanov sklep in početje OTrgla. Zakaj da okrajno glavarstvo še ni TolitTe župaua razpisalo, se ne Te, pa uzroka zdaj nobenega Teč imeti ne more, kakor počasnost TradoTanja.