PoatnlM p»w«*llr«n»f leto IIitev. 225 V Ljubljen!, petek dne 23. septembra 1921 Posamezna itev. SO par - 2 K Izhaja Ob 4 sjutraj. Stana celoletno ,. 540 K mesečno....... 20 » tt itev. VkStt. Beograd, 20. septembra. Dne 16. oktobra se vrši v LJubljani >bor slovenskih demokratskih zaupnikov. ki bo tom večjega pomena, ker borno tamkaj Se pred beograjskim kongresom celotne stranke mogli pregledati polje našega dela v Sloveniji videti pomanjkljivosti organizaciji' in jili |>opraviti. Naj že danes napi-ent nekatere opazke. Veže mo k temu iolžnost v slovenskem okrožju izvoljenega poslanca, začasnega vsaj formalnega |vredsednika pokrajinskega izvrševalncga odbora in člana glavnega odbora našo stranke v Beogradu. Dnevna opozicijonalna iurnalistika očita demokratom, da šo tdso prinesli rarodu vse zaželjene sreče, ponujajo -e novi roccpti in nove stranke. Naj-■trožjomu nepristranskemu sodniku na svetu radi pripustimo, da položi na tehtnico našo delo zadiijih treh let in naj odloči, ali smo številu svojih poganskih mandatov primerno vsaj toliko delali kakor druge stranke. Ce razsodba glasi neugodno, takoj napravimo mesto drugim, ki bodo več opravili. Prepričan som. da jo demokratska stranka v skupščini in v ostalem lavnem življenju zadnjih let delovala las kakor je življenjskim potrebam našega naroda najbolj odgovarjalo. Priznavam, da je kdo še pametnejši, ki H bil, kakor zdaj naknadno pravi, to di drugo stvar morda še boljše izpeljal. 11 pametni so bili rajši pametni /a sebe in niso stopili v areno, da si pri volilatvu izvojujojo formalno legitimacijo. Oni, ki nam delo priznavajo, pogo--to grajajo vodstvo in zlasti nas parlamentarne zastopnike, da smo šli pre malo med množico, da si osvojimo njena srca. Res nismo utegnili se do-i-rikati, zabavljati na vse mogoče ne-lostatke, obljubljati nebesa na zemlji in si pridobivati s sladko besedo popularnost. V dajanju in žrtvah nasproti skupnosti jc najlepše zadoščenje za pravega demokrata. Časopisje naše -tranke v Sloveniji je vzdržavaio mo-!an kontakt vodstva z množicami in njemu gre zasluga, da je zdrava misol zmiraj zmagala, če se je iz drugih •rrani trosilo šo toliko strupa. Mo-am pa priznavati in grajati, da jo po-Irobnega dela bilo res premalo." Vod -tvo pa ne moro vsega. Preveč so naši pristaši zanašajo na — druge. Nahajajo se v zmoti, če mislijo, da se vse iiolitičuo in upravno delo začne in tonča od zgoraj. Odlični vodja naše 'ranke v Beogradu, ki ,ie dobil od ičiteljev iz Slovenijo sijajno brzojav-;o priznanja in zahvalnosti, spravil ne je v veliko zadrego z vprašanjem, tli mu morem jamčiti, da ima vsak zmed teh učiteljev v svoji vasi vsaj iet organiziranih demokratov, ki prilegajo na načela demokratskega vodi-elja, zaradi katerih je dobil tako lepo čestitko. Saj je v nasprotnem slučaju _ vse le pesek v oči. In vendar je prava Ir^nica še mnogo hujša, da namreč _ podpirajo nekateri celo odpadništvo od lemokratske stranice. Na oktoberslcem sestanku bodeino morali prečiščevati položaj in si pogledati v oči, da vidimo, ali jo še kaj uačajev v Sloveniji in koliko jih je, uredbi zakona za pobijanje draginje. Nova izvozna carinska tarifa Beograd, 22. septembra. (Izv.) Na jutršnji seji zakonodajnega odbora bo sprejeta izvozna carinska tarifa, ki lo takoj objavljena v »Službenih Novi-nah», tako da stopi že 1. oktobra v veljavo. Nato bo zakonodajni odbor od-goden za teden dni, da bodo mogli zborovati odsoki. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Izvozna carinska tarifa, ki bo sprejeta jutri v zakonodajnem odboru, prepoveduje izvoz zlatega in srebrnoga denarja, izvoz zlata in srebra v palicah, obdelanega zlatu in srebra, nakitov, prstanov itd., dalje izvoz vseh umetnin historične vrednosti. Finančni minifit&r Kumanudl se pooblašča, da more prepovedati ali omejiti izvor, dinarjev ln kranskodinarsklh novčanic. Zakon določa sledečo carinsko Izvozno tarifot za 100 kg pšenice 20 D, ovsa in ječmena 10 D, sena 5 D, opija 500 D. za konje iu kobile, belgijoke, proko 3 lota stare 100 D. za konje, iti kobile ostalo rase 250 D. Izvoz konj je dopuščen v kantingentu, ki ga odredi vlada. Za zaklane, očiščene ali neočiščeno konjo jo izvoz prost. Za mezg" 300 D, za osle 150 D; izvoz obeh '-• dopuščen v kontingentu, ki ga odredi vlada. Za ovce, žive, 30 D; za koze 20 D od glavo; za zaklane ovce. koze in ovne, očiščene, 50 D od 100 kg. Kontingent za izvoz določi istotako vlada. Za gpovodo, bivole in buše do 300 kg 120 D, za ostale 250 D od glave. Za zaklane in o&iše^ne in za hvo*b meeo (50 D za 100 kg. Svinje, žive. >1« 50 kg so proste, (»reko 50 kg 15U D. Jajca 100 kg 100 D, volna 1000 1), govejo kože 400 D, telečje 600 D, ovčj? 300 D, jagnjetina 200, krpe in odpadki 400 D, stari bakor 150 D, črni premog 10 D, bukovi in železni prari 1 1>. Velike demonstracije pred dunajsko borzo Dunaj, 22. septembra- (Izv.) Danes je prišlo pred borzo do ponovnih demonstracij. Okoli poldne je naskočilo borrano poslopje nad 700 demonstrantov, ki so razbili vse šipo na poslopju, posamezni so vdrli v borzno dvorano, kjer so demolirali vso upravo. Policija je s silo mogla vzpostaviti mir. Vse banke okoli borso so bile zaprte. Ko je polici,ja demonstrante odstra- Dunaj, 22. septembra. (Izv.) Jutri se snideta v Marcheggu češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in avstrijski kancelar dr. Scbober. Njunemu sestanku se z ozirom na madžarsko vprašanje pripisuje izvanredna .važnost, ANTANTIN ULTIMAT DOSPEL V BUDIMPEŠTO. Rim, 22. septembra. Ultimatna nota ententnih velesil .ie dospela v Budimpešto. Vstaši v Zapadni Ogrski so sklenili braniti položaj do zadnjega. Madžarska vlada smatra položaj za zelo resen. Italijansko časopisje izraža upanje, da bo madžarska vla- nila. se jo borza nadaljevala. Pod pritiskom domonstracij na ulici, Je vladalo na borzi živahno življenje. Kur-zi so se menjali vsak trenotek, vendar se je posrečilo preprečiti dviganje tujih valut. Energična akcija policijo, ki je preprečila večji obseg demonstracij, je pripomogla, da so je kurz avstrijske valute držal v sprejemljivih' mejah. da preprečila nadaljnje komplikacije IMENOVANJA PROFESORJEV. Beograd, 21. septembra. (Izv.) Ministor prosveto jo danes podpisal krot o imenovanju profesorjev na slavonskih srednjih šolah. Za ravnatelji realno gimnazije v Ljubljani je imenovan prof. dr. Pipenbacher. Borza Zagreb, devize; Berlin 201 — 201. Bukarešta 190 — 210, Milan 880 — !)05, London 795 — 80-1, Newyork ček 210 --212, Praga 253 — 256, svica 380;* -8900, Dunaj 12.30 -- 12.70. Budimpešta 28 -- 30 valute: dolarji 207 —■ 212, avstrijske krone 13.60, rubljl 17 — 18. n&peleoni 600 — 620. marko 190 .... Lfl2. Banka za Primorjo 760 — 800. Trg. obrtua banka 240. Hrv. oskomptna banka. 660 — 670. Brodska banka 420 — 425. Jadranska banka 1650. Jugoslovenska banka 500 — .Vi." Ljub. kreditna banka 820 Narodna banka 5S0. Praštediona 5240 — 5260. Rečka pučka banka 410 — -120. Srpska banka 700 — 710. Eksploatacija drva 650 — 710 Goranin 600 — 650. Gutraan 1400 — 1500. Narodna šumska industrija 590 — 605. Našička industrija drva 510 — 580. Slavonija 585 — 600. Trboveljska premog, družba 800. It.-tig-ad, valute io1«-;! 5.9S5. nr.nr U« leji 53, levi 37, avstrijske krono 5=0. dev ze: London ll'9.50, Pariz Praga 04. Dunaj 3.26, Boriin 50.75. Solun 240, Milan 224, Budimpešta 7.80. Dunaj, devize: Zagreb 813 — 817, Beograd 3250 — 3270, Berlin HiOO — 1606, Bukarešta 1595 — 1605, London 6525 — 6545, Milan 7215 — 7285, New-vorlc 1748 — 1752, Pariz 12.380 — 12.420 Praga 2047 — 2053, Sofija 1195 — 1205, Varšava 29.25 — 31.25, Ziirieh 80.175 32.255, valuto: dolarji 1730 — 1734, [lovi 1155 — 1105, marko 1575 — 160", 1 funti 6500 — 6520. francoski franki 12.370 i— 12.410. liro 7180 — 7200, dinarji 8240 i — 8260, poljske marke 81 — 33, leji 1598 I— 1608, švicarski franki 30.185 — 30.185 !češke krono 2084 — 2040. I Praga, devize: Berlin 79.25 — 80.25. Ziirieh 1488.5 -- 1491.5. Milan 856 — 858 ; Pariz 607.5 — 610.5, London 820 — 822, i Newyork 85.5 — 86.5. Beograd 157.25 — i 158.75, Bukarešta 74 — 75, Sofija 54.50 — 55.50, Dunaj 4.60 — 5.20. Varšava 1.35 — 1.95, Zagreb 39,10 — 89.90. Bu dimpešta 10.60 — 11.40, Ziirieh, devize: Berlin 5.32, Newyork 5.80, London 21.60. Pariz 41.05, Milan 21.05, Praga. 6.82, Budimpešta 0.75, Zagreb 2.60, Bukarešta.5.40, Varšava 0.11, Dunaj 0.50, avstrijske žigosan« kron« 0.37, Podpisu!te državno posofiio liridne davčne, ugodnosti investicijskega posoiila Nutranje državno kive&tirijsko po-sojilo je s stališča davkov, lak s in pristojbin re* redek in zavidanja vreden papir, ker uživa tolikn in take pogodnosti, kakor nobeden drugi dr-^avni papir. To ne velja samo za sedanjost, ampak v polni meri tudi za bodočnost, ker je uzakonjeno, da so obligacije državnega posojila oproščene ne samo od vseli današnjih itavkov, Uilcs ln pristojbin, državnih, okrožnih in občinskih, ampak tudi vseb bodočih. Ho izrecni izjavi Finančnega ministra jo razumeti pod temi davki tudi one na imovino in vojne dobičke. Kdor torej podpiše kolikorkoli visoko \ ,-oto državnega posojila, tudi fle ta znaša milijone, bo oproščen za to vsoto plačan,ja. davkov sedaj ln v 1 »odoče. med tem ko bo moral v, nasprotnem slučaju, ce invetira denar v nepremičnine ali v druge papirje, pktčati razmeroma visoke takse. ■ Zakaj tolike privilegije za olrvez-nlce notranjega državnega iKisojilai' Zato da se država rev.mžira vsem onim. ki ji pomagajo več kakor je nujno potrebno in zapovedano, na ta načiu, da ji posodijo denar in poma<-gajo urediti prometne razmere. Od ureditve promotnih razmer odvlsi ves daljni razvoj in napredek, državi se odpro vrela novih in rednih dohodkov, 6 katerimi krije razne izdatke. Prav je torej, da država favorizira one, ki ji pomagajo v tem stremljenju. Kdor so toroj hočo rešiti v bodoče vseh davčnih skrbi, naj podpiše vojno posojilo. Pridobitni krogi, kmetje, uradniki, podpisujte vojno posojilo. Vsak znesek od 100 dinarjev naprej je dobrodošel iu podpre moč ln blagostanje naše domovine ter s tem tudi blagostanje vsakega posameznega državljana, * Pri Mestni hranilnici ljubljanski jo bilo dosedaj podpisanega 7% državnega investicijskega posojila 5,392.000 K Subskripclja posojila postaje zadnje dni vodno lx>lj živahna. zaiileua lastna indriovna korist Imenovanja na mfSčansktti Solati." /m ravnatelja na meščanski šoli v Jesenicah je imenovan Ivan Mugeri. Za 6 razpisanih mest na tem zavodu ni nobenega kompetenta. 7.a ravnatelja meščansko šole v Dolnji Lendavi je imenovan Josip OoriSek, r Slovenjgradeu Ferdo Sentjurc, v Murski Soboti Janko Korie, v Šoštanju Franc Hribernik. Nezasedena učiteljska mosta na meščanskih šolah so na novo razpišejo koncem novembra t. 1. Imenovanja na osnovnih šolah. . (Na Kranjskem.) Imenovane bo za učiteljice na osnovnih šolah: V Kranjski gori Antonija Ramovš, v Breznici Melit-a Sivio, v Radovljici Marija Pavlošič, v Višnji gori Anica Kovač, v Žalni Olga Del Oott, v Toplicah pri Zagorju ob Savi Pavla Pciko-isušteršio in Julija Prestor, v Zagorju ob Savi Antonija Fabian in Marija Peclin, v fimartnom pri Litiji Ter. llodo in Mira Bleuk-Armičova, v Ribnem Marija Zakrajšek. v Toplicah pri Novem mestu Otilija Zemljakova. Za učitelje so imenovani: v Radovljici Vilko Menard, v Smihelu-štopičo Kari Gruden, v Kamniku Alojzij CrnigoJ. Podeljijo so nadu-čiteljska mesta: v 1'cčah (okraj Kamnik) Antonu Nanutu, v Vačah Avgustu Rejcu, na Polici Radu Jancžiču, v Žužemberku Ivanu Kržišniku, v Zgor. Ttihlnju Juliju Majerju. Imenovanja na bivšem Štajerskem. Za nailučitelje »o Imenovani na osnovnih šolah: pri Sv. Lovrencu v Slov, go- [ rfcah' Leophld Saldbt, * 8WmlJnh" 5o"slp ' Rajhman. Kaukler Valentina jo imenovana za nadučiteljico v Ptujski okolici. Učiteljske službe se podelei: Marici Ci-zelJ-Strnad pri Sv. Barbari v Halozah, Ludoviku Burjanu pri S*. Lovrencu v Slov. goricah, Albinu Stritarju ln Rozi Randl v Ptujski okolici, Francu Remša-ku pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Mi Torninc ▼ Globokom, Ani Cepin v St, Janžu pri Dravogradu, Jellcl Klaoer v Ribnici na Pohorju In Slavki Belšak-Eergovi t Vel. Nedelji. Službo učiteljic Senskih ročnih del ▼ Središču dobi Zora. Hitti, v Slivnici In Dobrovcah Ana PestenrSok, ▼ Lomber-gu in Sladki gori pa Angela Križanič. Na deški okoliški šoli v. celjski okolici so imenovani za učitelje: Gobec Veko-slav, Žagar Franc, Vizjak Kari in Petrak Ivo. Minka Gradišnikoma ostane še nadalje na tej šoli. Nekaj učiteljskih mteet je bilo sklenjeno na novo razpisati, nekaj oddaj pa Je bilo odgodenih, med njimi tudi zasedba nadučiteijskega mesta na deški šoli t celjski okolici. Jutri se seja višjega šolskega sveta nadaljuje. Na dnevnem redu so še imenovanja učiteljev na bivšem štajerskem ter med drugim tudi veS predlogov o razširitvi osnovnih šol ln aistemUiraoja novih službenih mest. ■V "»■!!"■ Seja višjega šolskega sveta DOBER USPEH DRŽAVNEGA POSOJILA JE NAJBOLJŠE SREDSTVO PROTI DRAGINJI. Paries ob osmih so j« začola v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani pod predsedstvom dr. Stanka Bov- i dvodnevna seja višjega solskoga sveta. — Dve ponesrečeni interpelaciji. Pred dnevnim redom .-ta prišla v razgovor dve interpolaciji kanonika Nadrv ha. Prva je bila naperjena proti viš. iol-»keuiu nadzorniku dvor. svet. Ganglu /ara/li nje~ovog;i pairijotskeua govora, ki je imel ua lotošnji skupščini UJU v l\\>gaški Slatini. Gospodu kanoniku ziniti ni bilo všeč. da je Gangl dejal: »Vsak l.ior m priznava z« državnega učitelja, mera delovati na to. da se ohrani naša ►■'iinstvena in ncrazdružeua drŽava Srhov, Hrvatov in Slovcnaev. Kdor jc drugega mnenja, ta izključuje sam sebe lz vrst narodnega učiteljstva«. G. Nadrah v - vo ji interpelaciji vprašuje, kako more biti Gangl še šolski nadzornik. Predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk se izrečo proti temu, da hI sc višji šolski svet pečal s to interpelacijo, ki je naslovljena na napačen naslov. Kanonik Nadrah predlaga zato. da naj no interpelacija predloži oddelku za uk in bogočastje, višji šolski svet pa jo sprejel predlog ravnatelja Jclcncn. ua se položi Nadraho-va interpelacija, brez debate »ad acta». Tudi z. drugo interpelacijo ni imel sreče gospod stolni kanonik Nadrah. Zavzemal se je s posebno gorečnostjo za učiteljici sostri O. v Hrastniku ter poudarjal v interpelaciji, da se je nad njima i/.vršik) nasilstvo, nečuveno v kulturni državi, kor ju j« okra.,ini šolski svet odstavi!. Po uradnih pojasnilih pa se jc kmalu moral prepričati, da ja bilo postopanje Diske oblasti ne le samo pravilno, mar-v eč 5e preinilo. Odpravljene šolske pristojbine. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec poroča. med dnigim. da jc ministrstvo z ozirom na čl. 16 »Ustava« s pričetkom irkočega šolskega leta ukinilo na vseh .•lah vpisnino, šolnino in druge pristojbine. Počitniški telovadni tečaj, ki se jc vr- -il meseca avgusta za učitelje v Ljubljani. za učiteljice v Mariboru je končal s trav jtovoljnim uspehom. Ljubljana, 22. septembra. Prvi razred meščanske šole v Ribnici je šolska uprava morala začasno ukiniti zaradi pomanjkanja prostorov. V 1. razred gimnazije v Murski Soboti se je vpisalo (it1 učencev, kar kaže, da je zavod tamkaj putreben. Pomanjkanje profesorjev. 1 Višji šolski nadzornik dr. Josip VVester i poroča o velikem pomanjkanju učnih ino-ei na srednjih šolah zlasti za matoruati-ko. fiziko, naravoslovje, opisno geomot-j rijo. komijo itd. sklene sc izdati za aka-Idemično mladino pouk, katerim strokam j naj bi se v bodočo najbolj posvečali. Ljubljanski srednješolski zavodi. Ministrstvo je privolilo, da se doseda-I nja realna gimnazija v Ljubljani z nom-j škim učnim jezikom izpremeni suksesiv-no v slovensko. Letos jo prvi razred že slovenski. Sklene sc, da naj se v bodoče dosedanja I. gimnazija v Tomnnovi ulici imenuje »Državna gimnazija*, I. dr-Ižavria realna gimnazija se imenuje zavod 1 na Poljanah. H. državna realna gimnazija pa doscdujna »nemška« realna gimnazija. — Pouk srbohrvaščine na srednjih šolah. Živa debata so vname zaradi pouka srbohrvaščine v srednjih šolah. Soglasno so priznava potreba izpopolnitve vrzeli, ki je nastala med srednjo in ljudsko šolo s tem, da so jo v 111. in IV. razredu ljudsko šole žo dosedaj poučevala srbohrvaščina, dočim pozna srednješolski učni načrt prodmet. šelo v višjih razredih. Končno se sklone, da sc bo že pričetkom šolskega leta 1021/22 po eno uro na to-den namesto slovenščino poučevala v vseh razredih srednjih Stol srbohrvaščina. Učna uprava bo naprosila ministrstvo za nov kredit, da so omogoči nastavitev kvalificiranih učnih moči za pouk srbohrvaščine. Grščina na realnih gimnazijah. Na realnih gimnazijah se uvede grščina kot prost prodmet. Obiskovali ga bodo lahko učenci od 'I. razreda naprej. Projektirani so trije tečaji. V Ljubljani so mora zglasiti za prvi tečaj najmanj 15 učencev, v ostalih realnih gimnazijah vsaj 10 učeneov, sicer so tečaj no vrši. Po svetu j — Aluminijev denar na Francoskem Dne 16. t. m. je izdala francoska državna. banka nov aluminijev denar po en in dva franka, v zameno za stare papirnate bankovce, ki so bili izdani za časa svetovne vojne. Pariško prebivalstvo je z največjim veseljem pričakovalo ta dan. Navedenega dne se je zbrala na dvorišču državne banke ogromna, masa pariških prebivalcev, 'ki so čakali, da sc jim zamenja raztrgani denar. Samo prvi dan je bilo zamenjanih za 2 milijona novih frankov. Že ob 11 dopoldne jo cirkuliral ta novi denar po bankah, tramvajih in avtomobilih. Državna banka je obljubila, i da bo dala v promet aluminijevega de-i narja za 30 milijonov po en frank in j za 10 milijonov po 2 franka, — - Preganjanje anarhistov v Moskvi. j Sovjetski listi |)oroOajo, da je bilo v Moskvi aretiranih mnogo oseb lz anarhističnih krogov. Voč nego 050 oseb je bilo aretiranih in odvedenih v zapore. Med aretiranimi se nahaja tudi več znanih roditeljev ruskega anarhizma. — Švicarsko časopisje proti ekste-ritorijalnosti razkralja Karla. Švicarsko liberalno časopisje obširno komentira in kritizira odlok zveznega sveta j v pogledu nadžar. razkralja Karla v vprašanju eksterltorijalnosti. V savez-ni palači se na to napade odgovarja, da Madžarska ni republika, ampak monarhija. Karel Habsburški je legiti-mon kralj, kateremu pa je onemogo-čono vršiti suvereno funkcijo samo na temelju odredbe zaveznikov, »National Zoitung» iz Basla vidi v takem naziranju zveznega sveta pogubono-sen precedens za švicarsko politiko in to posebno vsled vmešavanja v notranje odnošajo drugih držav. List je mnenja, da se mora ta odlok švicarske vlado pripisati močnim religioznim strujam. — Kolera v Rusiji. Po podatkih statističnega oddelka v Moskvi je od počotka epidemije kolero do 23. avgusta bilo v cesli Rusiji 112.582 bolnikov na koleri. Do 1. aprila jih je bilo SOli, v maju 1824, v juniju 29.604, v juliju 61.861 in v avgustu 7.762. Epidemija je bila razširjena v 30 gubernijah. Po najnovejših podatkih kolera v rdoči armadi ponehujo. Politične beležke -r Demokratska strahovlada nad učiteljstvom. Včerajšnji »Slovenec« navaja 16 slučajev, s katerimi dokazuje, kako strašne krivice se gode ufii-teljstvu, ki si Se upa izpovodati krščanska načela. Da si bi te Elučaje enega za dnigim lahko izpodbili kot neresnične, oziroma zavite, se nočemo pečati z njimi, ker je to zadeva edine kompe-tentne oblaaii — višjega šolskega sveta, ki bo razsojaj o teh slučajih! »Slovenec t- navaja 16 slučajev to »strahovlade«, porabil pa jc. kako jo trpelo 2000 slovenskih učiteljev pod Suster-šič » Lampe « Jarčevo strahovlado, ko je bivši deželni šolski svet z izstradar njem liotol duševno in fizično ubiti uči-teljstvo, bo jo ta dožolni šolski svet premeščal in odpuščal učitelje, ld uiso hoteli kloniti glavo pred župnikovimi povolji. Ako bi hoteli navajati slučaje klerikalno strahovlade nad učiteljstvom, bi jih lahko navedli sto in sto, in to tragične slučaje, ki to končali s smrtjo ^preganjanih žrtev. Na te dni se »Slovence* ne spominja. Ako pa danes višji šolski svet postopa po zakonu ia vesti, je to strahovlada! -(- Tipičen primer klerikalnih denuit-cljacij. Pri predsedstvu višjega šolskega sveta se je nedavno oglasila depu-tacijai iz neke občine, ld jc hotela zahtevati premestitev nekega učitelja. Depiitaoijo jc vodil seveda župnik, a pod "njegovim vodstvom so bili klerikalni župan in nokaj zapeljanih kmetov. Govorili so na dolgo in široko, navajali vse mogoče grehe dotičnega učitelja. Funkcijonar višjega šolskega sveta je poslušal te tožbe in ker se mta je zdela obtožba uvaževanja vredna, je poklical zapisnikarja, da se pro-tokolirajo vse izjave in obtožbe. Predsednik jo pozval najprej župnika, da zapisnikarju diktira svojo obtožbo. Tedaj se je pa župnik-ftenuncijant prepia sil in izjavil, da »na zapisnik nič ne ■dala Isto so izjavili tudi ostali toži-telji. Na ta način so zapisnik ni mogel sestaviti in klerikalni denuncijanti so odšli. -j- K volitvi župana v Ptuju nam poročajo: Kakor znano je dobil pri ožji volitvi župana v Ptuju demokratski kandidat dr. Senčar tudi en na-rodnosocijalni glas, medtem ko so ostali NSSarji glasovali za svojega kandidata, ki ni bil v ožji volitvi ter tako omogočili, da je prodrl soo.-dem. Slovenska nalmlsjSa (Umetniški večer Podbevšek in Premrou v ljubljanskem "Mestnem domu» dne 12. septembra.) I. Ko ic lansko leto v novemberskih dneh stopila nova umetnost pred nas (Umetnostna razstava .lakac, Kralja etc., Kogojev večer, Podbcvškova soareja) so hoteli umetniki povedati samo s svojimi deli. kaj hočejo, In so sodbo prepuščali javnosti. Citali smo o teh prireditvah razna poročila: temeljita in površna, pohvalna in odklanjajoča, slavospevc In ./asmehe. Iz sodelujočih umetnikov se ni nobeden oglasil z odgovorom v Javnosti, šli so in delali naprej po svojem prepričanju. /,'aduja umetnostna razstava jc ,vzbu-dila zopet iavno debato. V glasbi za to ni bilo prilike. Lltcratl pa so Imeli v sredo v ljubljanskem Mestnem domu svoj drugi večer In pesnik Podbevšek je pri tej priliki prvič poda.! nekak program; povedal je, kaj hoče nova generacija, kaj veruje, ka) zameta)«, kaj .sanja, kam hrepeni. Občinstva je bilo mnogo, največ mladine. Pesnik Podbevšek le podai v svojem tovoru uajprel par citatov novelših pesnikov in iMf»tH nato o ciljih iti idc- I alili nove generacijo. Citiral Je With-mana in Nictzsclieja kot dva predhodni-J ka novega sveta. Govoril jc o sodobnih smereh v svetovni literaturi, navajal razna nemška, italijanska, francoska imena in jc našteval razne — izine od futuriz-ma do dadaizina. Takozvana narodna umetnost sc !e preživela — nova smer gre preko starih svetov. Novi misleci gredo do nieie blaznosti in preko to meje v novi svet. Zanje ni časa, ne prostora, ne razmer; svobodno plavajo v sferah, kjer čutijo človeka bodočnosti. Naša umetnost jc zastarela, zato sc publika zanjo ne zanima, ker je publika napredovala, umetniki pa ne. Cankar je slutil ta novi čas. Vsi drugi bivši umetniki pri nas so dilctantjc, ki so potrebni samo za prehod, kakor je delavec mojstru potreben za zgradbo. Novi umetniki so paciflcistl. Nacionalizem je zastarela oblika, ki jo jc treba premagati. Esperanto uapreduje: narodi sc bodo zbližali v novi umetnosti, nastal bo nov človek. Ta človek nc bo več priznal besede »nemogoče«. Stoletja bodo prešla v nič, ker so bila samo priprava za tega človeka. Oni, ki nc verujejo, na! pomislijo, da so lantasti obvladali svet (Kristus, Mohamed, Luter, Napoleon, Ljenin). Sedanjost je nič, bodočnost ic vse. Nemčija si 1)0 opomogla, ker jI niso vzeli njeniii velikih mož, kajti človek je, ki ustvarja svet — človek pa raste iz narodov Ul preko njih. Nekof so zidali ba- i bilonsk! stolp. Hoteli so priti do nebes, pa jim je Bog zmešal jezike. Tam v bodočnosti hočemo drug tak babilonski stolp in človeštvo je samo nihalo med tema dvema stolpoma. V te) bodočnosti vidi nova umetnost svoi poklic, ki ga mora vršiti z vso odločnostjo in bojevi-tostjo. Naši dosedanji umetniki o tej novi umetnosti še niso izgovorii svoic odločilne besede: menda so ljubosumni iu se boje za svoje lavorikc. Manjka jim trudi drugih krščanskih čednosti. To jc neka) misli iz Podbevšfcovega govora. Poleg tega se ie dotaknil Nu-šiča, češ da ne skrbi za umetnost, papeža, češ da ni delal za mir, kakor io bila njegova krščanska dolžnost, in še mnogih drugih. Oovor je bil zanimiv Iu duhovit, tu in tam oster In Izzivajoč, a prepričevalen in odločen. Seveda nezmotljivosti tudi pesniku Podbevšku nc bomo priznali: kar se tiče nazorov, pa smo mu dali, čc ne v vsem, pa v marsičem prav. Od leta 1892. do danes jc 30 let, to ie doba ene generacije, moderna je y tem času dala svoj sad. In prav je, da pride nekaj novega. Mi vsi čakamo teh novih svetov, ki jih bo nova umetnost razkrila. f'wši novi — ne vere ali sprejemajo ime luturistl ne, so šele v začetku, zato pnč ne bodo trdili, da so že na vrhuncu porVnos*". Imalo pred sebo) še težko pot '■> oni Jo s?re!ewajo s ponosom in samozavestjo. Ni vse novo, kar I se. njim novo zdi. Ti začetk^uas »potni-1 njaio na dobo dekadentov o devetdesetih letih: Iz prehoda ie moderna iskala svoja pota. Naši novi so Imeli že pred vojno svojega predhodnika: France Staicr ie umrl leta 1916, mlad v Vipavi. 2e takrat se le čutilo, da moderna dozoreva in da pride revolucija. Vsi ne bodo o vsem priznali edlnozveličavnostl Podbevškovega programa, priznati pa se mora resnost in resničnost tega stremlcnja, in v tem se nam zdi, )e bil pomen Podbevškovega govora. Pot jc prosta, polje je prazno; nihče ne ovira pohoda naprej in nova umetnost bo zmagala, ako je v n)i ris to, kar slutijo njeni predstaviteljl. Mislimo, da ne bo nihče ljubosumen na la-vorike, ki lih bodo na Slovenskem želi novi umetniki na svoji poti navzgor, — Le naprej! Za Podbevškom )e čltal pesnik Pre-mru svoje pesmi. Med njimi le bilo nekaj lepih in se )e čutilo, da dobiva nova umetnost že nekake stalnejje oblike In primere, ki se jim uho počasi privadi. Iluzija In resničnost, slika In primera, pojem In beseda se bore ter druga ob drugI Iz nelasnostl v Jasnost In skušajo sugestivno potegniti za sebo) poslušalca. Ta večer |e bil zanimiv In smo bili zadovoljni ž nilm, Dr.l.L. IL (Od druge strani tmo prejeli Je naslednje poročilo:) t Sila? »utail* '!' j« M to. Potni Loslnscheg. Sedaj razširjajo nar. sofu Ijalci o svojem lastnem pristašu r;lin, obrekljive vesti. G. Ciril Tušek, ki j, oddal kot nar. soc. odbornik svoj jj,'. za demokratskega kandidata, je zai' izjavil Icrajovnemu vodstvu JDS, da ji ravnal pri glasovanju prosto kol rodnjak, ki so je zavedal, da gre nx rodna dolžnost pred vsemi druginii Govorice, da je g. Tušek moral gh.(„ vati za demokratskega kandidata. W, bi mu sicer demokrati odpovedali krr. dit, so že radi tega prazna obrekovj. nja, ker g. C. Tušek ni nikomur iijf dolžan. O Protlčevi akciji v Vojvodi prinašajo razni listi povsem notoču: poročila. Govore, kot. l>i se odbor i, dlkalue stranke za Vojvodino spora zumel s Protičem, kar je pa popoln^ ma netočno. Glede Protjdeve akcije m je izrekel glavni odbor proti vsakeim ceplenju stranke, lo par radikalni! disidontov s Kliclnom na čelu je oda bravalo Protičevo taktiko. Vesti o uiti. matu vojvodinskih radikalcev Pašiu so netočne, ker ta ultimat je sklenili le Klicinova skupina, ki pit dane> \ radikalni stranki za Vojvodino nc |n> menja prav ničesar. — Minister za p šte .dr Miletič je odpotoval v Nov Sad, da kot šef radikalne stranko n Vojvodino pojasni položaj. — Po i.•> ročilih iz Novega Sada se jo večina v,i dikalnih poslancev izjavila za kolil. i mogoče najožjo kooperacijo z dene kratsko stranko. Utemeljevali so sv„ je stališče z dejstvom; da po sprejt ustavi med vojvodinskimi radikale! > demokrati ni več nobenega načelno;, in političnega, nosporazuma, kar se praktično že večkrat dokazalo. Protič ln Radič. Iz. Beograda poru čajo, da je Protič v krogu svojih pol, tičnih prijateljev izjavil, da so vsa!,i pogajanja med Radičem in blokom. !; ga je hotel osnovati Protič, izključena dokler sloji Radi6 na hrvatskem n publikanskem programu. Zato jo IV tič tudi prekinil vsaka uadaljna poga janja z Radidem, ki ni liotol prišla i na njegove zahteve. Tudi ta Proticeu izjava je dokaz, da je njegova velike potozna opozicijonalna akcija, v kut ri jo z vso gotovostjo računal na Ua dida, padla v vodo. Protič jo predi; gal Radidu, naj pride v skupščine kjer bodo vodili zakonito borbo za revizijo ustave, a lladid je odklonil tur! ta Protičev predlog, nakar jc Proti definitivno prekinil pogajanja z Radi čem, Prosveta Dramsko gledališče v Ljubljani si otvori z Jos. Kosorlcvo dramo »Poža strasti«. Je to ena prvih Jugoslovanski! dram, ki je prodra tudi v tnjino. O nlci bomo še obširneje poročali. Kot driit noviteta jc na programu Shakespearjcvj •Komedija zmešnjav., ki so jo žc prt. leti igrali, ki pa bo v novi Sestovi režiji novi zasedbi in novi sijajni opremi brez dvoma splošno ugajala' občinstvu. Tretji noviteta bo drama A. Wi!dgansa, ravnatelja dunajskega Staatstheatra (nekda1 Burgtheatra) »Ljubezen*. Intimna, mi stična, toda vsem razumljiva drama -kot vse Wildgansove — ki zahteva samo prvovrstno občinstvo. O. Putjata ho režiral slovitega Gogolievega »Revizorja*. Celjsko mestno gledališče. V sohoio se igra kot otvoritvena predstava Fin-žgarjeva ljudska drama »Razvaline življenja«. V nedeljo se igra ponovi. Jugoslovanske drame v Pragi. Na letošnjem repertoarju Švandovega gledališča v Pragi se nahaja Funtkova drama «Tckma» in Kosorlev »Požar strasti«. Sokolski Bsstnik t-Sokolu h ie daroval g. Albin Ravnikar, Vrhovčeva ulica 3, za ponovno ukradeno mu «Jutro» 40 K. dvorana Mestnega doma iu to samo prvovrstno občinstvo: literatie, slikani, dijakl-pesnikl in mnogo dam. Podbevšek govori z ostrim povdarkoial In v nebrzdanem tempu »Nihanje čudodelne ure«. Citati iz dosedanjih slovenskih pesnikov nas uvajajo v nove čase. drzne smeri, neverjetne domisleke, bije antanto, militarizem, papeža Benedikti XV., ministrstvo za prosveto, gospodi!" Br. Nušlča, vso koruptno sedanjost pr vojni in se yes zbičan, do blaznosti utrujen ustavi ob babilonskem stolpu Št. 2 Breznarodnost, brezklasnost, vsi govori eno samo besedo: »Sebe. »Našli smo pc delov svota, ki pa so samo en del •— se da) iščemo in stojimo v, resnici šele prcc drugim — pred smrtjo«. Utls je bil ti električne pesmi, govorjene z nam še nc poznanimi besedami, epohalen. Obraz utrujeni, proklln)a|o£l preteklost, hrepc nečl v bodočnost, verujoči van)o! Vlad. Premru je pa že ves drug mo: Njegovo č!tanje |e zelo umerleno, no tranje in globoko. Drzne, naravsos mrzlICne primere, ki te potegujejo brez poeolno za sebo), diktator y nove sve tov«, obupno se boreč v svojem Iskanji ves krvav od preteklosti In poln mot ko gleda v bodočnost. »Orbavec s sekir nt obzorju« In »Letalec med plimo < vseko« sta višek večera. Četrti veCer nam bo ie MUJt — !« ■ ■ O Domače vesti * Dokaz verske nestrpnosti so dali i da so je proglasilo mosto Frana E r Ž a- . . . « . -i..«;. 1.;--l./.n.lr.. »i- linanann utravfi nn akoimenovanl jugoslovanski Škofje, ki ,0 enostavno odklonili ob štirideset Inevnici smrti kralja Petra po kato-jških cerkvah posmrtne obrede. Skli-;,;v iinje na katoliške obrede in na va-iktmskega papeža jo popolnoma n*« nncnfcno. ker vemo, da se prirejajo po ,alolltikih cerkvah zaduSnice za vsakim umrlim, seveda uaš veliki kralj jo )il pravoslavne vere, zato se po katoliških cerkvah ne sme spominjati njo-rrovuga imena. Pozivamo ljubljansko občinstvo, da se udeleži v soboto Bti-lidcsetdnovnega parastosa za našim nesmrtnim kraljem, ki se vrši v pravo-r lavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica (bivša belgijska vojašnica). Uro te objavimo. * Iz najnovejšega «Domoijuba» (od JI. t. ni.) par najbolj duhtečih cvetk: (iniloba, nepoštenoet, podkupljivost v državni upravi do neba smrdi, liberalno uradništvo lenobo pase, verižnikom iu oderuhom je pod varstvom ministrov napočila -zlata doba, na ministrskih stolčkih eedo ljudje, kakor Pribičevič, ki je na la« enak komunističnim atentatorjem Splošni smrad, ld se razširja iz Belgrada po coli državi, je tmli že Slovenijo okužil , ■ « Iz Slovenijo je šlo lani in letos (v Srbijo) Ci--ioga dobička 700 milijonov kron. Ko liko bo kmet plačeval obresti zn na-moravano 17 milijardno državno posojilo! Vlada pripravlja nov volilni red, •id bodo tisto stranke, ki so organizirano i»o celi državi, dobile večino i>o--hinccv, brez obzira na število glasov! Preganjanje katoličanov sc nadaljuje, Zgodovinska slika iz «preganjanja katoliške cerkve v Franciji* z navedbami, kako država davi vero, upropa- ča duhovnike, pobira na Volili i petek križe iz šol, odvzame cerkvi vse položne ustanove, večne maše ter tako n'!o umrle katoličana oropa njihove iaiti. »Pri nas gre vlada isto pot.» --Najnovejša številka »Domoljuba* Je uri vidno zamišljena kot. agitacijska ' vilka za državno posojilo, zato je v i/razih nekoliko milejši nego sicer. l'o-abila je le povedati, da se v Jugoslaviji sploh vrši sedaj nokaj takega, kakor podpisovanje državnega posojila. Domoljub* je pač že U[>ehan od agitacije za avstrijska vojna posojila. * Si parva llcet... Spominu umrlc-va grofa Filipa Eulenburga posveča včeraj uredništvo Peskove »Jugoslavijo* prvo dnevno vest. K ti proslavi od straui Peskovoga glasila imamo dodati samo izjavo pruskega zdrav- t venega svetnika dr. Magnus-Hirsch-1'elda, ki je kot. sodili izvedenec na nizpravi Harden - Eulenburg izjavil. Homoseksualnost je patološki pojav, ki izhaja ne samo iz podedovanosti, ampak tudi po vplivih okolice. * Žične ovire na jiigoslovenski-ilali-j-.msUl meji. Sporazumno s komando dravske divizijske oblasti v Ljubljani in z gospodarsko komisijo pokrajin-■! morejo tudi visoke izvozne oarinc. I.;i Plata —• koruza (ameriška) je navzlic, visokemu kurau dolarja še vedno cenejša, nego naSa. Cene: pšenica 1020—1050 K. Ječmen 900-930 K, ovos 700—780 K, koruza 770 -790 K, moka št. 0 15.20-15.50 K, otrobi 500-520 K, beli fižol tstaril 920—960 K, novi okoli 1000 K. Zamenjava bankovcev v prvi In drugI coni Dalmacije. Splitsko »Novo Doba* poročaj da se jo centralna komisija za zamenjavo a.-o. bankovcev v novu-osvobojenih krajih, 8 sedežem v Splitu — z ozirom na kritično ekonomsko sta nje prebivalstva — zopet obrnila na mi nistrstvo financ s predlogom, naj so v evakuirani prvi in drugI coni Izvedo po polna zamenjava po določeni relaciji, ki naj bi bila kasneje merodajna tudi za tretjo couo. = Koncentracija češkoslovaške žele/ r.e industrije. Tr! največje češkoslovaški' želozamo, ki ustanovijo n 1. oktobrom skupen prodajni biro, razpravljajo glede pristopa ostalih železarn Češkoslovaške, da uvedejo skupno prodajo v domači državi kakor v inozemstvu. = Češki hmeljskl trg. Iz Zatca poročajo •/. dne 19. t. m.: Kupčija se noče razviti živahnejšo. Cena jo padla. Prvovrstno blago se jn nakupovalo po 6000 Kč za 50 kg (okoli 300 naSih kron za I kg), sla-bejša kakovost pa po okoli 5500 Kč. Zastopniki velikih hmeljskl h tvTdk so žn izjavili, da ne liodo več. nakupovali pro l;o 5000 Kč. Seveda ta izjava no pomeni mnogo. Na dragi strani so pa še tndi mnogi produeenti zelo drzljivi in čakajo boljših cen. — Iz Niirnherga (Nemčija) pornfajo danes o živahni kupčiji. Cene so zopot, narastlo. Alzncijsko hmeljsko poročilo. Ir. Ha-genaua (Alzacija) nam poročajo i dne 10. t. m.: Tekom zadnjih 10 dni so cene hmelju nazadovale za skoro 800 frankov pri 50 kg. Nakupovanje jo stalno pojemalo. Danos sc plač«, '120 do 600 cventu-elno do 700 frankov za 50 kg. Povpraševanje po starem lnjiielju je popolnoma prenehalo. Pivovarne kupujejo le najpotrebnejše, ker račuimjo s< padcem cen kakor jo bilo lani. Lanuko na jvišje cene se tu še niso dosegle, medtem ko so t« na vseh ostalih tržiščih prekoračene. To je pripisovati temu, da so letos izostali angleški trgovci, ki so pognali lani cone do 10'I0 frankov za 50 k s. — Nadaljnji razvoj jo odvisen od angleških trgovcev. Ker so pa angleško hmeljske tvrdke prodale pred par ineseti na tisoče bal lani kupljenega in vsled angleško uvozn« prepovedi še v Ostemdu, Gandu, Anversi itd. vskladiščeuega lonelja nazaj na kontinent, je tu malo upsuija na večja angleška naročila. Splošno so sodi, da bo si An-gleži zagotovili cenejši ameriški hmelj, kar je vsled prcdimenovanih prodaj tudi verjetno. Porast cen pa kljub temu ni iz ključen, kajti v hmelj-ki trgovini ni nič nemogoče. — 1. I. - Ntlmherška cenitev svetovne hmeljske letine. Nemško hmeljarsko društvu v Nilrliorgu ceni svetovno hmeljsko letino na 725.000 storili centov (po 50 ltg) proti 1,032.000 starih centov 1920. Letošnja svetovna potreba s« ceni na okroglo 1 milijon starih centov. Torej bi znaM po tej cenitvi primanjkljaj okroglo 800 tisoč starih centov Vremensko poročilo Ljubljana 806 m nad morjem. Srcilnjs včerajšnja temperatura 12'4, normalna 18 '9. Vremenska napoved: hladno vetr. vreme. Solnee vzhaja ob 5'47, zahaja ob 17-68. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jntra", Odgovorni urednik Vit. F. iTelenc. Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril iu Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumenlie, zahtevajte edino le to vrsto! (493) Pokojninsko zavarovanje PoKojninskJ zavod za nsmošfiene/e v LJubljani je razposlal 2e koncem avgusta »lutbodajoleem obrazce s pozivom, naj njih saj do 10. septembra naznanijo celokupne letno prejemke svojih iiime-iieneev po stanju dne 1. julija 1021. Ker zavod teh podatkov v svrho primemiej-hs rešitve pokojninskega zavarovanja nujno potrebuje, opozarja tiste službo-dajalce, ki še do sedaj niso izpolnili svoje dolžnosti, šo enkrat in zadnjikrat, naj \-pošljejo izpolnjone obrazce V6aj (Jo dne 1. oktobra, in sicer tudi tedaj, čo so bili prejemki nameščencev dne 1. julija 1921 še vedno toliki, k.ot so bili dosedaj prijavljeni pri Pokojninskem zavodu. Kakor ee opaža, pufčajo službodajalci pri mnogih name,učencih, za katere je gotovo, da prejemajo poleg ttalnih plač, do-klad itd., tudi rozine drugo dogovorjene ali rodno broz dogovora se ponavljajoče prejemke, kakor tiintijenie, provizije, re numeraeije, bilnnftne, božične in novoletno nagrade, nagrs.de za čeztirno delo itd., dotične rubrike prijavnih obra/zcev kar prazne ali pa jih izpolnjujejo povsem ne-doloečno, kakor n. pr.: namošfieuoc ima tudi pravico do Sodstotnega iiisteija dobička podjetja. Če no ne vB natančno, koliko bodo ti prejemki letos znašali, naj se navede pn prejemkih, za katero je nameščencu zajamčen monla gotov najnižji znesek, ta. znesek, sicer pa zne -ek, ki ga je prejel nameščenec v letih 101? 1919, 19J0, otlroms v Stajšem času, od kar služi pri sedanjem služboda- jalctt in pripomni, koliko bodo ti prejemki vsaj približno znašali v letošniom letu. Kdor v prijavi teh premenljivik prejemkov ni v celoti in re.miluo nnvodel, naj jih naznani Pokoja!|i:iHemu zavodu najpozneje do dne 1. oktrt 'a naknadno v posebnem dopisu. Kdor v aoda-j dolo Jonom zadnjem ro ku prijave ne bi vposlal aH pop-.ltiil, tega bo naznanil zavod zarodi otežkočonja njegovega poslovanja in onoinogočenja tako nujno preureditve i>okojnlnskega vprašanja političnemu oblriRtvii s predlogom, da ga po zakonu strogo kaznuje. AmeriSko državljanstvo Nedavno je ameriški urad za priseljence dobil vprašanje z raznih strani, da-li »o oseba, rojena v Združenih Državah, ki so preseli, ko je šo mladoletna, v inozemstvo in tam odraso, smo smatrati za ameriškega državljana ali ne. Moto-H takti oseba, ko se zopet povnio v Združene države ln so tam nastani, preskrbeti si ameriško državljanstvo po redni proceduri? Ta vprašanja so bila predložena na dr- j žavno vlado, ki je dala sledeča razjašnje- t nja: Oseba, rojena v Združenih Državah in j nastanjona v inozemstvu, nikdar no zgu- i bi svojega ameriškega državljanstva, ra- j zun ako po dopolnjenem 21 letu zapriae-ie vernost kaki drugi državi. Osebo, rojena v Ameriki iu nastanjena v inostrnnstvu moro — ako hoče — spro-meniti svoje državljanstvo po dovršenem 21. letu starosti, ako tega ne stori, osta-no ameriški državljan brez ozira na to, kako dolgo stanuje Izven jurisdllcclje Združenih Držav. Glede doce amcrickih državljanov, rojene v inozemstvu, velja sledečo: Vsi otroci rojeni izven mej in jurlsdl-oijo Združenih Držav, kojih očetje so bili za časa njih rojstva državljani Združenih Držav, se proglašajo za državljane Združenih Držav; ali državljansko pravo ne prehaja na deeo, katere očetje niso bili nastanjeni v Združenih Državah. Daljne določbo zakona odrejajo, da otroci, nastanjeni v inozemstvu in ki so ameriški državljani, »morajo v svrho, da vživajo zaščito te vlado, po dopolnjenem 18. letu staroEti izjaviti pri ameriškem konzulatu svoj namen, da postanejo star novnlei in ostanejo državljani Združenih Držav, ln morajo nadalje po doseženi polnoletnosti znpri:eči vernost Združenim Državam*. Glede naturalizlranega državljana, ki so je izseli! iz Združenih Držav, določa zakon sledečo: Ako se jo isti izselil iz Združenih držav in stanuje skozi dve loti v državi, od koder jo prvotno prišel, ali skozi pet let v kaki drugi inozemski državi, se predpostavlja, da je prenehal biti ameriški državljan. To domnovo pa more on izpodblti s tem, da diplomatič- nim ali konzularnim zastopnikom Združenih Držav predloži »»dovoljujoča dokazila. Predi»ogoj pa je, da so nobeden državljan no smo okspatrljirati (odreči svojemu državljanstvu) ako je domovina v vojnom stanju. Inozemska žena, hi je poslala ameriška državljanka potom poroke s kakim Atne-rikancom, ostane Amerlkanka tudi po koncu zakonskega razmerja, (to je po so-progovi smrti ali razporoki), ako še nadalje ostane v Združenih Državah, razun ako bc formalno odreče temu državljanstvu pred sodiščem. Ako jo nastanjena v inozemstvu, more obdržati svoje ameriško državljanstvo, ako se tozadevno izjavi pred konzulatom tekom onega leta po koncu zakonskega razmerja. Amerlkanka pa, ki se poroči z inozem-cem, prevzame njegovo državljanstvo. Po koncu zakonskega razmerja more nazaj dobiti svoje ameriško državljanstvo s tem, da se tekom enega leta izjavi pred ameriškim konzulom, ako živi v inozemstvu; ako pa so vrne nazaj v Združene Države oziroma ako ftannjo v Združenih Državah ob koncu svojega zakonskega razmerja, postano zopet ameriška državljanka žo s tem, da tnltaj stannjo. Otrok, rojen izven Združenih Držav od roditeljev, ki so bili inozemci ob njego-vom rojt.tvu, se smatra ameriškim državljanom, ako so se ti roditelji naturalizi-rali ali pridobili nazaj ameriško državljanstvo tekom njegove inaloletnosti. Toda ameriško državljanstvo začno šo le teda.i, ko so ta nialoletni otrok proseli v j Združene Državo ln začne tam stanovati Jugosl. sekcija Forelgn Language ln!or. matlon Service. Tisočak, naložen v državnem pn. l sojiln, (i nese letno 70 K obresti, Tisočak, naložen v hranilnici, posojilnici uli banlci, ti nese lotmi največ 40 K obresti. Tisočak, ki ga držiš doma, ti na prinese nič. Naloži zato svoj prihranek v državno posojilo, za katerega jamči država z vsem premoženjem, NARKOZA IN ŽIVALI. V zoološkem vrtu Newyorka se jo lepi levinji zarastel noht v meso. Zdravnik ee je odločal, da žival operira. Na splošno začudenje vseh prisotnih jo bilo za usp.r vanje levinje potrebno nič manj kakor dva litra klorofornia. In kljub tej strašni količini jo spala zver komaj četrt ure. Ko jo kloroform prenehal dolovati, se jo lo-vinja tako razljutila, da so jo morali takoj vtakniti v posebno kletko. In to e?.mo j radi enega nohta! P^^O 1 ■ r*kničaa, mandalon, prepeličrvr (koks), suhe S&11JJUJ© plača najvišje dnevne oene ICmet & Komp. H8i 10-6 Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Prosimo za ponudbe. i nova hiša s pohištvom, moderni živinski in svinjski hlevi, kozoleo, 6 glav govedi, 20 svinj, inventar, lastni vodovod, 36 oralov njiv, travnikov in gozdov, 3 kilometre oddaljeno od železniške postaje na progi Zidani most - Zagreb. Več se izv6 pri A. Iva-netiču, Maribor, Prečna nlioa 6. 1561 3—2 Proda se spalnica ic hrastovega lesa, z veliko Bteno, najnovejši sistem, elegantna, ter drago rasno kompletno pohlitvo po zelo nizkih cenah pri Zvann Andlovlon, mizarju, Gosposvetska cesta štev. 13, KollzeJ, pritličje, vrata 38. 1653 8—2 L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovat&lj deinikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih, palic. 1327 Popravila bjčno in solidno I 62—11 Dobro ohranjeno motorno kolo Puch 6 H. P., b priklopnim vozom (Beivragen), z dvojno prestavo (DoppolObersctznng) in prostim tekom (Loerlauf) ceno prodasta Brata Brumen v Murski Soboti Prekmurje. 1663 1535 Prasne in rabljene 80—6 vreče (djakova) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Kranj. Knpnjo suhe gobe, fižol, brinievo otie. Telofon int. št. 9, Kranj. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po poŠti 3 K več. Broš., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. II. dela I. dol 21 K, 11. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris: Borba za Jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K1-80več. Dokumenti o jadranskem vprašanjn. Cena 18 K, po pošti K 1-80 več. st. Sag&din: Ifai sadašn ji nstavnl položaj. Cona 16 K, po pošti K 1'80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Hotel »MANGART", Bled-Rečica z vsem hotelskim, gostilniškim in kuhinjskim inventarjem, z vrtom, ledenico in kletmi, primeren tndi za trgovino se ppOdOn Istotam se proda tudi poleg hotela nahajajoča se SpeCepljaka trgovina z vsem inventarjem in zalogo. Vsa pojasnila daje dr. Viljem Krejfii, odvetnik r Ljubljani, Wol-fova nlioa Stev, S, I. nadstropje. 1669 Tri prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho vpeljave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini kakor tudi v Dalmaciji in črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. Haročajte dnevnik „Jntro"! Sprejmo ae v trajno delo izvežbani mizarski pomočniki. Ilrana in stanovanje v hiši ali izven hiše. Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 1662 6—1 Hiša na Glincah št. 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna za vsako podjetje, se proda. Več se izvč istotam pri lastnikn Trlbuču. 1647 3—8 Ugodna prilika. Na prodaj sta dve stari perrljski preprogi, in aicor ena „Shirwan" 1X 8 • 6 m, druga „*>okkara" 1 • 10x 1 • 60 m. Naslov ee izvč v upravi «Jutra», is85 a—a Nudim brezobvezno Ciril- Metodove vžigalice ^DRAVA'«-VŽIGALICE4 družba sv. Cirila In Metodo. Zitoga pri Iv. Pwdw. i Llubll.nl. T« vttffalloe •o » prU družbi n. Ciril« !• M.tod. * V LJUBLJANI. Cens povsem konkurenčna. Pri naknpn vžigalic zahtevajte moj cenik. J. Perdan, Ljubljana. Čevlji vseh vrst, moški, ženski in otročji, se dobe po najnižjih dnevnih cenah pri znani tvrdki ALEKSANOER OBLAT, LJubljana, Sv. Patra cesta St. 28. Bazp«$ll]jjs tt pi povzetja p« nem krallestu. 616 28-86 Posebnosti domačega izdelka sa geo novorojence. Tetra-perilo. 89 Ca J® (Mestni trg 8 Rsizglas« 1561 Dne 1. oktobra 1921. ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji /a Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje (v sobi št. 2) ponudna obravnava za prevzem mizarskih, kamnoseških in steklarskih del pri gradnji amfen latoriia na Niriu v LiubBiano. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti mod uradnimi urami pri oddelku IV b gradbene direkcijo. Ponudbe morajo biti zapečatene, kolkovane s kolkom za 20 dinarjev, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5% ponudne vsote, z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje in končno z dovolitvijo ministra za gradbe, da se' snio ponudnik udeleževati javnih licitacij. Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dola brez ozira na ponujeno vsoto. Ponudb, ki ne bi bile pravilno kolkovane, gradbena direkcija ne bo vpoštevala. Mesto dovolitve udeleževanja javnih licitacij zadošča za sedaj kol-kovana prošnja na ministrstvo gradjevina, ki ji je dodana taksa v markah za 125 dinarjev ter pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo gradjevina Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani dne 16. septembra 1921. Z AH¥AIi JL Vsem, ki ste izkazali sedaj blagopokojni nam nepozabni Javna dražba. V bencinskem skladišču avto-oddelka pokrajinske uprave sa Slovenijo na Vodovodni oesti (ob Kamniiki progi) se bo vršila v torek dne 27. t. m. ob 9. uri javna dražba večje množine strojnega olja, masti, petroleja za snaženje strojev, vžigainih sveč (Bosch), preklnjačev, železnih barelov, lesenih sodov in raznih drugih posod in blaga. , Natančen seznam blaga in njegovih cen se dobi pri avtoraferatu, Dunajska cesta it. 50. i56i 2-1 za časa njene bolezni svoje sočutje ter jo spremili na zadnji poti in položili toliko cvetja na njeno krsto in prerani grob in nam preostalim žalujočim izrazili svoje toplo sožalje, iskrena in srčna hvala. LJubljana - Sežana, dne 20. septembra 1921. Rodbine dr. Treo, Mohorčič, dr. M,