toibčel iščs zaveznike f borbi s siaiinisli Glavni tajnik KP ČSR pri-nravlja kongres partije, da *Jo to očistil in organiziral Po svojih načrtih. PRAGA, ČSR. — V Pragi ču-‘i° zmeraj bolj, da se mora A. Ubček hudo boriti proti čeho-a^vaškim stalinistom, ki še niso bllpali nad svojo bodočnostjo, pravno niso več na vladi. Ima-■° J^očne zaveznike ne samo v j^oskvi, ampak tudi v Varšavi, ar>kovu, Sofiji itd. Glavna trd-jJjava stalinistov je Centralni ornitet Komunistične stranke kjer sedi še zmeraj kakih okrnjenih pristašev A. No-VotlJyja. ^ Rubček jih ne more spraviti iz JOiteta brez partijskega kon-^resa, tam pa zaenkrat še nima ^sljive večine. Da jo dobi, usa pritegniti v svojo skupino 6 vodilne tovariše zunaj Pra-in Bratislave. v ta namen je pretekli teden j? Vanil na razgovor vse okrajne d P°krajinske partijske tajnike, so pravzaprav glavni partijski eori zunaj Prage. Na sestanku J; ‘oiel Dubček velik govor, ki je k1 Pa naravno namenjen le za erno rabo vsem navzočim ko-listom. Vendar vsebina ne bo °§la ostati tajna. Zanjo bodo ^Ot°vo zvedeli stalinisti in jo ^trobili po češki javnosti, da lig a^j° PJubčku, da se ne dajo ^ Pragi s precejšnjim razoča-• . Jem in zagrenjenostjo opazu-,,^0 Poljsko stališče do praške °volucije”. Iz Varšave prihaja ^Pireč toliko kritičnih pripomb j.. Praško politiko, da v tem po-p Varšava nič ne zaostaja za ^kowiirt. Čehi so biH tako pre-^ brezobzirno opozorjeni, da jsv komuni zrnom ne morejo me^ R0^a'Rj jn Nemci pobilo v°va]nih prijateljev, kot jih l£0° m°gli za časa ‘kapitalizma’. ^1.Uri’zem Pač ni dosti močan, (] 1 osnovne narodne ten- Ce pri kateremkoli narodu. ^Werika 20 let varna rdečo Kitajsko? Či!a AsHINGTON, D.C. — Poro slu., razoih vej obveščevalni kpp G tr^ijo, da je “proletarski ske Ulr,a revolucija” na Kitaj Napravila tako škodo n, ro?fra.mu gradnje jedrskega o cir^a jn raket, da so Združen &ko'Ve Varne pred rdečo Kitaj 2q *em pogledu za prihodnji] Sq 0 hiši in v Pentagonu ni jirjv eh vesteh popolnoma pre Zato so odločeni nadalje kit.,-S Popravami za morebit uajski - - Phv?1 rjapad še pred sred ° njega desetletja. e komunizem združljiv demokracijo? \lAGA’ CSR- ~ Rude Pr; Partj ra^n° ®^ash° Komunističr Preau v.f3R Je v ponedelje Sam ° čitateljem 22 vpr Ali ' rnec1‘ nPmi tudi vprašanj ,rb°kraci komunizem združljiv jo? Vreme prm pr Pr'ča potek vojskovanja v zadnjih 5-6 tecinm. Ni še znan pravi nagib, zakaj je Ho Či Minh izrazi zeljo za razgovori ravno v začetku aprila. Ko jo je izrazil, se mu ni prav nič mudilo s pripravami za razgovore. Ves mesec je zavlačeval izbiranje kraja za razgovore. Saj bi bil an ko takoj povedal, da je Vietnam še zmeraj v srcu vsaj deloma v 1 arizu; tam imajo vsi vietnamski komunisti svoje ideo oske prijatelje, tam so se priučili komunizmu, tam so se šolah, tam so pa tudi pustili celo vrsto lepih spominov, ko jih je usoda poklicala domov v službo komunizmu. Tako so v Parizu vietnamski komunisti bolj “doma” kot ameriška diplomacija. Slučajno pa tudi bolje obvladajo francoščino kot Amerikanci. Vse to je že v začetku dalo prednost J arizu, pa se vendar Ho či Minhu ni nikamor mudilo. Ko se je odločil za Pariz, smo pa v Vietnamu že opazili znake za novo, rdečo ofenzivo, z ostrimi boji, z. nadpovpreč-iio velikimi izgubami in nadvpovprečno lažnjivimi poročili o njih. Ne b. mogli trditi, da ameriška poročila lažejo Westmoreland je postal skrtav s poročili, ker noče niti posredno izdajat, tajen svojih načrtov. Zato se pa rdeča poročila širo-housujo o velikih uspehih. Naj so ta poročila resnična ali ne. v komunističnem svetu dosegajo svoj cilj. Povedo komunistom in drugim levičarjem, da sedanji razgovori v Parizu ne vplivajo in ne morejo vplivati na potek operacij v rižu državljanski vojni. Te operacije gredo svoja pota, razgovori v Parizu so pa dolžni, da jih vpoštevajo kot dejstva, ki vodijo do zmagovitega konca. Kar je pa glavno: Mao ne more tej Hočinminhovi tezi ugovarjati, saj teza skrbno sledi Maovcmu načelu: vojskovanje (in ne morda le razgovori) vodi do zmagovitega konca! V pariških razgovorih nas čakajo verjetno dolgotrajni “odmori”. Ne bodo zmeraj posledica Hočiminhovih diplomatskih muh. Bodo velikokrat izraz Hočiminhove skrbi, da tolaži tovariša Mao Tsetunga in njegovo okolico. Ho Či Minhu stoji namreč pred očmi tudi dejstvo, ki Amerika rada nanj pozabi: Amerika bo odšla iz jugovzhodne Azije, Kitajska bo pa ostala. Ho Či Minh ni človek, ki misli samo od danes do jutri. Vabljeni ste, da si čim prej rezervirate vstopnice pri članih j SAVE. Vstopnice bodo na razpolago samo v predprodaji. Kljub večjim stroškom s prireditvijo bo dar za vstopnino isti kot lan sko leto. Ker bo predprodaja zaključena že dva tedna pred prireditvijo, ste prošeni, da z rezervacijo vstopnic pohitite. Na svidenje v soboto, 15. junija! Odbor SAVE v Clevelandu BESEDA IZ NARODA 0b 15-letnici “Korotana” CLEVELAND, O. — Že drugo desetletje skoro poteka, odkar se! je večina od nas “novih” ustvarila svoje domove v Clevelandu. Po prvih razočaranjih, ki jih je skoro vsak izmed nas po svoje doživljal, smo se končno počasi vživeli v nov položaj. Daleč od rodne grude, sredi ogromnega tujega velemesta smo našli slovenske cerkve in po zaslugah naših marljivih kulturnih delavcev smo že neštetokrat uživali ob lepo zaigranih slovenskih igrah, telovadnih akademijah, slovenskih umetnih plesih in končno smemo biti ponosni še na enega izmed narodnih kulturnih zakladov — na našo slovensko pesem. Petnajsto obletnico obhaja zbor slov enskih novonaseljen-cev; petnajst let je že, odkar so se zbrali slovenski fantje in dekleta, ki so želeli peti. G. Metod Milač je bil njihov prvi pevovodja, eden izmed njih tedaj. Mnogo ur in truda za zbor je v teh preteklih petnajstih letih in današnji Korotan je sad vseh teh žrtev in težav, ki jih je bilo treba premostiti. Korotan posebno pozdravlja mladino, ki se mu je pridružila. Skupno se bomo učili spoznavati in ljubiti našo slovensko pesem. Korotan se vneto pripravlja na svoj slavnostni koncert. Pevovodja inž. Franček Gorenšek je skrbno izbral program. Na soboto, 25. maja, vas, drage sestre in bratje Slovenci, prisrčno vabimo na koncert ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. S pesmijo bomo skušali tešiti domotožje, p o v e li čevali bomo našo domovino Slovenijo, poklonili se naši novi domovini Ameriki, opevali mladost, naše planine, naša pesem vas bo zazibala v deželo sanj v odlomkih iz “Melodij srca” in višek bo brez dvoma Veličastni valček iz Rombergo-ve operete: Princ študent v prireditvi g. inž. Gorenška. Vstopnice si lahko preskrbite pri članih zbora. Koncert bo spremljala na klavirju g. Marija Kožar. Po koncertu bo zabava in za ples bo igral orkester. Dragi prijatelji, rezervirajte si soboto, 25. maja, zvečer za obisk koncerta pevskega zbora Korotan. Na svidenje! M. Sekne, tajnica Kova maša EUCLID, O. — Zadnjo nedeljo v maju bodo zopet pritrkovali štirje šentviški zvonovi, vabili bodo vernike iz vse okolice k novi maši. Ko bo novomašnik č. g. Anton Sršen prestopil cerkveni orag, bodo veličastno zabučale orgle in s kora bo zadonela tista, tako ganljiva pesem “Novomašnik bod’ pozdravljen!” Ob tem poslušanju ali sodelovanju bo ginjeno^ mnogo src tako, da se ne bodo mogli vzdržati, da bi se jim ne orosile oči. Dragi novomašnikovi starši! Kakor veste, smo živeli skupaj štiri leta v taboriščih Lichtenstein in Trofajach v Avstriji kot sosedje in prijatelji. Čas hitro mineva in bo junija že 19 let, odkar nismo več sosedje, prijateljstvo pa je med nami ostalo. Kot prijatelj vam potom Ameriške Domovine v imenu vseh naših in I ski prireditvi. drugih prijateljev čestitam k najlepšemu dnevu vašega življenja, ko bo vaš sin Anton prvič daroval najsvetejšo daritev. Mnogi so počutimo srečne, ker ne živimo predaleč in se želimo z vso pobožnostjo udeležiti njegove prve sv. maše. Že sedaj se veselimo, ko bo prejšnji dan prejel zakrament mašniškega posvečenja in mu bo dana oblast, da bo pred povzdigovanjem s po-svetilnimi slovenskimi besedami prvikrat spremenil kruh in vino v Jezusovo telo in kri in ga po Gospodovi molitvi Očenašu sprejel pod obema podobama v svoje srce. Po mojem mnenju bo najbolj ganljivo, ko bo pri svoji novi maši podelil Jezusa pod podobo kruha staršem, bratom, sestram, stricu in tetam ter vsem bližnjim sorodnikom. Tega nebeškega obeda se želimo udeležiti tudi mi in tako bomo vsi skupaj srečni. Č. g. novomšnik Anton, prosim, oprosti, če Ti izrazim svojo željo za ta najveselejši dan v Tvojem življenju. Gotovo boš še bolj kakor do sedaj vzljubil Jezusa pri svoji prvi najsvetejši daritvi, saj boš z Njim združen vsak dan. Želim, da kakor boš ljubil Njega, da bi ravno tako ljubil tudi Njegovo in našo mater Marijo. Ako boš seznanil vernike, kjer boš deloval z Njeno ljubeznijo in čudeži, sem trdno prepričan, da kakor sem bil jaz pod Njenim varstvom čudežno rešen v mnogih življenjskih nevarnostih, tako tudi Tebe ne bo zapustila v težkih preizkušnjah in Ti bo posredovala svojo pomoč v Tvojem težkem in vzvišenem poklicu. Vincenc Povirk Upokojencem na Holmes Ave. CLEVELAND, O. — Pod vodstvom Federacije klubov upokojencev prirejajo člani izlet na počitniške prostore SNPJ v Pa. Ker istočasno SNPJ praznuje teden upokojencev, je gotovo, da bodo tam upokojenci iz vse A-merike in nič čudnega ne bo, če boste srečali tam znanca ali prijatelja, ki ga niste videli že desetletja. Pa če tudi ne bi bilo te možnosti, dolgujete samemu se bi razvedrilo in spremembo na jesen svojega življenja, še posebno ko se polovico stroškov za vožnjo in kosilo krije iz Klubo-ve blagajne. Da si zagotovite potovanje, se zglasite v Slov. domu na Holmes Ave., kjer bo tajnik pobiral pri spevke — $2.50 od člana — v sredo, 22. maja, ob 2. uri popol dne! Joseph Mlakar, zapisnikar 731 East 160 St. Cleveland, Ohio 44110 Prireditev SAVE 15. junija CLEVELAND, O. — V teh dnevih se SAVANI clevelandskega odseka vneto pripravljajo na svojo prireditev, ki bo v soboto, 15. junija, v dvorani Sv. Vida. SAVANI so izbrali za temo tega večera poletno noč in prireditvi dali naslov “Sen kresne noči”. Člani SAVE se trudijo, da bi nudili obiskovalcem čimbolj nepozaben in lep večer. Okrašena dvorana in kratek program bosta osrednji točki, okoli katerih bodo SAVANI razvijali temo večera, romantičnost kresne noči. Kakor prešnje leto bodo skušali SAVANI vtisniti celotnemu večeru nekaj edinstvenega. Na sporedu bo najprej .večerja pri mizah, okrašenih v soglasju temo večera. Večerjo bo spremljala v ozadju rahla glasba, nakar se bo razvil program. Za plesno zabavo pa nam bo poskrbel kvintet “Tivoli” iz Chicaga, ki je nastopil tudi na lan- Obisčife rojaka na Brezjah CLEVELAND, O. — Rojaki, ki poj dete letos v Slovenijo in boste obiskali Brezje, ne pozabite, da je tam p. Jernej Selak, doma iz Žirov. Lani je obhajal 50-letnico svoje službe Gospodu. Se še prav dobro počuti, kot mi je pisal. Zadnje čase pa je bil nekaj bolan, kot je sporočil. Ko smo ga leta 1963 obiskali, je bil zelo vesel. Vesel bo vseh rojakov, ki se boste iz daljne A-merike pri njem oglasili, prav posebno pa seveda Žirovcev. Poslal mi je besedilo in sklad bo za svojo 50-letnico, svoje lastno delo. Anna Jesenko Klfub 80 letom še oba trdna SPRINGFIELD, Wis. — Cenjeno uredništvo in gospa Mary Debevec! Prilagam nakazilo za enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Sem prepričana, da ne bi pozabili, vendar smo Vam hvaležni, da ste nas opomnili. Spet je eno leto minulo; oba z možem sva že čez 80 let stara, pa še hvala Bogu kar lahko o-pravljala vsako svoje delo. Moj mož še vedno opravlja krojaški posel in so ljudje veseli, da imajo vsaj enega krojača; jaz sama pa tudi opravim še vse delo v hiši in kuhinji. Poleg tega imamo še velik vrt, ki nam ga sosed zor j e in zrahlja zemljo, drugih 20 akrov pa obdeluje za sebe in sicer eno leto zasadi s koruzo, drugo leto pa zaseje o-ves. Lansko leto je rekel, da ga je pridelal 136 bušelnov. Ima čez 100 molznih krav in na naši zemlji tudi lep pašnik, sredi katerega teče potok, da mu ni treba skrbeti za vodo za krave. Saj bi lahko prodali, pa je tu okrog zemlja draga, ker je samo 3 milje od Lake Geneva. Tja gremo tudi v cerkev in nakupovat za hrano. Tako sem Vam malo popisala naše življenje. Boste pa Vi, Mrs. Debevec, malo popravili mojo slovnico, ki je bolj slaba. Zato Vas prosim, da mi o-prostite. V šolo sem hodila doma na Gorenjskem v Križah pri Kovorju, kjer je tudi nadškof dr. Pogačnik doma. Samo Sava nas' je ločila. V Podbrezjah, tam kjer je g. Karel Mauser doma, je pa moj bratranec Kristel Cuderman za župnika. Je težko bolan, ima neozdravljivo bolezen in moja nečakinja, ki mu streže, si bo pri njem nebesa zaslužila, ker si sam ne more prav nič pomagati. Najlepše pozdrave Vam, Mrs. Debevec, in vsem v Vašem uradu. Alojzija Zupan ------o------ Njujorška srenja na materinsko nedeljo NEW YORK, N.Y. — Sloven-so dekle, ki je rojeno v Ameriki, me je pripeljalo z “Osme”, kjer smo imeli skromen — toda zares lep materinski dan. Skromnost dneva je bila nekoliko v sivini neba, ker v našem mestu sonce danes ni hotelo dodati tistega potrebnega sijaja — sončnih žarkov. Skromnost se je kazala tudi v dremavosti srenje, ker se ni hotela brez sonca prebuditi in se premakniti in zbrati okoli srenj skega simbola in težišča — cerkvico sv. Cirila na “Osmi”. Število srenj čanov, zbranih danes v cerkvi, ni bilo prerevno — toda tudi ni bilo mogočno, kot bi ga ukazovala ljubezen slovenskih ljudi do slovenske matere in slovenske besede. Vsi, ki smo danes šli na “Osmo”, smo šli zaradi tega, da bomo v tej verski, materinski in narodni misli, dali vdanostni izraz Božji materi in vsem našim slovenskim materam. In vprav to izraznost dneva smo danes na “Osmi” doživeli. Naša mladina slovenske sobotne šole nam je spet pripravila lep dan, ki nam bo ostal v spominu svetal — in. morda bo hkrati to tudi nov bbpotni mejnik, po kateri skušamo iti naprej v narod-no-srenjsko ohranjevanje in življenje. Spet smo jih videli V narodnih nošah. Še predno so skupaj vstopili v cerkev z narodno zastavo, sta učenki Lizika Ravnikarjeva in Marija Babnikova pripenjali našim materam in dekletom rdeče nageljčke, Tudi jaz sem dobil enega, ki sem ga s ponosom nosil, ker me je v čutenju vezal z materjo, ki misli name v tisti zemlji, iz katere moja kri utriplje v slovensko srce in slovensko dušo. Župnik Father Richard pristo-oi, naša mladina pa v narodnih oblekah stopa proti oltarju z narodno zastavo, ki jo ponese prav ored oltar. Posedejo prve klopi na levi. Slovenska maša se bere. Slovenski verniki duhovniku odgovarjajo. Slišijo lepo slovensko oridigp o češčenju Marije v pokoncilskem času. Pride darovanje, pri katerem sodelujeta v narodnih nošah Francka Babnik in Peter Jenko. Pride obhajilo. K obhajilni mizi prvi pristopijo vsi učenci. Vsi v narodnih nošah. Maša je končana. Father Richard obleče drug plašč. Stopi proti kipu Marije, ki je postavljen na posebnem podstavku pred obhajilno mizo, vprav pred sredino oltarja. Iz klopi pride ponižno in ponosno učenec Charles Klezin. Župnik mu poda blazino s krono in vsi učenci med petjem, ki doni s kora, se počasi dvigajo iz klopi in začne se procesija po cerkvi, med prepevanjem prvih iitanij-skih spevov. Charlie koraka prvi. Za njim vsi drugi učenci in še nekateri naj mlajši: Aniči-ca Babnik in Gaber Puc ter njegov bratec Mihec. Župnik poslednji, pojoč Marijine litanije, kor in cerkev mu odpevata. Procesija se vrača po cerkvi do Marijinega kipa, katerega mladi o-klenejo s krogom svoje mladosti in ljubezni. To pa je bil trenutek našega materinskega dne, ki je vseboval tolikšno simbolsko pomembnost, da bo ostal v našem spominu. Naša mladina se je s svojim župnikom strnila v krog. V sredini nad njimi se razgleduje Mati Marija. Čustvo me prevzame. MiS® mi preskoči čas in prostor. V ^ hu mi zadone Župančičevi stifo' Z gore razgleduje se Mati Marija, sijajna, pokojna zre svet pod seboj, sijajna, pokojna razliva svit' Vasica med drevjem ... in tam domačija gozdarja na samem ... in vse za menoj... bleste v daljavi se razdrti grebeni, nad njimi glej, zvezde, čuječi plameni: ko spi naša zemlja, le one nad njo, skrbe z menoj . .. Kako je mogla vskočiti taW miselna iskra ob tem svetem ^ nutku. V hipu je postalo vse svf to: cerkveni prostor, spomii1 ^ materino zemljo in pa vsa mladina. Saj je tudi ona še raj resnični utrip življenja v va sici med drevjem in preše1,611 vrisk izpred domačije na sam6 Ta vrisk mi je zadonel. so mi postali del tega vriskai katerega bi želel, da bi odmeV‘ brez prenehanja tako v mojid ši, kakor odmeva v duši sle^ nega mojih bratov in seste* domači srenji in v sleherni, ki j' kjerkoli strnila našo kri na jem. Lep dan je bil v naši sre# cerkvici na dan materinski, maja 1968. Ta dan še ni v zatonu, čepj‘ se je ura premaknila na ve' no stran. Mladina ne pozna čitka. Mladini ljubezen ne ša z dnevom. Vsled tega nas vabi. Tako nam pravi: “Mi svoje matere častim0 samo na drugo nedeljo v m‘ Mi, rojeni na tujem, čaS®, svoje matere ob vsakem tre11 ku, ko se učimo njene besed®’ se učimo njene pesmi, sm®l in jokajoče se, ko se v tej keS izražamo in ko skušam0 qloblje prodreti v zakladni®0 ha te materinske besede. , Prihodnjo nedeljo, 19. # ob pol 5. (4.30) pridite v #1 sko cerkveno dvorano in s® ste prepričali, da nam je # rina beseda: igra, pesem in ^ poved. Igrico bomo podali z ml® . no iskrenostjo. Zapeli bom0 ^ srni, kot ste jih vi peli, ko st® otroci kot mi. Peli ste jih v stih lepih krajih mladosti ^ vam jih bomo mi, prav tako ^ di, zapeli daleč od tistih k#, katere pozna samo naša Vei} ki ste jo vžgali. To je m®# ska in narodna ljubezen.” Tako vabilo mladine ''' smemo preslišati! Na drugo junijsko nedelj0 poldne pa nam bodo “Fa#, Osme” spet zapeli in povab1 svoj krog. , Barve na platnu včasih ( mnogo povedo, kadar jm j platno občutje zliva. Nekaj nam hoče pokazati John ® s svojo slikarsko razstavo, # bo imel na “Osmi” od 25- ^ i«1 do 2. junija. jzfj! Čim več bo življenjske ^ nesti, tem lažje bomo časi-1 ^ bovali in tem dalje bomo v ^ riškem prostoru živeli tak0’.^ nas bodo lahko drugi p° življenju in po našem znavali. Tone Oso Aparat proti utruje*1^ ----- Med naravne sestavine 0 ^ ki se je v njem razvilo zem®^ življenje, sedi električno IV ki obdaja naš planet. 2®^/ tonske stavbe ter letala i0 ^ zaprta kovinska voizila Pr zajo to polje in preprečuj®! gov vpliv na človeka. P°s ^ je po mnenju raznih razi5 cev hitrejša utrujenost. ^{j1 Ameriški tehnik dr. Cr*S izdelal majhen stroj, ki Pr^jcil(l lek , ja v zaprtih prostorih el polje, podobno naravnem1-1- v1 astr°p- letih rat se je že obnesel: in pilote na dolgih pol® hranjal budne in jih v prehude utrujenosti. WBT'iiaWt'i.li-^FSgS Bogomir magajna: GRANIČARJI Po njenih prepovedanih in i Gavran in Jasna sta hitela po zakletih poteh so se napotili Žejni dolini. Pot je postala neu-Ijudje, ki jih je želja po dena- rejena. Jezdeca sta se izogibala rju gnala mimo same smrti. — močvirnih tal in morala nekoli-V temnih nočeh so se čudovito kokrat čez široki potok. Toda znali preriniti skozi nevarnosti kakor hitro sta aospela do kake in glej, za nekatere je ta dolina goljave, sta pognala konja v dir postala kakor zlata — mahoma čeznjo. Na obeh straneh ozke so bili njihovi žepi polni dena- steze je raslo gosto vrbovje, tu rja. Toda ta denar ni bil v bla- in tam pa so se na rebri košatile goslov — priklical je sode žga- bukve s širokimi kronami. Ne-nja v nekatere hiše onkraj do- katere goljave so bile vse pogr-line. Žganja je bilo veliko — njene s cvetjem, ki je opojno hiše pa so umirale, umirali so polnilo ozračje. Nad mlakami pa Zeleni travniki in pisano polje so vztrepetavale jate modrih krog njih. Ob žganju so pele metuljčkov, ki so se včasih pog-kvarte — medtem ko je venela nali više v zrak in zakrožili krog žena in je strmela deca v očeta glav obeh jezdecev, kakor bi se s preplašenimi očmi, dokler ni prav nič ne bali ljudi. Z brega šlo vse skupaj k vragu — toda Uta strmela navzdol srnjak in to bi morda imenoval strašno Urna kakor v začudenju, ne da zmoto in ne zločin. Druge je na bi se ganila s svojega mesta, takih stezah dohitela smrt — Ponirki so bliskovito vzletavali tudi to bi lahko imenoval zmoto nad gladino potoka — kačji pa-•— kajti kontrabantar je kakor Utirji so padali navpik z višave bolnik, katerega težko še reši do vode — ali pa trepetali s si kako zdravilo od počasnega umi- njimi krili na istem mestu nad ranja, je kakor človek, ki je za- vodo. Med bukvami pa so že od čel kvartati s samo smrtjo — daleč ždeli škrlatni klobuki širo-Vedno vidi pred sabi njene širo- kih pečenk in rdeči klobuki vi-ke oči — nekatere igre dobi, šokih mušnic. druge izgubi, ve, da bo zadnjo “Kljub vsemu je toliko lepega izgubil prav gotovo in da bo na SVetu, da je skoraj nemogoče prav tedaj igral za vso vsoto. verjeti, da se najde tako zlober. Vendar igra naprej, kakor da je U-lovek. Saj bi že en sam tak po- blazen. Skozi Žejno dolino pa je bilo Zopet najlaže ubežati tistim, ki so bežali pred ječo in temo. Zato se je marsikdaj zaslišal v njej tudi Vzklik vesele radosti pa seriGorPj0anei l^očju Mroka^ki I ^ko je vendar kaj takega mo- gled moral zadostovati za ople menitev srca,” je rekel kapetan, ki mu je samotno lepa podoba doline priklicala smehljaj na obraz. “Rodila ga je mati prav lako lepe zemlje kot je ta, pa in izdaja brata za denar. ga je našel sredi gozda— komaj tri leta je imel — toda Bog ve, kje sta bila tedaj mati ali oče— saj se ni vedelo, kdo je bežal z otrokom v naročju. Če bi ne bilo Gorjana, bi dete poginilo sredi gozda in živ krst bi ne slišal njegovega zadnjega joka. V tej Žejni dolini pa so se dogajale ^oče?” “To premišljujejo ljudje že od Judovih časov,” je zamrmral zdravnik, “pa še vedno ne vedo, kak'o je mogoče.” S kože utrujenih, znojnin z.onj je puhtela sopara. Obstati sta hotela ob potoku in se napiti vode, toda jezdeca sta ju pog- še druge stvari, o katerih bi bilo aala in živali sta zahrskali v za-težko verjeti, da so resnične, pa judenju. Jezdeca sta le hitela so le bile resnične. — S r e č a š I naprej, dokler se ni prikazala človeka, ki ti poreče, da je tvoj brat.. Govori isti jezik kot ti, ima morda lepe rjave oči — ima dobrohoten nasmeh ne ustnicah •— njegov razum je popolnoma Vazvit. Pride tak človek k tebi na samotnem hribu karavla ograjena z visokim zidom, z nasipom zemlje, obdane z gosto mejo vrbovja, da se zemlja ne oi posipala. Skozi nasip so zrle strelske line. Na strehi karavle Slovenski zdravniki o splavu V okviru II. kongresa slovenskih zdravnikov v Ljubljani so udeleženci razpravljali o “splavu kot družbenem in medicinskem problemu”. Ugotovili so, da je splav etično in družbeno vprašanje, ki ga je pa zakonodaja prevalila na zdravstvo, konkretno na ginekologe. Letno je na svetu okrog 30 milijonov splavov; v Jugoslaviji jih je registriranih 235,000. Samo v Sloveniji pride na 30,000 porodov 15,000 splavov, od katerih jih je 10,000 dovoljenih, 5,000 na neprijavljenih. Slovenski zdravniki so mnenja, da bi splav pri načrtovanju družine ne smel priti v poštev. Sploh stojijo zdravniki pred tež-co dilemo: ali slediti etičnim načelom o spoštovanju življenja ali pa sprejeti položaj, ki ga je u-stvaril zakon. Uzakonitev splava brez ozira na medicinske indikacije zgolj iz socialnih razlogov smatrajo zdravniki za samovoljen državni ukrep, ki jim je bil vsiljen zaradi demografskega in psihološkega pritiska s strani družbe. Ceste slabe Ceste v Sloveniji so v glavnem slabe. Za republiške še nekako skrbe, toda za občinske se občine ponekod zelo malo menijo. Zato so te ceste ponekod takšne, da je ob deževnem vremenu po njih prevoz skoro nemogoč. Npr. na področju družbenega vinogradniškega gospodarstva Kapela, kjer je to podjetje tudi ob deževnem vremenu prevažalo po bližnji cesti težke tovore tako dolgo, da potem tudi z najmočnejšimi t r a k t o rji niso mogli izvleči iz globokih blatnih brazd natovorjenih avtomobilskih prikolic. Zaradi takega neodgovornega postopanja so ljudje ogorčeni na družbeno vinogradniško gospodarstvo podjetje Jeruzalem. in ti pravi: “Razodeni mi svojo I je čepela skupina vran. Ko sta skrivnost, kajti dober tvoj prija- jezdeca pridrevila skozi nasip telj sem — pomagal bom nositi j na malo dvorišče in je zagrmel tvojo skrivnost in se boril s te- j pozdrav graničarjev, so se vrane boj proti tvojemu sovražniku ra-j dvignile iznad strehe in zaolio-di nje.” Vesel si in razodeneš se žile z divjim temnim vriščem nje.” Vesel si in razodeneš se po ozračju nad dolino in se izgu-biu ves radosten in bi tistega čile potem na visoka drevesa v človeka najrajši objel. Tisti člo-| gozdu. Ukazala sta ogrniti konja Vek pa mirno gre takoj k tvoje- — potem pa je že stala v vrsti mu sovražniku in mu prinese za pred njima truma mrkih, tem-denar na dlani široko razpro- nih obrazov, s katerih so se dv-strto tvojo skrivnost in ti posta- brodušne oči smejale v veselju heš v hipu suženj svojega sov- nad nenadnim obiskom. Važnika. S teboj naredi, kar ho- “Koliko jih je na straži?” je če, celo ubije te lahko. Tega bi vprašal kapetan. *ie imenoval več zmoto, ampak ‘ Šest v gozdu štirje ob po-zločin, kajti ti bi nikdar ne mo-(toku pred trato " Dolenjske toplice v stiski Uprava Dolenjskih toplic je v težkem gospodarskem položaju, odkar socialno zavarovanje ne pošilja več svojih zavarovancev na zdravljenje v te toplice. V zadnjem času je uprava toplic dobila kredite za ureditev olimpijskega bazena. jih vtisih in uspehih. Povsod je debil vtis, da so vse države, ki jih je obiskal, vnete za mir in sodelovanje, povsod so govorili o potrebi skupnih naporov za zmanjšanje mednarodne napetosti, krepitev neodvisnosti držav, za mir in za gospodarski napredek. Tito je povedal, da so si bili z gostitelji edini, da je treba odpraviti rabo sile, pritiska in vmešavanja iz mednarodnih odnosov in nerešenih mednarodnih vprašanj .., “Vsi hočejo konec nepravične vojne, vsiljene vietnamskemu ljudstvu—” je dejal Tito, pa ni nič “ugotovil, da je to vojno ‘vsilil vietnamskemu ljudstvu’ komunistični režim v Ha-noiu. Broz je obsodil izraelsko politiko, ker -zavlačuje rešitev krize na Srednjem vzhodu. Nobene besede kritike ni našel za bojevite arabske sosede Izraela. Celotna njegova izjava je v odločnem nasprotju s trditvijo jugoslovanskega kom unistične-ga režima, da hodi v mednarodni politiki nepristransko in “nevezano” pot. Kaj pa politične pravice v SFRJ? V posebni poslanici je Tito pozdravil konferenco ZN o človečanskih pravicah ob njeni otvoritvi v Teheranu. V njej je pozval k novemu naporu za dosledno upoštevanje človeških pravic vsepovsod po svetu, ker bo to p o m a g alo k demokratičnemu razvoju č 1 o v eštva, izboljšanju mednarodnih odnosov, bo pospeševalo svobodo in neodvisnost. Žal ni Tito nič povedal, kdaj bo uvedel v Jugoslavijo politično svobodo, ki tudi spada med o-snovne človekove pravice, nič, kdaj misli napraviti konec komunistični diktaturi, kdaj dovoliti Cerkvam, da bodo prosto delovale v smislu svojega nauka. Uvedba in dosledno spoštovanje človekovih pravic v Jugoslaviji bi bilo brez dvoma prenevarno komunistični diktaturi, zato te pravice Tito propagira le drugod, doma pa stopi trdo na prste vsakemu, ki jih hoče dosledno “uživati”, najboljši dokaz za to je prof. Mihajlo Miha j lov v ječi! Harriman bi rad dobil naše letalce iz Severnega Vietnama PARIZ, Fr. — V diplomaciji in politiki je navada, da marsikatere želje ne skrivamo, da pa je tudi ne povemo naravnost. Ker je takih želja navadno izraženih veliko, je težko reči, katera je mišljena resno in katera je samo prazno govorjenje. Tako so se že sedaj raznesli po Parizu glasovi, da bi Ho Či Minh napravil zelo dober vtis, ako bi nam poslal nazaj vse ujete pilote. To bi bil najboljši dokaz, da ima Hanoi resno voljo, da doseže kompromis o koncu vojskovanja. Seveda bi naša administracija to uslugo tudi rada bogato plačala, toda Hanoi še ni namignil, kakšno protiuslugo bi zahteval. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene. Pentagon misli, da je v vietnamskem ujetništvu okoli 200 naših pilotov. Ako bi jih Vietnam osvobodil, bi bilo gotovo treba napraviti velike gospodarske in politične koncesije. To ne bi bilo nič nenavadnega. Spomniti se je le treba, kako je med zadnjo svetovno vojno angleški zunanji minister Eden žrtvoval vse slovenske interese na Koroškem, samo da mu Stalin vrne tiste angleške državljane, ki so mu padli v roke med vojno ob razsulu poljske armade. Kosivenčni delegate Ohia - dragocena divjačina! Titovo modrovanje Po svojem povratku s 25-dnev-nega potovanja na Japonsko, Mongolijo, Iran in v Sovjetsko zvezo je predsednik SFRJ Josip Broz Tito poročal narodu o svo- Veliko tujih gostov Po uradnih vesteh so vsi hoteli v Slovenskem Primorju polno zasedeni že od srede aprila. Prevladujejo evropski gostje: Avstrijci, Š vi c a r j i, Zahodni Nemci, Francozi in Holandci. --------------o------ Zadnja Med 13 Južna Karolina je bila zadnja med prvimi 13 državami Unije. CLEVELAND, O. — Oči vseh ameriških politikov niso več o-brnjene na volivce, ampak na konvenčne delegate. Ti bodo namreč odločili, kdo bo predsedniški kandidat. Izredno oster lov se je začel za ohajske delegate, za demokratske se pulijo Robert F. Kennedy, Humphrey in McCarthy, za republikanske Nixon in Rockefeller. Ohajski delegat j e niso ravno na spodnjem klinu na lestvici političnega zanimanja. Politiki namreč računajo takole: države New York, Pennsylvania, Ohio in Indiana so na vzhodu dežele tiste države, ki imajo največ delegatov. Kdor jih bo dobil na svojo stran, lahko računa na zmago na konvenciji. Pri tem je seveda važna, katera med gornjimi državami se bo prva odločila, kam naj usmeri svoje glasove. Ohio je v tem pogledu dvakrat zanimiva pa tudi zagonetna država. Ima 115 demokratskih delegatov, zato pa načelnika delegatov, ki nima osebnega vpliva, namreč senatorja Younga. Vodstvo ohajske demokratske stranke je deljeno na vse tri kandidate, unije so za Humphreyja, črnci večinoma za Kennedyja, o-stali demokratje so pa neodločeni vsaj na zunaj. Zato so demokratski veljaki sklenili, naj se o-hajski delegatje kot skupina odločijo šele pozneje, ko bo političen položaj jasnejši. To seveda ne gre v račun vsem trem kandidatom, zato so začeli loviti posamezne delegate. Kennedy je že poskusil svojo srečo; pravi, da ima na svoji strani kakih 70 delegatov, demokratski veljaki in opozovalci pa dvomijo v to številko. Humphrey bo šele prišel na naše politično lovišče, za njim pa verjetno še McCarthy. Demokratje v New Yorku, Pennsylvania i in Indiani skrbno opazujejo politično valovanje v ohajski državi. To je tisto, kar daje ohajski politiki nekaj več pomena. Republikanske konvenčne delegate ima za enkrat še trdno pod nadzorom guv. Rhodes, ki se, kot trdijo, nagiba na stran njujorškega guv. N. A. Rockefellerja. dernizacijo britanskega gospodarstva in odpravo primanjkljaja v plačilni bilanci. Vsi ti ukrepi so seveda precej boleči. Delavske unije so sicer načelno v jeseni ukrepe za rešitev funta sprejele, pa se sedaj u-pirajo omejitvi plač in cen za prihodnjih 18 mesecev, kot to zahteva vlada. Kar 143 poslancev je grozilo vladi, da v parlamentu ne bo glasovalo za predlog. Wilsonov poziv jih je menda nekako polovico prepričal, da ni drugega izhoda, kot vgrizniti v kislo jabolko, ostali pa še vedno omahujejo. Wilson je dejal poslancem svoje stranke, da bo vlada v parlamentu poražena, če se bodo v takem številu vzdržali glasovanja. Na oblast bo prišla konservativna stranka, ki bo pa gospodarske težave in funt reševala tako, da bo pustila nastop večje brezposelnosti. ZDA sila tretje vrste! WASHINGTON, D.C. — Pred-, sednik L. B. Johnson je po besedah svoje okolice prepričan, da bi Združene države padle na stopnjo sile tretje vrste, če bi enostavno odšle iz Južnega Vietnama in tega prepustile njegovi usodi. Nihče jim ne bi mogel več zaupati. Kdo naj bi le prevzel vlogo Združenih držav v svetu? Francija? Filipini? Japonska? Nemčija? Kdo naj bi skrbel za ravnotežje sil v jugovzhodni Aziji? Johnson proglasil “Dan molitve” AUSTIN, Tex. — Predsednik L. B. Johnson, ki je tu na kratkem oddihu, je proglasil 30. maj, “Spominski dan” tudi za “Dan molitve” za dosego trajnega miru. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Moški dobijo delo Oskrbnik Iščemo oskrbnika za dvorano in Club Room na 3613 E. 131 St. Zakonski par ima prednost. Prosta najemnina, plača in provizija. Kličite 751-2449. (13,15,17 maj) Delavci za gradbeno podjetje. Polna ali delna zaposlitev na 797 Babbitt Road. MILAN JAGER 944-6755 (98) Wilson svari pred LONDON, Vel. Brit. — Predsednik Harold Wilson je pozval poslance Delavske stranke, naj podpro složno vladin program o omejitvi plač in cen, če ne pride lahko do padca vlade in do hude brezposelnosti. Položaj je resen, je svaril Wilson svoje parlamen tarne tovariše, na tehtnici je bodočnost funta. Ta je bil lani novemibru v hudi stiski in vlada je morala znižati njegovo vred nost. Ustaliti in okrepiti ga je mogoče le z varčevanjem, mo- FemaJe Help Wanted Housekeeper Live in; references if possible. Doctor’s home in Shaker Hts.; grown children. Call 531-7326. (97) Zen&ke dobijo delo Office Girl Permanent. See Mr. Bacal. 620 E. 185 St. (X) Gospodinja Svojo sobo, priporočila, če mogoče. Služba v zdravnikovem domu v Shaker Heights; odrasli otroci. Kličite 531-7326. (97) gel storiti kaj takega — tvoj znalec pa je storil kljub temu, da je imel kot ti široko razvit ra-Zum in ni bilo pri tem nikake Neizogibnosti, bolje rečeno, bolezni duha — ampak sam denar. Pravijo nekateri, da je Juda izdal Odrešenika zato, ker ni več verjel, da bo Odrešenik ustvaril svetno kraljestvo. Č'e bi bilo to res, bi bilo dejanje Juda zmota — toda potem bi ne bil vzpl denarja. Da se je nato skesal in nesel denar nazaj, pa vendar dokazuje, da je bilo še košček človeka v njem. So pa ljudje, v katerih niti tistega majh-Nega koščka človeka ni več. Tisti čas je bil čas pred veliko ža-loigro. Pripravljeno je bilo že vse—toda manjkale so še neka-tere stvari, ki naj bi ovenčale besedo in zmago nasilnikov. Po 'tiste stvari so bili poslani ljudje, ° katerih bo nekoč z žalostjo pisala naša zgodovina. Ni pa mogoče, da bi v okviru te povesti poročal o tem—povem samo, da to ni bil edini zločin niti tistih ljudi niti “Krasotca”. “Razen dveh na stražo vsi! Niti miš ne sme čez mejo! Ujeli boste mladega, lepega, črnolasega mladeniča in ga pripeljali sem. Ste razumeli?” “Razumeli smo!” so zakričali graničarji. “V zasede!” V hipu so razdrli piramide pušk. Neka' hipov pozneje jih je bilo že videti, kako so tekli med visoko travo. Potem na mah ni bilo videti nobenega več in na videz je bila dolina kakor brez ljudi. Kapetan je ukazal enemu od obeh graničarjev, naj pelje konja skozi dolino :.;.zaj na cesto in v vasi naroči voz. Spotoma naj ju napoji v potoku. Potem sta odšla z zdravnikom v karavlo in sedla vsak na svoje ležišče. Skozi line se je iz gozda še vedno slišalo krakanje vran. Prižgala sta cigarete Dim se je zvil pod nizki strop. Graničar je postavil pred oba steklenko z žganjem — potem 'je odšel na stražo in enakomerno stopal zunaj mimo line sem in tja. Izpila sta nekaj požirkov. MALI OGLASI V najem Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clair j a. Kličite 843-8033 po 6. uri. — U00) Hišo prodaja 8 sob: 3 spalnice, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, knjižnica, moderna kopalnica, z bakrenimi cevmi, družinska soba, 2 garaži, vrt. Vprašajte na 7206 Lockyear Ave. po 5. uri. Cena $11,500. — (10,15,16,17 maj) MODERNO MESTO — Hong Kong, angleška kolonija ob kitajski obali, je moderno mesto. Stolpnice, ki jih vidimo na sliki, so zgradili po drugi svetovni vojni, ko je prebivalstvo kolonije naglo rastlo zaradi številnih beguncev iz rdeče Kitajske. Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720. — (8,9,13,15,16,20,21,24,27,28 maj Naprodaj Lepe sadike, paradižnike, paprika in različne cvetlice. Na 28836 Chardon Rd. (15,17,22,24,29,31 maj Lastnik prodaja “Brick. Bungalow” v Euclidu. 4'/ž sobe, pol dovršeno podstrešje, deljena klet, iVz garaža, zaprt porč, aluminijasta okna z marmornatimi policami, blizu Holy Cross Church. $28.900. Kličite 481-6782. —(99). = Karel Mauser: VEČNA VEZ Ko je podiral les, je mislil nanj, ko ga je žagal, so mu materine besede iz pisma kar naprej plesale pred očmi. Barbara je v Ponikvah in v Kompolje je nikoli več ne bo. Zdaj je samota šele prav pritisnila. Zaman so bile vse Frankove besede, Matt je pričel sanjati o mestu, o znanih ljudeh, o delu v fabriki. Frank mu je branil. — Fabrika je ranku hudič. Veliko obeta, počasi pa ti izpije kri. Tisti, ki je mesta vajen, jo še prenese. Ti si pa s polja doma in grmovje ti je v polje raslo. Toda Matt se je v srcu že odločil. Čez dan je še vlekel samoto, zvečer pa je kar pohajal sem in tja in vsaka Frankova beseda je bila zastonj. Tako je Matt Kovach prišel v Cleveland. Ravno za pomlad. V srcu je bilo veliko upanje in velika misel na dom, na Kompolje. Samo Barbara in Vodice so bile že daleč. Peklo je še v srcu, toda Matt je videl, da ima življenje svoja pota. Pričenjal je svojo pot. 2 Zavoljo dela v fabriki ni bilo tako kakor si je Matt mislil. Je vprašal na več krajih, toda niso rabili. Potlej je dobil neko slabo delo v magacinu. Nakladal in prekladal je sodove in zaboje, se pretegaval kakor že zlepa ne, toda s trmo je rinil dalje. Nazadnje je dobil delo v livarni. Da je bilo delo težko, je videl prvo uro. Vročina, teža, vse je tiščalo na človeka, toda Matt ni več videl poti. Ga je prijelo včasih, da bi pisal Franku in se vrnil. Toda misel ga je držala samo v livarni. Ko se je umil in ga je na cesti zajel zrak, je zamahnil z roko: Frank bi se smejal. Prav je vedel. Dnevi so tekli in Matt se je razgledal. Vsak dan je stopil na velik kozarec piva in se razgovoril z ljudmi. Nekaj domače ga je vendar dihalo na St. Clair ju. Našel je nekaj znancev iz Velikih Lašč, celo iz Strug enega je dobil. Razvedril se je, ujel nekaj domačih novic, teža v njem je pričela popuščati. Barbare je CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP bilo vsak dan manj v srcu. Pisma od doma so bila redka, tudi Matt ni pisal pogosto. Težko je pisal. Mučil se je s črkami in z mislijo. Oče niso nikoli pisali. Kadar je prišlo pismo, je bilo iz materine roke. In vselej so na koncu stale besede. Pa na Boga in na cerkev nikar ne pozabi, Matija. Jest vedno molim za tebe, de bi zdrov na duši in pa na telesu srečno domov prišel. Te besede so Matta vedno spekle. Vselej se spomni, ko je prvič jedel v salonu. Križal se je, pa so se mu smejali. In potlej v gmajni. Počasi je tisto križanje pustil, za molitev je bil na noč preveč zbit. Kar samo je ugasnilo vse, kar je prinesel od doma. Ni zabavljal čez vero, kakor je delal Frank. Tudi v cerkev jo spočetka še zagazil. Potlej se mu je zdelo, da delavec dovolj trpi, če čez teden gara. V nedeljo se lahko spočije. Tiho, nevidno so zamrle želje, ki so mu bile doma še svete, videl je samo še svoje težko delo, garanje, tisto malo tolarjev. In nič več. So pisali mati za Veliko noč, če je šel k spovedi. Cel mesec je čakal z odgovorom, ker se mu je zdelo, da bi materi ne smel lagati. Cez en mesec je pisal in lagal. Tako je Matt prišel na svojo pot. Čez teden garanje, vsak večer vrček piva, razgovor o domu in delu, v nedeljo je polenaril, popoldne včasih odkobalil do CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY PIZZA Restaurant For sale or lease. 14 years same owner. Modern, air conditioned. Seats 50. Choice location. Parking lot. Owner’s apt. available. Call AV 3-9810. OD BAKERY — By Owner Excellent business — Establ. 22 yrs. Clean modern shop & equip. 6 rm. apt. See to appreciate — Call TO 3-5677. <10°) CURRENCY EXCHANGE By owner. 95th & Ashland. Well established. Excellent potential growth. BE 8-8936. (98) WOMAN — Mature — Live in — Lite housework and cooking — Care of semi-invalid — References required — Call EA 7-3732. (97) SNACK SHOP — By owner Ideal for retired couple. Good business. — $25,000.00 Ph. 276-4289 (100) CHILD CARE Lite housekeeping — Live in ___ Suburban home — 5 evenings—Call before 4 p.m. 345-7689 (97) HOUSEKEEPER — MATURE WOMAN. Live in for happy family of three. Northern suburb. Private room, bath. References req. Call after 8 p.m. OR 4-0531 (98) CHILD CARE Live in. Mature motherly woman. Room, board, $30. a week. 2 children. Call bet. 9 a.m. and 4 p.m. 528-9836 (97) HOUSEKEEPER — MATURE WOMAN Able to manage household. Live in Own room and TV. 2 children. PH 327-9203. (98) SUPER MART Oak Lawn area. Volume $17,000 a week. Store 75 x 100 plus parking. 5355 W. 95th. Mr. Rehm or call 424-2073 (99) MALE HELP U.S. STEEL SUPPLY DIV. U.S. STEEL CORP. NEEDS PROMOTABLE WAREHOUSEMEN IMMEDIATELY Afternoon and Midnight Shifts $2.60 to $2.71% per hr. including shift differential to start. Good Company Benefits Come In For Interview WADE E. MINSTER 13535 S. Torrence Ave. Chicago, 111. 60633, Tel. 646—3211 An Equal Opportunity Employer (97) jezera in. strmel po brezbrežni vodi, ki je udarjala ob breg. Pa pri jezeru ni nikoli dolgo zdržal. Kakor da je voda imela čudežno moč. Kar videl je, kako se preliva, kar naprej in naprej, prav do tja, kjer je nekoč stopil na ladjo. In so ga misli peljale še naprej, do Ljubljane in od Ljubljane do Grosupljega, od tam pa čez Čušperk v Dobrepolje. Iz Dobrepolj pa že vidiš domov. V takih hipih si je zaželel Barbare. Skupaj bi hodila, če bi bila todle, nedelje bi ne bile tako puste in tudi jezero bi ob Barbari ne bolelo tako. Prvič po dolgem času mu je do kraja prišla zavest, da je tudi misel na Barbaro abotnost. In iz te zavesti je vstala rahla podoba dekleta, ki ga je tolikokrat srečal v salonu. Bila je drobna, brhka stvarca z velikimi plašnimi očmi. Govorila ni veliko, toda Matt je vedel, da zna slovensko'. Vsi so jo klicali Jane. Bila je prijazna, vedno je postregla z nasmehom, toda nikoli ni videl, da bi bila kakor mnoge, ki so se smejale kar naprej. Tudi je videl, da so vsi obrisali svojo grobost, kadar je stregla Jane. Niso padale surove besede kakor ponavadi, Janina krhkost jih je plašila. Nekoč je vprašal tistega iz Strug, kaj je s tem dekličem. —Fant, tako ti povem, pred to pa ne razklepaj umazanih čeljusti. In nič se ne slini okoli nje. Če je bila tista tvoja Barbara iz zlata, ni bila vredna, da bi tej čevlje obrisala. In ni več govoril. Spočetka je Matt hodil na pivo v različne salone. Zdaj je hodil le še tja, kjer je stregla Jane. Marsikdaj se je zgodilo, da je ni bilo. Zvrnil je svoj vrček in odšel. Doma je legel na posteljo, zvil roke pod glavo in strmel v strop. Za nekaj je bil prikrajšan, nekaj je manjkalo dnevu, da bi bil poln. Nenadoma je Barbara ugasnila.. Nič več se ni prikazala, srce ni več vpraševalo. V soboto je bil v salonu ples kakor vedno. Matt je z očmi kar naprej visel na Jane, ki je mirno in tiho stregla gostom. Nihče plesalcev je ni prosil za ples. Matt je bil kakor na trnju. Vzdignil se je že, da bi stopil do nje, pa je spet sedel nazaj. Pil je in zdelo se mu je, da so misli v glavi lažje, da do Jane vendar ni tako dolga pot. Po tretjem vrčku se je okoraj-žil. — Začudeno ga je pogledala. V obraz rahlo rdeča se mu je nasmehnila. i --.u — Jane, greš plesat z menoj? Komaj je besede izrekel, se mu je zdelo, da že ni naredil prav. Nasmeh na ustih ji je ugasnil, le v očeh je še gorelo neko tiho veselje. —Ne plešem rada, Matt. Ne bodi hud. — Vedel je, da bi moral nekaj1 reči, pa ni našel besede. Obrnil se je in sedel nazaj. Zdelo se mu je, da bi moral oditi, pa ga je bilo sram. Zdaj nihče ne ve, da mu je odbila ples. Če odide, se bodo vsi zagledali za njim in uganili, da je bilo nekaj napak. Tako je obsedel in se spustil v pogovor z napol pijanim Čehom, ki je za silo lomil angleško. Kakor Matt. Drugi dan Matt ni šel na pivo. Na cesti je že bil, pa se je premislil. Obrnil se je in prav zgodaj legel. Tretji dan je spet šel. V salonu ni bilo ljudi. Nekaj starih je sedelo pri mizi v kotu, toda za Matta se ni nihče zmenil. Jane se je masmehnila in mu prinesla pivo. — Včeraj te ni bilo, — je rekla. —Nisem se dobro počutil, — se je zlagal. — Mislila sem, da si hud, — je rekla tiho. — Veš, Matt, jaz nikoli ne plešem. Ne plešem rada. V glavi mi ne naredi dobro. — — Nisem bil hud, Jane, — se je nasmehnil. In res ni bil več hud. Vsa drobna jeza je uplahnila in vesel je bil, da govori z njim. Potlej je nenadoma rekla: —Ti nisi tak kakor so drugi.— —Kakšen? — se je začudil. ■—No, saj veš. Ne govoriš tako, vedno si tiho. — Zasmejal se je. — Ko nisem še tako dolgo todle kakor drugi. — — Nikoli ne boš tak, — je rekla resno. — Kako veš?— ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN HEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„ Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Tel. IV 1-2344 Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., • Cleveland, O. 44103. NOVI VELIKAN — Na sliki vidimo zadnji del največjega prevoznega letala na svetu C-5 Galaxy, ameriških letalskih sil. Vanj je mogoče naložiti 60 takih velikih avtobusov, ki jih vidimo na sliki pod krilom letala, pa bi še ostalo precej prostora za drug tovor. — Vem, — je zmignila z rameni in v zadregi s prtom brisala mizo. — Kje si doma? — — Moj oče je z Rakeka. Toda jaz sem rojena že tu. — Dobro govoriš po naše, — je rekel. Potlej so jo klicali gostje pri mizi v kotu. Matt je bil neznansko srečen. Nima ga za slabega človeka, sicer bi ne govorila tako prijazno z njim. Spil je, toda kar ni mogel oditi. Pričeli so prihajati gostje, Jane ni več prišla. Tedaj šele se je dvignil, po- časi lezel do vrat, se še obrnil in videl, da ga je pozdravila ?• očmi. Zamahnil je z roko in se nasmehnil. .i Nasmehnila se je tudi Jane. Šel je spat, toda zaspati ni mogel. Prekladal se je, zbiral misli, jih razporejal, tipal, kako bi prišel do Jane, toda nobena prava misel se ni utrnila. (Dalje prihodnjič) -----o------ Zlato iz Klondike FAIRBANKS, Aljaska. — v dolini Klondike v kanadskem Yukonu so nabrali od leta 1896 za 215 milijonov dolarjev zlata. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERRKI 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: mm HOČEVAR m SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East G2nd Street KEnmore 1-G300 HEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 15. aprila ,1968 nenadoma preminul v Gospodu naš ljubi sin, brat, svak in stric VICTOR ZGONC Pokojni je bil rojen dne 16. februarja 1916 v Cleveland, Ohio. Pokopali smo ga dne 19. aprila 1968 na pokopališču Kalvarija. Slovesno pogrebno sv. mašo je daroval in opravil svete cerkvene obrede Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik v cerkvi sv. Vida. Iskreno hvaležni smo mu za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Zahvaljujemo se članom društva Slovenec št, 1. A.D.Z. za vse, kar so storili v počastitev pokojnega kot svojega preminulega sočlana. Zlasti srčna hvala predsedniku Tavčarju za njegove ganljive poslovilne besede. Prisrčno zahvalo naj prejmejo V.F.W., ki so postavili častno stražo, izkazali pokojnemu vojaške časti in nam poklonili zastavo Ameriških Združenih Držav v trajen spomin. Toplo zahvalo izrekamo našim dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za skupni venec in za sv. maše. Hvala vsem, ki so prispevali, zlasti pa Mrs. Gladys Chernis na 1097 East 71. Street, ki je zbirala. Hvaležni smo vsem, ki so prispevali in pomagali, da smo po pogrebu mogli na domu pogostiti udeležence pogreba. Posebno globoko hvaležni smo družini Opeka za prvo pomoč in tolažbo. Krsto so nosili trije pokojnikovi bratje in nečak. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili krasne vence in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prav lepa hvala vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste se udeležili pogrebne sv. maše in posebno vsem, ki ste z nami spremili pokojnega do groba. Zahvalimo se za vse pismene in osebne izraze sožalja, za vso pomoč ob tej žalostni priliki in zlasti tudi vsem tistim, ki so pokojnemu v zadnjem času življenja storili kako dobroto. Iskrena hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, ki nam je izvrstno uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeii naslove. Ce bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Tole skupno zahvalo izrekamo prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjb Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. Žalujoči: oče JOŽE ZGONC; bratje FRANK, RUDOLPH in LOUIS; snahe: HELEN, ELSIE in ALBINA; nečaki in nečakinje: CAROLINE, JEFRIE, DIANE, JOSETTE, GREGY, DAVID in BOBBY; tete, strici, sestrične, bratranci in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 15. maja 1968.