Največji slovenski daeraik^l ▼ Združenih državah i Velja za vae leto . . . $6.00 I Za pol leta $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA *The largest Slovenian Daily in* the United States. List:slovenskih.delavcev v Ameriki. q Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAKDT 2876. NO. 76. — ŠTEV. 76. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY. APRIL 1^1925. — SREDA, 1. APRILA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. UPANJA NEMŠKIH REPUBLIKANCEV Nemški republikanci upajo, da bo zmagal Marx. Potreben je kompromis, da se ustavri združeno fronto proti nemškim monarhistom. —- Na soci-jalističnem tiketu bo zopet kandidiral Braun. Nemci nočejo monarhije. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 31. marca. — Nemčiji je zagotovljen republikanski predsednik, če se bodo mogli republikanci združiti. Socijalisti, demokratje in katoliki so dobili trinajst milijonov glasov za svoje tri kandidate proti enajstim milijonom glasov, oddanih za reakcijo-narne kandidate. Ce bo mogoče vzdržati to večino pri zaključenih volitvah, ki se bodo vršile dne 26. aprila, bo naslednik Friderika Eberta odločen republikanec, ne pa monarhist. Nevarnost tiči v tem, da se ne bodo mogli socijalisti in katoliki zediniti glede kandidata. Socijalisti bi imeli rajše dr. Wirtha, prejšnjega katoliškega kancelarja, kot pa dr. Marxa, ki je bil tudi že kan-celar in ki je nastopil v nedeljo kot katoliški kandidat. Wirth pa ne uživa združene podpore katoliškega centruma. Vzradoščena vsled nedeljskega izida volitev hoče skupina socijalističnih voditeljev zopet imenovati kandidatom O. Brauna kot kandidata koalicije, — a to je taktična napaka, ki bi odtujila desno krilo katolikov in pri naslednjih volitvah bo prišel vpoštev vsak posamezni glas. Reakcijonarji, kot razvidno iz uredniškega članka v Deutsche Allgemeine Zeitung, so prepričani, da se bodo republikanci zedinili glede Marxa. Članek poživlja reakcijonarje, naj raztegne svojo fronto. V tednih uvodnih pogajanj bodo skušali reakcijonarji dobiti pomoč katolikov. Slednji so bili pri prvih volitvah ključ k celemu položaju. Ce stopijo na stran reakcijonarjev, bo zmagal dr. Kari Jarres, ki je bil v nedeljo vodilni kandidat, ali kak drugi nacijonalistični kandidat. Sicer neuspešne volitve so pokazale, da si želi več kot trinajst milijonov Nemcev republiko, krog enajst milijonov nadaljnih monarhijo in skoro dva milijona nadaljnih Nemcev sovjete. AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK MClrMtHT IITITIM view CO_ MW.TMK Slika, nam predstavlja liovi^n amerižkejra državnega tajnika Fran-ika B. Kflloprga in njegovo ž eno. Obravnava proti roparju Chapmanu. Shean je izjavil, da je povedel CHapmana na pozo-, rišče ropa. — Policist je baje videl, kako je Chapman ustrelil Skelly-ja. — Prejšnji prijatelj je prisegel, da mu je dal obtoženi revolver, da pa se je prestrašil ter pobegnil. HARTFORD, Conn., 31 . marca. — Mali duhovi navadnih ljudi, katere Chapman zaničuje, so nastopili včeraj proti njemu. Nočni čuvaj, kateremu so sledili konjski hlapec, mehanik v neki tvornici in počasno misleč policist so skušali postaviti krog njega več dejstev. Nova razkritja glede tuberkuloze. Slaven kemik je porabil dve leti, da analizira povzročitelja jetike. —Dr. Tread Johnson je dognal, da vsebuje jedro bacila elemente, ki dajejo življenje človeškemu telesu. kislinam in vsaki znani prelskits-tiji. Pričel jo iskati srce ali jedro baeila ter ga našel. Bacil, ki ima ohliko paličice, obstaja iz treto (Hov. Srednji tlel, najmanjši med tremi, je je Jdro bacila. Kroj? jedra je zašle 'dil snov, obstoječo iz p rot čina. Za njo jo prišla vošč-ena ali mastna snov. Ta snov je plavno orožje baeila proti zunanjim uplivom. Njegove preiskave še dolgo *ni-tio zaključena jn njih izid bo v kratkem objavljen. V največjih lafooraitorjih dežele preiskujejo znanstveniki, ki so se združili v namenu, da najdejo zdravilo za jetiko, bacile jetike in dr. Tre&d JoHnsonu z Yale vse-iieil Jča se je posrečilo anlizirati pravcato srce majhnega mikroba. Dr. Johnson se je lotil dela pred d vem i leti. Poverjinno mu je bilo od preiskovalnega komiteja narodne zveoe proti jetiki. Izjavil je: — Povzročitelj jetike je eden [najmanjših znanih bacilov, kajti |riti priti nerpotznani sili. Dr. Johnson seveda ni Se možaki ju&ti svojega dela, a je )recej napredoval v svojih raz Mile kot Marokanci baje umorili pet Amerikancev. CHICAGO, III.. 31. marca. — Sorodniki dr. Ilans Hammer-stema so d-obili poročilo, da so Marokanci v španskem Maroku umorili, njega, njegove tri otroike in njih strežnico. Poročilo je prišlo iz Barcelone. Mrs. Hammer- Za*lnja priča je bil Walter Shean iz Massachusetts, ki je povedal svojo izpoved pred od vodenjem postopanja. Slieam je oboževal Chapman a 'kot velikega junaka, a srce mu je baje padlo v hlače sredi ropa, katerega je preprečil policist. Skeli v ter bil pri tem ustreljen. Shean je naprtil Ohapmanu izključno krivdo. Nudil je državi najbolj tefatno pričevanje proti jetniku. Upanje Chapmana, da bo oproščen, je tako majhno, da so ob-■itopili drwnega zločunca štirje pomožni šerifi, ko sta bili predloženi v dokaiz dve steklenici nitro-glicerina po deset unč, — dosti materijala. da se požene zrak sodni j sko poslopje. Stali so molče. Njih roke aiiso bile dalje kot šest ine od obtoženega in vrgli bi ga nazaj ali pa ustrelili, če ba napravil najmanjšo kretnjo. Zagovornik Groehl je protestiral proti Umni pokopan ju. Prosil jo sodnika, naj ukaže šerifom, naj sedejo. Sodnik je izjavil nato da ne ve, zakaj stoje, natkar je rekel javni pravdni k šerifom, naj sedejo. Shean je nastopil par minut po tretji uri. Celi dan je čakala ljudska množica na njegovo pričevanje. Oeiprav je bilo splošno znano, da bo pričevanje Sheala najvažnejša točka celega procesa, je Shean presenetil vse navzoče z izjavo, da je Chapman ustrelil Škelly-ja. Nato je opisal svoj lastni bog iz department prodajalne, v kaiteri je bil Skelly ustreljen. Alfred A t water, policist iz New Britain, je izpovedal, kako je Chapman ustrelil Skelly-ja. Pet Pričetek procesa proti A- Pantanu. Včeraj se je pričel drugi proces proti Pantanu, ki se je vdeležil velikega roparskega napada in dvojnega umora bančnih slov v Brooklynu. Brata Diamond bosta morala umreti v električnem stolu. Morilka matere v * zdraviliški oskrbi. Proces proti morilki matere je bil zavlečen, dokler se ne bo porota odločila glede duševnega stanja dekline. — Mogoče jo bodo poslali v azil za umobolne. SAN FRANCISCO, Cal., 31. marca. — Š^stnaj-st let stara Dorothy RUinpsaii, ki je rajše umorila svojo majter kot pa ostala doma ter pustila svoje ponočevanje in razuzdano življenje, bo morala nastopiti pred poroto, ki bo sodita o njenem duševnem stanju. Ta sklep je objavil včeraj poj h>1 dne sod tki k Loiidferbaclc. Vsled te«?a bo za enkrat preložen inorilni proces 'proti deklici. Sodišče je ugodilo predlogu obrambe, da se prdktlne inorilni proce.> ter iizvede preiskavo glede duševnega stanja. Cle bo prišla (porota do prepričanja, da je deklica duševno zdrava, se bo nadaljevalo s procesom. Če pa bo po rota spoznala deklico kot blazno, jo bodo poslali v azil in obravnava bo otlgodena za nedoločen čas. Država ni hotela sprejeti predloga obrambe, da naj določi nje no duševno sit an je sedanja porota, in sod'riiik Londreback je vsled tega odredili sestavo nove porote. Deklina je sedela povsem apatično in hladno, ko se je razpravljalo o njenem o pričevanju da-. Jau Dotn Balla, špecijalista. katerega je pokliea la obramba. Dr. Bali je rekel, da je prepnican. da trpi mlada morilka matere na povsem izraziti psihozi aili duševni bolezni. stein, ki je edina ušla masaikru. se baje nahaja težko ranjena v- kP©Kc«tov je prišlo v prodajalno neki bolnici v Bareclomi. Dr. Hanrmersbein. ;ki je bil po poklicu zoolag, je stanoval od leta 1901 do 1904 v Chicagu ter je podaril med .tem. časom tamošnje-mu Lincoln parku dragocene živali. Raziskovalec se je mudil v Maroku, kjer je Skušal kult i vira ti neki mlad goad, katerega mu je dala na razpolago španska vlada. ^Krvavo dejanje je bilo brez dvoma posledica sovraštva domačinov 4o vsega, Scar je špansko ali v zTeti • ŠpaaeL Governer Smith je zelo zaposlen. .po telefonskem poročilu, da so vlomilci na delu. Dva policista sta sledila Shea-nu ter ga aretirala, ko je šel brezbrižno navzdol po Church St., potem ko je vrgel v svoj avtomobil pištolo ter del plena. Trije na* daljni policisti, med njimi At-water, so odšli v ozadje prodajalne, kjer se je za vršila tragedija. Najbolj Škodljivo za jetnika pa je bUo pričevanje Sheana, kot le omenjeno. Včeraj se je pričel drugi proces proti Anthony Pantanu. ki je bil lansko leto obsojen na smrt v električnem stolu radi roparskega napada in umora, dveh bančnih slov, obenem z bratoma Joseph in Morris Diamond in John Fa-rino. A.pelaeijwko sodišče v Al-Hany-ju mu je dovolilo nov proves, iki bi se moral pričeti 23. marca, a je toil odgoden za en teden. Namen tega je bil nuditi veliki poroti priliko, da preišče skrivnostno 'izginjenje NLkdlaja "Luciano, jrlavne priče obtožbe. To prieo jt> iskal okrajni pravdnik Dodd s svojimi pomoe.ki že cel teden, ne da *>>i mogel najti kako sled o njem. Domneva se, da je izginil iz Združenih držav in da •jc je vrnil v solncino Italijo. Mogoče je to vzrok, zakaj pričakuje Fantano povtsem hladnokrvno in mirno drugega procesa, ki bo odločal o njegovem življenju ali njegovi smrti. "Warden Homec/k iz Raymond St. polieij.sike ječe, kjer se mudi Pantano že dva meseca, je rekel, da ne kaže jetnik niti najmanjše nervoznosti, da ima izvrsten tek Ln da dobro spi. Iapovedi Lucia na so bile najbolj ohteževalne za vse štiri obtožene, a dne 6. marca je predložil Luciano pismeno izjavo, da so bile njegove takratne izpovedi neresnične. To priznanje pa nima nobene vrednosti za obrambo, razven če ga priča oja-či osebno s prisego, v katerem slučaju bi bil procesiran radi krive prisege. Porotniki foi bili v takem slu čaju prisiljeni izreči ^se za njegovo prvo izjavo ali za sedanji preklic. TEŽAVE FRANC. MIN. PREDSEDNIKA Senator je obsodil državni proračun Herriota. — Berenger, Rajnik finančne komisije, pravi, da vsebuje predloga revolucijonaren program. — Komite j jo je jzpremenil. — Posebna senatna komisija je revidirala proračun v zmernem liberalnem duhu. PARIZ, Francija, 3 I. marca. — Boj glede novega francoskega vladnega proračuna je bil obnovljen, ko je Henri Berenger, tajnik senatne finančne komisije, otvoril debato glede vladnih predlogov, izpremenjenih od njegove komisije. Proračunski osnutek ministrskega predsednika Herriota so imenovali njegovi politični nasprotniki revolucijonarnim. Ta proračun smatrajo za slabo premišljen napor socijalističnih ekstremistov, da se vsili praktično izvedenje njih doktrin v deželi, ne da bi se vzelo vpoštev argumente zmernih v lastni stranki. Poleg proračuna kot takega obsega vladna predloga skoro štiristo klavzul, ki obsegajo popolnoma nov program glede civilne, fiskalne in pravosodne zakonodaje, soglasno z izjavo senatorja Berengerja Berenger je objavil, da je sklenila senatna komisija ločiti proračun od vseh novih zakonodajnih klavzul, o katerih bo razmišljala pozneje. Rekel je, da je senatna komisija revidirala proračun v zmernem, liberalnem duhu. Važna skrčenja so bila izvršena glede davkov in glede vladnih izdatkov, a posledica tega je popolnoma uravnan proračun. Skrčenja, katera je uveljavil senat, znašajo skoro poldrug tisoč milijonov frankov. Vlada bo najbrž sprejela nekako polovico teh skrčenj, a se bo upirala ostalim. Nevaren spopad med senatom in poslansko zbornico je skoro neizogiben, če bodo skrajne fakcije večine ustrajale pri svojem stališču. Zahtevajo namreč, da mora sprejeti senat proračun kot ga je predložila zbornica, brez vseh bistvenih modifikacij. Petdeset nemških kov utonilo. voja- ALBANY, N. Y., 30. marca. — Governer Smith je odpovedal svojim, počitnicam, ki bi ne morale pričeti danes. Prešt udirat i mora namreč več -kot petsto postav, katere mora v primernem čaisu ali potrditi ali pa vetirati. Če bi jih ne podpisal ali veiiral, bi postale teku tridesetih dni pravomočne tudi brez njegovega podpisa. Med postavami, katere mora ali potrditi ali pa vetirati, je tudi postava, g katero bi se izboljšalo plače učiteljev in učiteljic v New Torku e je splovili ga, nakar je odplul z lastno paro v pristanišče, naivi-s svojo težko opre- N. Y. "GLAS NARODA. "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto__$7.00 Za pol leta___________________________ $5.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta_________________________.... $5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. /*Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876. _ PORUŠENA SOLA ^ uMOuraroov * undcrwooo. M. V.' Zadnji tornado, ki je dirjal po južnem IllinoLsu, je porušil tudi šolo v Murphysiboro, 111. ter pokopal pod razvalinami nad 80 otrok. Slika nam kaže otroke, ki iščejo med ruševinami svoje • knjige. Jugoslavia irredenta. SU5A Izza otlgodenja kongresa, zakljiu'enja v različnih brezplodnih evropskih konferenc, prenehanja poročil o zdravstvenem stanju ve-likf^a junaka iti odrešenika človeštva, italijanskega ministrskega ptv.hi'flnika Mussolinija, je zavladala v listih suša, ki dela i>reglaviee v.-č kot enemu uredniku ali poročevalcu. Ameriško Časopisje je v glavnem odvisno od senzacij. Kar je \ -;< Uda njega, resnično tehtnega in posvečenega 2apreclku, za to se splošno občinstvo ne briga. •!<• sicer par morilnih afer, par škandalčkov v "visoki" družbi, ki vzbujejajo radovednost javnosti, a premalo je materijala, da bi s«' zadostilo razvajenemu okusu ameriškega občinstva. V New Yorku je stvar še bolj težka kot drugod po Ameriki. Ži-l.i % ki predstavljajo velik del prebivalstva, čitajo svoje lastne liste, j KKveccne zionizmu, radikalizinu, komunizmu, socijalizmu in lJujr ve kakim nadaljnim gibanje. Italijani se zanimajo predvsem za svojo "caro patrijo", za Mussolinija, Tripolitanijo in druge slične take stvari. Pravi Amerikanci, neglede na pokolenje, pa kupujejo liste v glav-n< m radi cross-word ugank, rokoborb, base-ball iger in vseh drugih, mogočih in nemogočih športov, katerih večinoma nikdar ne vidijo od blizu, a vendar pazno zasledujejo njih potek v liptilu < uden. a tudi povsem razumljiv svet. Kaj ve povprečni Amerikanec o svetu v splošnem? Kaj ga briga evropska politika, ravs in kkvs med malimi in velikimi narodi, ki bi boljše storili, če bi se lotili smotrenega dela kot da se prepirajo med seboj za gradove v oblakih l Kaj jim je mar blagor sveta, dokler se zadosti njih lastnim, malenkostnim materijalnim potrebam? Edina stvar, ki splošnost še malo zanima, je domača politika. Razpravlja s.- o delovanju kongresa, o prohibiciji, davčnih bremenih, carinski U postavah in o izključenju Japoncev in drugih Azijatov. V poljedelskih okrajih govore o pomoči, katero je treba nuditi farmer jem, o ropaželjnosti velikih trustov, o podkupljivosti javnih uradnikov in tako dalje, brez konca in kraja. Delavski listi so povsem naravno v glavnem posvečeni interesom organiziranega delavstva ter pišejo v tem smislu. V zadnjem času pa je bilo opaziti tudi na tem polju veliko sušo. Na programu so le še morilni procesi, škandali iz visokih evropskih krogov, kot znani Dennistoun proces v Londonu ter pa sličnih Stvari, ki bi sploh ne smele zanimati javnosti. Čeprav razpolaga ameriško časopisje z brezprimernimi denarnimi sredstvi ,čeprav skoro koDtrolira politiko dežele na zunanje in no-t ran je, ga evropsko prekaša v marsikaterem oziru. Preveč je željno senzacij, razburjivih in presenetljivih dogodkov, ki so v več kot enem slučaju plod prekipevajoče fantazije tega ali onega časnikarskega poročevalca, ki je v zadregi, kako bi izpolnil svoj odmerjeni prostor v listu. To zadrego opazimo posebno takrat, kadar se ne pripeti na svetu nič posebnega, nič senzacionalnega in takega, kar bi obrnilo nase Splošno pozornost ter povečalo krog čitateljev. Ker pa se svet noče pomiriti, ker noče vedno živeti v zdražbi, smo prepričani, da bo prišel kmalu čas, ko bo imel vsak časnikar čez glavo dela, da informira čitatelje o tekočih dogodkih. Dopis. Escanaba, Mich. I Ker mi je pošla naročnina za "<;ia> Naroda", jo moram obnovili. da vidim, kako kaj Peter Zgaga napreduje s svojo kolono On ima namreč vedno kaj novega, in zanimivega povedat i. Pred kratkim sem čital dopis iz Meno-menee. Mieh., v katerem pravi dopisnik, da bi rad videl, če bi t»e mu kdo iz bližine oglasiL Jaz sem mu menda najbližji, kljub temu, da sera oddaljen 52 milj od njegovega kraja in deveft milj od Kseanabe. Tudi jaz sem tukaj nam Slovesnec. Farme so v tuikaj-isnji okolici od 40 do 320 akrpv. Aker je ponavadi od 10 do 25 dolarjev. Oe bi koga farme veselile, naj se kar name obrne. Pečatno se večji del z živinorejo. Kvart mleka lahko prodamo po 5 centov. jZdi se mi, da je boljše na farmi kot pa garati v tovarni. Novic ni posebnih. Zimo imamo milo, veojidel brez snega. Datičnega rojaka prosim, naj mi piše. Jaz ibi mu pisal, pa ne vem njegovega naslova. .Šestnajst lat seim že -tuikaj, pa nisem vidtel še noibenega Slovenca razen, tisi ih. ki so tukaa skozi, potovali. Ostati pa noče nobeden, 'ker je tukaj le par malih tovarn, pa ae tiste večjidel poqlvayo. Prej sem bil šest let po tovarnah, sedaj sem pa že deset leit na fanmi ter sem pojx)lnoma zadovoljen. Pozdravljam vse rojake, Glasu Naroda pa želim obilo naročnikov. Prank Erjavec, R. P- D. Box 162, Escanaba, Mich. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUZsaOH DRŽAVAH. Obupne razmere v Istri. Pravo gonjo vprizarjajo fašisti na hrvatske in slovenske čitanke. Šola ima biti v kratkem e si o italijanska vsepovsod i v de-/.eli. Pa ne morejo počakati termina. ampak že sedaj se ne smejo več v porabljati naše čitanke ne v poslednjih razredih in ne v dodatnih urah. Ti ljudje mislijo res, da s silo potujčijo jugoslovansko ljudstvo v Istri, pa se motijo. Narodnostni čut je živ in bo vedno močnejši, ikolikor sil-nejši bo italijanski pritisk. ''Pucki Prijatelj", ne zasluži svojega imena, ker ni prijatelj ljudstva, ampak njegov sovražnik. Neprestano blati dobre narodne delavie in tako pomaga italijanski omejaii politiki, naperjeni proti jugoslovanskemu ljudstvu. V nedavno izišli knjigi "Zgodovina Istre in narodni preporod v njej", prinovedaje prof. Spincič. kako je ta listič po priznanju samih. njegovih voditeljev dobival podporo od avstrijske vlade in dr. ,Zuecon je javno ugotovil, da "Pucka Prijatelj" izhaja v največje veselje Italija-r ov in na največje zgražanje goslovamkih naeijonalnih elementov. Iz Blatne vesi poročajo, kako so tam fašisti brez vsakega vzroka v gostilni napadli Pavla Muzica in ga nabili do krvi. Ali ne bo .nikdar konec fašistovskega dejanja nad mirnim istrskim ljudstvom? V kraju Vsi Sveti pri Buzetu so že pol leta brez šole. Zadnji učitelj je bil Italijan, ki ni razumel otrok in otroci njega ne. Otrok je ibilo vedno manj v šoli in učitelj je odšel. Prebivalstvo zahteva hrvatsko šolo in domačega učitelja. Invalidne penzije. V Rimu leže še nerešene številne prošnje za invalidske penzije. Iz Julijske Krajine jih je okoli 2500. Polno je reveže v z družino, ki komaj čakajo rešitve. Namesto mačka je usmrtil petletnega dečka. Pred kazenskim sodiščem v Trstu se je vršila razprava proti 20. lenemu Evgeroiju Vešnaverju iz Sv. M. M. Sp., ker je usmrtil po nezgodi 5-lejtnega Karla Bordosna. Veš na ver ni mogel videti domačega mačka. Zato je sklenil, da ga ustreli. Tekel je za mačkom na polje, pni nekem grmu pa se mu je obloka zaplertja v trnje, padel je in puška se je sprožila ter zadela tam slučajno se nahajajoče-t-krat tudi goaieralni vizitator in komisar na Hrvaškem, Tirolskem. Dalmaciji Ln Galiaiiji; Mar j. Dol-movič, si,n želuz. uslužbenca, 4 mesece; Avguštin Sever, duhovnik. 28 let; Marjana Šramel, žena skladiščnega mojstra. 43 let; Kon-šlacija Hiaiterleohnox. vdova vlad nega tajnika. 7:} let; Frančiška Pet vagonov žaganja in oblancev na goriškem kolodvoru. Iz Slovenije je došlo na glavni goriški (kolodvor pet vagonov žaganja in oblancev za neikega trgovca v Gorici. Blago leži na kolodvoru že več dni in trgovec ga noče vzet-i, ker je med časom kot je voda. prevoza stopila v veljavo odredba za obdačenje take robe, in sd-cer treba plačata pet lir za vsak k vi nt al. ]>( sleij ni bilo tega plačila. V Gorici pa se dobi žaganja po dve liri kvintal. Vagoni s slovenskim žaganjem so v nadlego na kolodvoru in ne vedo. kaj ž njimi početd. Slučaj kaže. da- ni varno trgovati z Italijo. Prohibioijski agent je so pre iskali v Downtownu stanovanja vseh naših rojakov ter niso našli " niti kaplj.ee opojne pijače. Vojskov Jaka je danes izjavil, da je na sveta ni boljše pijače Dekleta v Downtownu so skle-rcda, da od danes zanaprej ne po g!.dajo nobenega fanta. Nesreča na morju. Te dni je divjala v tržaškem zalivu strašna nevihta. Nekaj manjših ladij je neurje zalotilo na odprtem morju. Izginile so tri jadrnice, ki so 'bile naložile p'esek pri izlivu Soče in so odšle na to proti Trstu. V strašnem položaju. držač se za m bo rov. so vz-kra-jal i mornarji na jadrnicah celo noč. Pomoč so dofoili !šele drugo jutro. En mornar, Verzefgnas-si. je padel v morje in poginil. Delavcem v Idriji je pred kraikim rudniško vodstvo ponudilo ■zvišanje plač pa tako neznatno, da so morali to ponudbo odiklonitii in izjaviti, da ostanejo pri svoji prvotni zahtevi. Rudnik ima velike dohodke, zato tudi lahko pošteno plača delavce, ki opraivljajo tako trdno e 'dokazala svoji prijateljici, da štorklja prinaša otroke. * Dopise, priobčene v 'Edinosti', pod katerim je bil podpis "Du-hovtniik s Zaipada", je rek napisal duhovnik s Zapada. * Jugoslovanski ministrski predsednik Pasič se je izrekel za jugoslovansko republiko. * V New Yorku je mogoče kupiti za pet centov dobro cigaro. * Gospod pomožni urednik v New Yorku ipravi da »i imel nikdar uiobenega "Daničinega" centa v rokah. x Dvr. Polona ni še nobenega rojaka deounciral. ^ * Neki slovenski urednik je dobil po pošti dopis, kateri se ni •pričel z besedami: "Ker že dolgo časa ni bilo dopisa iz te naselbine . . * V dvorani pod slovensko cerkvijo na Osmi cesti se veroi katoličani še. nikdar niso stepli. * To so novice današnjega dne. ocMužiti radi tatvine zopet večjo Godina> zasiebnica, 72 let ; Kon-kaze.ii, je pobegnil iz izapora ter(HtnnT'u Glaizowsky, salezdjanski se klatil naokrog. Ko ga je nato t retlm'nik, G2 let: ilarija Koma-zasafčila ivvka ipraviee. je lili nil jrtar- Pos^^iikova žena, 3;"» let; An-slaboumnost ter bil radi tega otd- tnn delavec, :J0 let; Mar. dan v 'ljubljansko opazovailnico. Komaj pa se je tu čut M nekoliko varnega, je jiobegnil ter vznemirjal odslej z raznimi tatvinami in Oreh;:k. užitkarica. fi? let: Marija Rozman, žena 'kočarja in ope-■karniškega delavca. .39 let; Frančiška Frajle. posestnik ova hči, 24 v J osni drauneljsiki in vojniški o- ; ; Stanko Makovee. >.in gozdar-kraj, kjer je ibaje sta.noval v neki |V kc £ru d^vea. 2 dni. lnlcnji. Po došflih infoi-maeijah j je izdal neki pešali pa otroci. Do-1 Smrtna kosa. »načini in ojačemo orožnistvo so — Te dni je nenadoma premi-imeli pri aretaciji z nasilnežem j nul Ivan 1'ernuš. gostal-ničar in hud boj, preduo so ga ukrotili in j posestnik v Lescah, izvezali. Ker pa je raztrgal na rokah verige ter je bila nevarnost, da zopet pobegne, so ann morali povezati še roke na hrbtu ter tako uklenjnega pripetijo1 i v < V-Jje. V zaporih celjskega okrožnega sodišča čaka sedaj na svojo usodo. Ker pa so zapori celjskega ; sodišča v precej desolatnem stanju, so odrejene \vse varnostne odredbe, da ne pobegne. Tu hlini »zopet slaiboumnotst.. Čaka ga med dnragim porot.na obravnava radi najnovejših tatvin še pred celjskim okrožnim sodiščem. Umrli v Ljubljani. Peter Pavšič. delavec, 23 let : Anton Potnik, pismonoša. 43 leit: Ivan Povž, hlapec. 47 let; Helena Inkmt, bivša kuharica, hiral-ka. 77 let; jNIarija Zupan, zaiseb-•nica. 62 let; Marija Falout, vdova poštnega poduradnika, 63 let; Antonija Kllennenčič, zaseibnica, 74 let; Emilija Mastnak, delavčeva hči. 2 leti; Marija Pavilin. mati ■znanega botanika in direktorja univerzitnetoieiga botaničnega vrta v Ljubljani, prof. Alfonza Pavlina. Dosegla je izredno starost 99 let rn je bila nedvomno najstarejša dama in tudi najstarejši prebivalec Ljubljane; Placid Fa- Dober in sploien liniment Pain-Expeller Ce vas mučita revroatizera al* nev-raljpja, vdrgnite ta izborcn domači liniment na boleče mesto in sledila do hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro. F. AD. RICHTER & CO. Berry & South Sth Sts Brooklyn, N. Y. > Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga, prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še ni«» naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C. sestva v Kanadi in drugod, v res- 86 ne sm stopil na oglaševalni 11 rad povprašat, kje stanuje Je-ra Raneigaj. njegova prejšnja k!a. Tako je mislil — in njegova misel tse je strinjala s prikrito mislijo njegove žene: Ali je fant pri stari Jeri, če ga ni, pa bo st.fra .Icra še naprej vedela, kje Utegne biti. Napisali so mu stan wan je in liajdi tja ! •Iera je bila doma. Sedala je- na skrinji pri oknu in pletla nogavico. ki je bila za njeno nogo očitno premajhna. Poleg nje je sedela gospodinja, ki se je. ko je prišel •Jeraj, vljudno umaknila iz sobe tik pred duri. "Xo. kako se imate. J era ?"* je vprašal gospod Jeraj. Jera je kar sklenila rok? in je prestrašena vzkliknila: "Pa ne. da s»* je Milančku kaj zgodilo?" Storilo se mu je milo: iat te ^'•nske je jrovorilo srce. zakaj ni njejrova žt-na taka! "\"i ga." je rekel. "Ali ga niste nič videli, J era ? Zjutraj je šel z doma kakor po navadi, pa ga ni bilo ne v šolo. ne več domov." "O tj moj ubogi otrok!*' jc Vikala Jera. "Vi angeli božji mu stojte oh strani! Ali ste že kam bizojavull? Ali ga že iščejo? Ti moj ljubi fantek, ko bi mogla o nikdar več nazaj. Gotovo bo šel če« morje, saj je zmerom sanjal o tisti grdi K ale fan i ji! Divjaki ga bodo požrli!" 'Jera, če še kaj kzveste adi se česa spomnite, koj mi pridite po-! Vedat ali domov ali v pisarno I Grga. cigan!" S tem je bila zanj opravljena Stankova zadeva. Hotel pa je povabiti ugodno priliko in izprašati in zaslišati gospoda Jeraja za-stran starega Korena in njegovega testamenta — kaj govore, ali g;: je že naredil ali ne. in kako pravi postava zastran dedovanja če ni nič testamenta, in ali ima sploh oče moč, da čisto razdedi olroka. Toda ni ničesar dosegel. Jera ju se je mudilo: najprej še enkrat -na policijo, da pove, kar j* izvedel novega, zlasti domnevo, da so vsi trije fantiči vknpe. za v pisarno pa je bil tudi že skrajni čas. Tako *ežko ni Še nikdar čakal konca pisarniških ur. Iz pisarne je šel naravnost domov, da se dodobra zmeni z lepo svojo gospo zaradi onih šeststo kron. o katerih je danes prvič dišal iz Jerinih »Lst. Gospa Jerajeva iti bila nepripravljena. Kajti za soji rogom je tudi ona počastila staro Jero s svojim posetom, ko pa je izvedela da je bil že njen soprog ondu, se ni dalj mudila in je zopet šla. Računala je z možnostjo, da je vse razkrito, udala se pa ni. Brez ovinkov je potrdila, da je res vrnila Jeri šefctsto 'kron. Ali ta denar da je imela vsa dolga leta pošteno v shrambi in bi ji ga biia lahko vrnila vsak hip in kali rrkoli dan. Z veselico pa ni imel ta denar nobenega stika. — Zakaj mu ni nikdar povedala. da hrani Jerino mezdo — toliko s vol o ? "E. vsako smet ti bom nosila pod nos!" se je odteizala gospa Jerajeva. "šeststo kron je smet!" je sika 1 Jeraj in blinkalo se mu je iz oči, "zate smet. ki včasih niti de-seticc nisi zmogla! Ti, da bi hranila itaiko svo«to denara toliko let in se je ne bi dotaknila, ti, ki te je srbel vsak vinar, dokler se ga nisi iznebila ? — Ali meaii je prav. Kakor hočeš! Zdaj govore ljud^ je, za njimi ibo govorila sodnija. Ce bi se pravočasno poravnala škoda, preden kaj izve oblast, bi se preprečil kaizenski pogon. . . Toda. če missis, da ti ni treba moje pomoči, tem bolje." Jerajeva je pričela preudar-jati. "Kje dobiš denar?" je vprašala. "Šefa bi naprosil." je rekel Jeraj, "morebiti mi da toliko predujma. . . Odplačeval bi mu ga v obrokih — kakih petdeset kron na mesec. Seveda, rikrčiti morava svoje izdatke. . . " Pa je zopet pričela kljubovati. "Ne, nisem vzela in nisem vzela. Pa naj prisežejo, kateri so me videli, da sem vzela. Jaa, stokrat prisežem, da nisem Te sramote ne maram, da jim daš denar in priznaš, da sem ga vzela. Rajša grem v vodo." Jeraja ta pretnja ni vznemirjala. "Denar dam kot darilo, a ne kot povračilo, ker nisem zavezan plačevati tvojih nepoštenosti. Kar dam, dam prostovoljno. Tvojega imena se ne bo niti imenovalo — veš, da je tvoja sramota tudi moja — žalibog! In adaj ne delaj komedij! Pošteno se spokori in mi pomagaj, da spet pridemo v red. Ako hočeš, da še živiva vkupe. Čast si md zapravila in denar — in otroka tudi! O ti! ... Ce to je ljubše, se pa ločiva!" ! Gospa Jerajeva je ddbelo pogledala in sedla na d i vsa n. Potem je pričel* dHiratd: "Tako. zdaj sem pa vss^a sama kriva t Jeraj, all si popsaftnl, kdo je silil je spravljal v tiste damske odbore in mu nisem bila nikdar dovolj lepo oblečena 1 Mis3iš, da je vse to zastonj l Misliš, da druge izhaja-1 jo s tem, kar jim dajo možje? Vsega sem sama kriva, seveda! — In otroka sem ti zapravila —| glej ga ! Ali je otrok le moj. ali je tvoj tudi * Kolikokrat -si se pa ti ukvarjal ž aujim. kaj.' se ž njim učil. ž njim delal nalogo? — Ločiva ? Ce te je volja, le! Ampak dajal mi boš polovico plače, da veš! Laže bom živela kakor zdaj!" "Ne vinarja!" je rekel Jeraj. "Po zakonu se lahiko ločim vsalk hip od tatice in zapravi j ivke, ka-kr.'na si ti, in mi ni treba plačevati ne vinarja, razumeš!" Gospe Jera je ve so se lotili krči. Mižala je. stokala in se zvijala ali krči niso bili tako hudi, da ne bi čula in raizumeva!!a. kar ji je razkladali gospod Jeraj, korakajoč po sobi. "Deklo mi takoj odpustiš! "Dokler ne bodo plaeaaii dolgovi do zadnjega bora, boš že sama morala biti kos našemu malemu gospodinjstvu. Svoje čevlje si bom makar snažil sam! — To stanova-j nje je preveliko za ljudi, ki tako1 tiče v dolgovih kakor mi. Vza-| memo si manjše in cenejše. In se umaknemo očem in jezikom. Denar bom dajal vsak dan sproti, razumeš, in- če mi napraviš le za vinar dolga po prodajalnah a
  • 'ew York N. T. for April 1, 1S25. State of New York County of New York. Before me a Notary lublic in and for the State and County aforesaid, personally appeared I.udwiR Henedik. who having been duly sworn according to law deposes and eays that he is the Buslnfist Manager of the Glas Naroda, and that the following is.to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation) etc..of the aforesaid publication for the date shown in the above capUon. required b\ the Act of August 24. 1912. embodied in section 443, Portal Laws and Regulations, printed on th« reverse side of this form, to wit: 1- That the names and addresses of the publisher,editor, managing editor, and business managers are: Publisher. Slovenic Publishing Company. s2 Cortlandt Street, New York, N. Y Editor. Janez TerCek, S2 CorUandt Street, New York, N. Y. -Managing Editor, J^nez Terček, S2 Cortlandt .Street. New York, N. Y. Business Manager, J-udwig Benedik, 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. 2. That the owners are: (Give names and addresses of individual owners, or, if corporation, give its n.ime and names and addresses of stockholders owning or 1 old ing 1 prr cent or more of the total amount of stock) iiovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. stockholder: Frank Sakser. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more o i total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (II there are none, so state ) NONE 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stock-nolders. and other security holders. 1C any contain not only the ' st of stockholder« and security holders as they appear upon the books of the companv. but also, Li cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name o.' the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; alsj that the said two paragraphs contain state.nenrs embracing affiant's full knowledge and belt ;f as to the circumstances and conditions under which the stockholders anu security holders who do not appear uuoii the oooks <.f tne company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner: and this affiant 1 an no reason to -believe that any other p.-rson association, or corporation has any interest direct or indirect in the said sto. 1:. bonds or other securities than as so stated by him. .* *h« a-verage number of copies of each issue of this publication sold or i strt hu ted through the mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date shown al>ov«> is ............................s Trr, iThis information is required troin daiiy publications only.) Ludwig Benedik. Business Manager, .sworn to and subscribed b. lY.ro nu- this r.otli day of .March, l^l'a. (Se&l) Joseph Hems, Notary Public ______'ily commission expires March 30, 1925.) sem tnkaj, te prddieem po listih. To(la nasdranja 0 * earistični E Zdaj čo ti^V prav — dobro; PoL^ so ^ razl^mi Za pnl,-ti no. pa tudi!" na zammive 'misli o ulojri Slo-vans.tva v Evropi. Le'bedev je na-g^Ia.šal. da ji cnj^ažati v zadnjem L-asu v etdi Evropi veliko zanimanje y.a slovanska vprašanja. Bližnja evolucija slovanskega sveta 1)0 odločala o usodi v Evropi. Odnaša ji med Slovaiwt vom in Zapadjoan v prošlosti so znani. —-^lovan>tvo — to je bila Rusija. Rn-ko žavami, pomt ni ugtl-ajevati pot mirni evoluciji Slovanstva. Tiv-ba i>a je tudi zaintert^slrati Ev--< ;!'» za so^lelovanje s Slovanstvo m. Slovanstvo je oovsof1 n tavljen. jiosaineznimi kraji orjejo sme«r z velikanskimi plujri. v katerih je vpreženih po 10 konj pa tudi več. in diplomate je bila earistiena Vzel je klobuk in šel. \Ti maral I samo ^la, ki se je upo-j končno prode v pošte v tudi Bolga- čakati večerjo, bil je sit. Hotel | ubijala v s vrli o vzdržavanja rav-lKja. Prana sila Slovanstva se bo razvijala šele tedaj, ko pričenjajo kaj izvedeli. napačno mišljenje, da je slo- t v države živeti z novo življen- Na dvorišču je stala v večer- |vamrtvo identično z ruskim eariz-nem mraku Nanča in je važno J m (ni; Slovanstvo ni siiH. lei bi n-ra zlag-ala neko čiudno p-odljo o j viral a napredek človeštva. Na-Gradiški •šoi puricah, t-erpentinu | sprotno, Slorvanst.vo knže miro-in p^ica-jih. Poleg: je stala Rir-jljubne tendence in je zato baš o-eevka in vekala: fsarykovo de-hranikia knjižica, vse, kar sva si Ogromna večina ruskega na-v teh desetih letih pristradala in 1 i*otla. milijoni, ka težka naloga, le. popoldne je zapazi£ -mož. Hra-Ma prične po likvidaciji boljševi-nilnica je ibila že zajprta in m I šketva na vse strani, na vso strukturo odiiošajev na vso človeško kulturo. Danes že edla Evroa jasno vidi grand i jožnti proces in zato gleda na Slovanstvo s povsem drugimi oT-mi. Ni več bojazni, kajti Evropa je trdno prepričana, da b Ru siji usojen demokratski režim. ki bo stri reakcijonarstvo in pospešil gospodarski razvoj. VELIKONOČNE DENARNE POSILJATVE prišle bodo še pravočasno v roko prejemnikov, ako jih pustite nakazati potom — "BRZOJAVNEGA PISMA". Stroški za vsako nakazilo samo $1.00. Cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York NAZNANILO Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilbert a vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploli opravljati vse v nas delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava "Glas Naroda" =1 Prav vsakdo kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "G las Naroda" Snežni viharji v Nemčiji. V Schwanzwaldu na Baden--kem divja že tri dni izredno hurl vihar, ki je na nesel, posebno v višjih legah pogorja, pone- VELIK ANOC 12. APRILA BO Kakor vsako leto, tako imam tudi letos za te praznike veliko novo zalogo za mladenče in moške; — Klobukov, kap, srajc, ovratnikov, hlač. spodnjih oblek, čizem in ^oln, veliko zalogo no-govic za oba spola in jako lepe oxford sandate za mlade dekleta. Točna postrežba in se vam pri. poročam. ANTON YERINA Claridge, Pa. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni stroj "0L™" $20. B strelico ra slovenske 5r- k., a, i, i- $25.- •OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Tako] laK-Ee Vsak pili. Hitrost pisanja dobite l vaja, ■LOVENIG PUBLISHING COMPAHY a tatlandl SMS *«w Torte, M. T. Tega dne, ko je vršala taka I razburjenost .po Korenovi hiši, so sedeli okoli ene popoldne v bu-| kcvem gozdiču nad Vrhniko trije junaiki in nalepavali žejni je inl klobase. Lepo izeleno je hiio v gozdu in hladno, iz tal so štrlele gtad-ke «praine skale, znak pričenja-1 jočega se Krasa, kakor nalašč so bile namesto stolov. Med. junaki na tleh je ležal razgrnjen papir, | na papirju pa so se šopirile najrazličnejše dobrote in čakale, dal pridejo na vrsto: piškoti, fige. I sladkoreka, čokolada, mandlji. 4Moj," je rekel MIlan m se ju-1 naški ozrl, "če bi zda j-le prišel lev, koj bi ga s tem-le revolverjem.'* In je potegnil iz žepa i-| menovano orožje. "Revolver je moj." se je oglasil Tonček, "za -moj denar je kup-1 ljen." "Tvoj ali pa Nacfeoiv!" ga je z! zaničljivim i pogledom zavrnil na. to Stanko. "Tvojega starega je| ■bil denar, pa ne tvoj!" V- - . Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po ozneenh cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naro&om, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naratf* Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v mamlnth ali gotov denar t xavarovanem pisma na: -A h .. Si I'^.j^^cM^-^s^^m rC KNJIGAHNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................^.$1.25 Naša zdravila ..a,..............................60 Sadje V gospodinjstva................ . .70 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani......................... 600 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — ^ Zgodovina SH&, 3. zvezki, zgodovinski podat. * ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkann. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Oadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ...........................75 Tfadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —- Kraljica mnčenica, trdo vezano ................80 Kmalo duhov, trdo vezano .................. .70 .... fiLAS NARODA, 1. APR. 3923. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. PRVI DIREKTNI KABEL MED AMERIKO IN ITALIJO (N'ailaf jevau je.) V svojem razburjenju je obrnil ter videl Miss Armytage stati pokonci, z bledim licem, ki je kazalo neomajno odločnost. Poleg nje pa je sedela Lady O'Moy ter ji šepetala naglas, da jo je lahko slišal vsakdo: — Ne, ne, »Svivija. tiho bodi, za ibožjo voljo! Silvija pa je vstala, da govori in govorila j<». — Lahko vam povean. zakaj molči kapitan Tremavne! Tu vam lahko povem, koga ščiti. — Moj Bog, — je vzkliknila Ladv O'Mov, ki pe domnevala, da je prišia Slvija na n]<<1 njemi skrivnosti. — Miss Armytage, — ]>ma!in vas, — je vzkliknil Tremavn?. ki je za trenutek pozabil, kje se nahaja. Tedaj pa se je oglasil O'Moy s spojim težkim glasom: — Naj govori! Naj nam pove resnico. — resnico. Pri tem je udaril s pes«jo po mizi. — Izvedbi jo bo.vt— je olvorila Silvija. — Kapitan Tremavne molči, da .Vili žensko, — svojo ljubico. Lady O'Moy je opustila svoje poskuse, da jo zadrži ter pričela zreti topo predse, dočim je bil Tremavne preveč prevze.t od občutkov, da bi jo skusal ustaviti. Ostali pa so molčali teh nemo priča-kovali nadaljnih razvojev. — Kapitan Tremavne je preživel one pol ure v njeni sobi. Bil je pri njej, ko je čul krik, ki ga je privabil k oknu. Od tam je videl truplo na dvorišču t« r takoj odsd! olj čLsta, de\*iška in ponižna deklica. MeoskiLsu, a izve resnico. Težko je reči. resa si je bolj želel. Prvo aj-i drugi je hotel dobiti in zobove pasti, katere je on tako pretkano nastavil Tremayiiru, Je nesofbljemh nasprotovati Miss Arinvtage. Zapaizdi sate braz dvoma. Sir Harrv, da se ni niti kapitanu Tremaynu zdelo vredno storiti to. Te besede so predramile kapitana z gToznega presenečenja in obupa, ki se ga je lotil izza trenutika, ko je izgovorila Silvija one besede. — Jaz, — jaz sem bil tako presenečen od presenetljive laži, s katero me je skušala Miss Armvtage rešiti iz zagate, v kateri se nahajam ! S prisego kot vojak in časten mož izjavljam, da ni niti trohice resnice v tem. kar je rekla Miss Armvtage. — O bi pa 'bila, — je rekel lord Wellington, ki je bil edini navaoči človek, ki je ohranil vso oblast nad svojo glavo, _ mora vaša čast kot vojak m časten mož in čast te gospodične še vedno zahtevati od vas krivo prisego. — Moj lord. jaz 'protestiram ... — Prekinjate me, — je rekel lord Weiington hladno in Tremavne, vajen discipline, je umolknil. — Jaz sem mmenga, gospodje, — je nagovoril lord sodišče. — da je a a ta a£era dosti daleč. Pričevanje M-ws Armvtage je prihranilo sodišču nica dama in golspod in drug: druljih je zelo težko prepoznati. Kaj-gemu povsem neznana in nepred-jti nazadnje je lahko ispoznati vi-stavljena. To je bilo v času, ko no zase in lahko je sipoiznati vodo sta bL!a laž in resniea v stalnem! zase. ali ko se voda zmeša zvinom neprijateljsitvu. ko sta bila tako-vekoč vojvoda ska ponaša s svojimi leti, komaj čaka, da je starejša. Od J7 do 19. vam pove resnico, koliko lat ji je. Pilf'l9. se že malo zaustavi in to 19. leto traja navadno 18 mesecev. Čim je prišla enkrat v 20. leto, ženska ne govori več o letu, v katerem je, ampako onem, ki je pro-šlo. Vprašajte žensko, kateri je 21 let, 11 mesecev in 29 dni: koliko let ji je in odvrnila vam bo,^ da je dopolnila enindvajseto. Od 25. da>:je pa že 'začne odtrga vat i t leta in to gre pofteim. skozi celo življenje, .samo sprva odtrgava manj. a pozneje vedno več m več. Ali kot olajšujočo okolnost za te male in prijetne ženske laži vam morem reči, da ženske skoro nikoli ne uporabljajo številke za znižanje svojih tat. One povedo to SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parnikl na olj« FRANCE — 18. aprila PARIS — 25. apr. Havre — Pariško pristanišče. Kal'lne tretjejra rasreda z umivalniki ln tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfreoeh J&ie 1® STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentje. nekako na posreden način. tako. da jim laž ni prav nič elastična, ampak nežna, kakor je nežen njih nasmeh. Tako na primer bo mlada mati Prikrila svoja leta na ta način, da svoji hčerki, tki je že dorasla, ne bo rada dovofila d'olga krilca. I "Imaš še čas za to!"' — ji pravi. Ko sem rekel nekoč neilci moji znanki: *'Oho, vi pa imate že hčer za možitev?" mi je odvrnila: "Kako pa ne. zaboga, če pa sem se onvožila Se kot de>in po spremlja! inmiike uradnik tvrdke Fra.nk Sr.kser State Bank V JUGOSLAVIJO (Konec prihodnjič). Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. r Stane 40 centov* Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANI cene za tja in nazaj V tretjem razrsdu Oe Zagreba od $193. do $210. V Beograd in nazaj — $193.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic. Homeric, Belgenland, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, hiirnakahda itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet> v Združeno države z ameriškim vl.idnim dovoljenjem. Vpra-fctjre pooblžL-i^ene p.gente. ali WHITE STAB LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaSCenl na-?Jiati naročnino ca dnevnik "Glas N'aroda". v sak zastopnik Izda potrdilo sa svota f&tero Je prejel. Zastopnike rafliitom oplo priporočamo. Naročnina ca "Glas Naroda" le: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00; a Stirl mesce $2.00; "za Četrt leta 1.50. Naročnina sa Evropo je $7. za eno nn. Frank Janesh: Sal Ida. Ixmls 'Tostello; Walsenbnrg, M. J. Baynk. ndlana: Indian po lis, Lonls Budman. lUnois: Aurora. J. Verblcb; Chicago, Joseph Bllsh; Cicero, J. Fabian; Granville roseph Pershe; Jo) let, Frank Bambich r. Zaletel In John Eren; La Salle* J grin; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank PetkovSek. Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kltzmiller, Fr. YodoplraA. Wchlgan. Detroit, Ant. Janezlch ln J. D. Tndnich. Tlnnesota: Chlsholm. Frank Gonie; Ely, Joe r. Peshel; Eveleth. Louis Gon2e; Gilbert, Ixmls Vessel; Hibblng, John Pov-Se; Virginia, Frank Hrvat'ch. -Qssonrl: St. Louis. Mike Grabrljan. Iwhw; Bast Helena, Frank Hrella; Klein. Ireogr Zobeo. New York: Gowanda. Karl Sternlaba,; Little "alls, Frank Maateu OWe: Barberton. A. Okollsh, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Simšič in Cliarles Karlinger; C llinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. Kum9e; Niles, Frank KogovBek; Toungstown, Anton KikelJ. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremi dati vpled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III razredu. Glasom nove naselnlSke postave. ki je stopila v veljavo s 1. julijem 3924, zamorejo tudi nedrS$avljaJii dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselcLški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi t New Torku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa samorel dobiti sem žene ln otroke do 18. le ta brez, da bi bill Stett v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo L kvoto. S ta riši in otroci od 1& di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pi&te ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste sa vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte * njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda* Ambrldge, Frank Jakshe; Bessemer, Corals Hribar; Braddock. J. A. Germ; (trough ton. Anton Ipavec; Burdlne, Tohn Demshar; Cosemaugh, Vid Ro-raniek ln J. Brezovec; Clarldge, Anton Kozakov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Kat. TauželJ; Export, Louis SupanClC, Forest City, Math Kamin; Farrell. Jerry Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens hnrg. Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panshek: Johnstown. John Polanc in \tartin Koroshetz; Lucerne; Anton Osolnlk; Lloydell, John Jereb, Mid way. John 2nst; Moon Run« Fr. Ma ebek In Fr. Podmllfiek: Pittsburgh, Z Jakshe. Ig- Magister. Vine. Arh ln TJ Takoblcb; Reading. J.Peadirc; Steel ton, 1 Hren; Turtle Creek ln okolica Fr. Sdiitrer; West Newton, Joseph Jovan; Ms VaDsy, Jmrt| Pntvcfe; WOlook J. MmL ± West Tirginja: Coketon, Frank Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Joe Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. FOt—*\ Wyoming: Bock Springs, Lonls Tanchsr. Poleg gorlnavedenlh so pooblaSSetd pobirati naročnino tudi vsi tifcw h g. J moSkii SKII ZtičHitaM Proti Bklntaj« N«b. Tlt» .l »»JboU*o nMui PREPREcSA m MOaKf V«Uks tobaSCc. Kit (4'a) f * B >1 Buhnin St.. N*w Tark PHItei " - HIS MASTER'S VOCE Prave glasne VICTROLE oš. $21» do $300.00. Slovenske, hrvatske, nan-ike Victor plošče, kakor tudi najbolj. še Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE ed fffe do $1.00 dobite vedno mrl ti IVAN P A J K Street, Obbqmuii Piiite nam po cenik®. i 4.,it. .'.'fšiiSSisr