Črtice iz ruske zgodovine.
(I>» Nestoru |.i-i<ili.-.ijo A. K.)
8. Ruska zemlja se krsti. (988. l.j
Kadar se jo razglasilo , da se Vladfmer v slaat pogovarja o različuili verah, katera je boljša, začeli so k njeuin prihajati Ijudje razuih ver iu vsak je livalil avojo vero. Prišli so Bolgari 2 Volge najprvi ier so rav.kaaovali Vladlmeru, kakšna je ujih Mahoinetlova vira. A neljubi so Uili Vladfmeru Mahomedovi obredi in prepoved, n« piti vina. ^Kuskej zemlji je veselje pitje," reče Vladimer, ,ne inoremo brez tega t)iti." Poteiu so prijli Netnci od papeža.
Vladfmer jih je poslušal, a oijso nm bili po g«5di, ker so bili Nemci, iu dejal jim je: nidite domiST, lajti uaši oEetjc uijso tega prijžli." Poslali 30 potem Zidovi kozarski, iu ti so zopet pripovedovali Vlaiilmeru, kakšua je njih
78
židovska vžra. PosIuSa jih Vladimer in povpraša: nkje je zemlja Ta5a?" — Oni odgoTOre: nY Jeruzalemu." On reče: ,,tani li je še zdaj ?" Zidovi odgCTorf: nrazjezil se je Bog na oCt-te naše in razMčil nas je po deželah zaradi naših grehov a zemljo našo je dal kristijanom." nTo kaj hočete?" odgovori Vladimer, nda bi se to zgi5dilo tndi nain ?"
Poslednjič poSlj6 Grki svojega mcderca, in pokazal je knezu, kaka se Grkom zdi krščanska včra. Vladfmer, pazljfro poslušavši, grškega moderca odpusti s 6astj6 veliko.
Vladimer potem sezSve boljiSre in starce mestoe, ter jim pov6, da so bili k njemu prišli Bolgari, Židovi, Grki ia Nemci, bval6(?.e vsak svojo vero. Boljari in starci rek6: nvež, knčz, da svojega nihCe ne graje, nego hvali; hoCeS ]i ZF^deti na tanJco, to ima5 tndi U moM; poslavži zvMi rsacega svojo viro in kak6 kdJ služi Bogu." Vladfmer je stvdril tak6. Možčm poslanim vrnlvSim se, zi5pet sez6ve knez boljare svoje in starce. Reče jim, pred tso družino povedati, kaj so k6d videli. Poslanci pripovednjejo, da so bili v Bolgarih in Nemeih, in da jim tod nik<5der služba božja nij bila ljuba. „4 kadar smo prišli v Grke," kažejo dalje, r?edli so nas, kjer služijo Biigu srojemn, ter ne vimo, bili smo !i na nebu ali na zemlji; kajti na zemlji nij tacega vida ali krasote take!" Boljarom je ugajal ta popis vnenjih obredov cerkve grške in zat6 odgovorž knezu: nako bi nedober bil zakon grgki, to bi ga ne bija prijžla baba tvoja, Olga, najmodrejša vseh Ijudfj."
Tak6 se Vladlmer zaželi krsta; a nedostojno se mu je zdelo, vere prositi od Grkov, in zat6 ukr^ne, pokazati jim najprvo svojo moč a potem se pokrstiti.
Zatflrej 988. Mta Vladfmer otide z vojsM na Korsiln, mesto grško, *) a Korsunjiiii se zaprd, krepko se brau^či. Vladfmer vell z nasipom ostiti mesto; a Korsunjani, podkopavši steno, prst kradiima znesi5 k sebi, trosžč jo po srtdi m&ta. Tedaj n^ki raož Korsunjan streli (pB^ico) v ruski stan, napi-savši na strčii (pusčici): riz kladeza, kateri je za tob6j od vstoka, voda v mesto gre po tr6bi; kopavši prejmi jo!" Kadar so jim vodo vzčli, izne-mogli so ijudjiS od žeje ia se vdali. Prišedši v raesto požlje Vladtoer h gržkima cesarjemaBasfliju in Konstantinu: revo, vzel sem vaju slaTno mesto; a sliSim, da imata sestro devo, in ako je v zakon ne dasta za-me, stvorfm mestu vajiuemu (Oarigradu). kar setn stvoril temu!"
SliSavši cesarja bila sta skrbna in pošljeta k Vladfmeru: niie di5stoji kristjanom za pogane v zakon dajati. Ako se pokrstiš, dobodeš tudi sestro in cesarstvo nebeskc; brez tega ne moreva dati sestre svoje z^-te." Vla-dimer reče cesarskim poslancein : npovedite cesarjema tak<5, da se pokrstim ter da sem pred temi dnžvi uže premislil zakon vaS in mi je Ijuba vžra vaSa in sluzenje.  PoSljita mi dubovnike, da me kratijo in tudi naj pride sestra vaju."
Jedva sta cesarja prinudila sestro Ano, da je vzela Vladimera. nKakor v plen grem," dejala je, nbolje bi mi bilo tukaj umreti!" S plačem jo iz-premi njž rodnma, kakor na smrt.
Kadar grška ladija s cesarično, z duhovniki in grškimi boljari pride v Korsiin, izid6 Korsunjani naproti s pokMnom, uved6 cesarično v mesto in jo posadč v dvor. Ob tem času obol^ Vladfmeru ott. la poštje k njemu cesariina, rekčč: nako se hočeS izaebiti te bolezni, daj se skoraj kratiti."
*) Bllsa zdanj^a Sebaatopolja.                                                            Pit.
79
Vladimer na t6 pfistane. In vladika korstinski z dnhOTniki krsti Vlft-dinaera. Po krst« se je skoraj zar6Bil s cemfeno m se vrnil v Kije? ter vzel s soboj duhovuikov, svptih močij, *) cerkovnih pos6d in blagoslovnili podob. V Kijmi ukaže Vladimer pometiti kumire (malike), te posekati, druge ognju dati, a Peruna privezati konju k repu in vleei i rčko. Potem Vladfmer veli razglasiti narodu: nkdcr ne pride k reki, da m kreti, bogat ali ubožen, — ta mi bode si5pernik!" Ljudj(S so priSli z radostjo, govortči: nako bi to nedobro bilo, ne prijeli bi tega knez in boljari."
A drugi dau izide Vladlmer z dnhovniki na Dneper in snide se brez čisla Ijndfj. Ysi gred6 v vMc, iu ti so v njej stili do šijivjaka, drugi doprsij, a. mladčnci od br^ga in drugi so brodili, nekateri držali mlad^aee, a duhovniki 90 stali, molitve tvoreč.    In velika radost je bila ta dan aa nebu in na zemlji.
Takt5 je niska zemlja prijela kristijansko vero, katera se vender nij mahoma razširiia po vsej držari, kajti dolgo se je držaio še pogansko prazao-rerjs, posebno ondiid, koder so narod motili (Sarodejci in vraževalci, ne hoteiS izgubiti svoje prejSnje iiasti.