Ql°£)o* r^/AND NO. 190 /% fim e n em ili—HOfwi AMCRICAN IN SPIRIT jFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, M O R Wl NG^ N€ WSP AP SB Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenla, *ly, Pueblo, aockSprtng* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. DECEMBER 20, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXX1X Bejrut se boji miru Kaira z Jeruzalemom Libanon se boji, da bi poseben mir med Egiptom in Izraelom pustil palestinske begunce v Libanonu. BEJRUT, lib. — Libanon je toala državica, ki meji na Izrael in Sirijo, njeno prebivalstvo Pa je delno krščansko delno muslimansko. V državici je sedaj (>koli 400,009 palestnskih Arabcev. ki bi se jih zlasti libanonski kristjani na vsak način radi tešili, ker motijo v državi ravnotežje sil. Palestinci so se tekom zadnje 19 mesecev dolge državljanske Vt>jne, ki je skoraj uničila Libanon, borili na strani muslimanov. Kristjani ne marajo, da bi se kdaj kaj takega ponovilo in zahtevajo odhod palestinskih beguncev. Ti bi naj se izselili v palestinsko “domovino”, ki bi naj bila Ustanovljena na zahodnem bregu reke Jordan na ozemlju Jor-danije, ki je od junija 1967 pod Izraelsko zasedbo. Če pride do posebnega miru med Egiptom In Izraelom v slučaju, da ni mogoče doseči splošne pomiritve nied Izraelom in Arabci, morda 2 ustanovitvijo palestinske “do-naovine”, ne bo nič in palestinski begunci bodo ostali v Libanonu. Novi grobovi Carter še ni prissi «to Sin predsednika Cipra HRVAŠKI NACIONALISTI otik iite* V SALT ii pi|š(en živ na srobodo ^NOVANI ZA VDOR ¥ POSLANIŠTVO SFRJ PRI ZN FRANK RIHTAR V 67. letu starosti je na po- , WASHINGTON, D.C. sledicah operacije odprtega_srca tekli teden sta bila pri s Sovjetsko zvezo o J omejitvi strateškega orožja ne Magdaline in leta 1974 umrle b.le svoj v odnosu do Mary, 7-krat stari oče, brat Pavle Rihtar, Marije Starič in Katarine Sršen ter sin pokojnih Franceta in Marije Rihtar, roj. Ravnikar. Rajnki je bil rojen- vorih še «Večje ra7ij Gorenjskem. Pou,, . * r . Pre- , luimi lcu'-.i oia KJiia pred- včeraj umrl v St. Vincent Char- sedniku Carterju sen. Henry M. ity bolnici poznani Frank Rihtar ;Jackson in sen Sam Nunn in st., živeč na 990 E. 6o St., mo2.mu jzraz]la skrb, da bi ZDA v Kristine, rojene Cerar, oče voru Franka ml., Milana, Josepha, o^ejitvi „ „ _ Preve£- in oS!a-|c;pru izustili sina predsednika svoj položaj v odnosu do repU'j]ike 19 iet starega častni-2SSR. j ga Narodne straže, ki s*' ga nc- Sen. H M. Jackson je po raz- baj dnj preje odpeljali z voja-govoru s predsednikom Carter- ,§kega vežbališča in zagrozili, da jem dejal da je ta izjavil, da so Ugrabitelji so izpustili ID let starega Achillesa Ky-pršanou, ko jim je oče obljubil pomilostitev. NIKOZIA, Ciper. — Preteklo nedeljo so grški skrajneži na iz Clevelanda in okolice v Domžalah na in da Carter še ni prišel do še nerešenih točkah. Ker ni prišlo do oktobra letos, ko je potekel SALT I, do nove-'ga sporazuma, sta Washington ni Moskva izjavila, da se bosta držala starega, dokler ne bo nov I dosežen in potrjen. Tedaj so ua- poklicu je bil mizar Leta 1945 odločitev se je s svojo mlado družino; umaknil čez mejo v Avstrijo,! bival v Judenburgu in nato v Trofaiach, od koder je prišel ^ leta 1949 v Ameriko, najprej v Wisconsin, nato leta 1950 v Cleveland, s štirimi majhnimi si- n0T^!; .v, , v. ! povedovali, da se utegne to zgo- Bil je elan društva Presv.'sb . ... . drti se pred koncem letošnjega prihodnjega leta. ------o- Srca Jezusovega st. 172 KSKJ, T A , -T . , .v __________leta, sedaj izjavljajo, da bo na J"ustva Najsvetejsega Imena . , , „ to treba čakati nemara do srede tare sv. Vida in Društva slov. protikomunističnih borcev. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10. uri, zatem na pokopališče Vernih v duš. Kropljenje nocoj od 7-9 in Ko se bliža IlOVO leto, kaze-jutri Od 2-4 popoldne in od 7-9 .l« razni strokovnjak: na zvečer. UGODNE NAPOVEDI Vodja skupine Marijan Buconjic je dobil 7 let zapora za vpad in 3 za nedovoljeno posest orožja, ki pa jih bo služil istočasno, Vladimir JDizdar je bil obsojen na 3 let za soudeležbo v zaroti in 5 let za napad, ki jih bo služil istočasno, dozo Brekalo pa je dobii le štiri leta vm soudeležbo v zaroti za vdor. NEW YORK, N.Y. — Skupi- f na hrvaških nacionalistov, ki je 14. junija letos vdrla v zgradbo ga bodo obglavili, če ne bo oče pristal na izpustitev vseh političnih jetnikov. poslaništva SFR Jugoslavije pT'i Predsednik republike Spyros vdruženih narodih v New Yor-Kyprianou je v zelo čustvenem kU; pri tem ramla enega usluž_ govoru v glavnem mestu dejal, benca in cstala v podopjUj do. da bo nastopil m odločal kot k[er ni£0 bile izpolnjene n da bi Be bo iz - Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue. Čas; pogreba ob tem poročilu še ni znap. Podrobnosti kasneje. Tongsun Park pride pridat v Washingion? WASHINGTON; D.C. — Juž-nokorejski podjetnik, ki je dolga leta vodi svoje posle iz Wa-shingtona in pri tem z raznimi darili in “prispevki” v votivne sklade skušal pridobiti podporo za Južno Korejo v Kongresu, je pristal na vrnitev v ZDA, ko je pravosodno tajništvo pristalo na opustitev obtožbe proti njemu zarodi podkupovanja. Parkov odvetnik je izjavil, da naj kupna moč zaslužkov dvignila za okoli 3.5%. Prav tako napovedujejo isti strokovnjaki, da se bo število zaposlenih prihodnje leto pove- I čalo za 1.4 milijona in bo brezposelnost tičala okoli 6.8%. ' Stanarine bodo rastle dalje, višje bodo tudi obresti na posojila. Število rojstev, ki je po letu 1961 stalno padalo, je začelo že lani rasti in je letos v prvih 6 mesecih poskočilo za 7%. Napovedujejo, da bo rastlo dalje tudi prihodnje leto, kar utegne vodili v letu 1980 do 4.3 milijonov rojstev. Tolikšno . število novorojenč- Trlje hrvaški nacionalisti so , , , . , , , vdrli v zgradbo poslaništva SFR Ti lahko zapuste Ciper, lahko pa , , r Jugoslavije z namero, da opozorijo ameriško javnost in posebej Združene narode na položaj Hjrvatov v Jugoslaviji. Njihove pritožbe so bile izročene glavnemu tajniku ZN Kurtu Waldhei-mu, skozi okna poslaništva pa :;o metali na ceste letake, v katerih so opozarjale na ra?m«Be j v svoji domovini Hrvaški in na “silo”, ki jo trpi v SFR Jugoslaviji. Pri vdoru v poslopje so težje ranili šoferja poslaništva, ki je vršil istočasno tudi službo nastop proti delovanju hrvaških skupin, ki so proti sedanjemu rezimuVv SFR Jugoslaviji. Kljub sorazmerno dobrim odnosom mer Beogradom in Washingto-nom, zadnji teh zahtev prvega ni poskušal izpolnili preko dopustnih, rednih določil zakonov. Pepe! vdove ooložili poleg W. Churchilla BLANDON, Ang. — Pepel pretekli teden umrle Klementine Spencer-Churchill, vdove Win-stona Churchilla, so položili pretekli petek v možev grob v tej vasi zahodno od Londona. Vabilo k molitvi— Članstvo Društva Presv. Sxca Jezusovega št. 172 K^SKJ je vabljeno nocoj ob 7.45 v Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti k skupni molitvi za umrlega člana Franka Rihtarja. člani Društva Najsvetejšega ■Imena fare sv. Vida so vabljeni jutri, v sredo ob sedmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti k skupni molitvi sv. rožnega venca za umrlega člana Vranka Rihtarja. Mestni svet preglasoval županov veto— Mestni svet Clevelanda je sinoči preglasoval 8 vetov župana D. J. Kucinicha, med njimi ona za davčni popust novemu Sohio središču in načrtu Gateway ob obali neposredno od središča mesta, v okviru katerega bo zgrajen tudi nov hotel Hyatt. Seja— Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo ia božičnico v SDD na Recher Avenue. Pafe&tlftska moMHna organizadja se razburja BEJRUT, Lib. — Vodniki Palestinske osvobodilne organizacije — PLO se jezijo na pred- gj,ražarja v poslopju. Ta je kar,--sednika ZDA, ker je pretekli če- neje popolnoma ozdravel. trtek izjavil ha tiskovni konferenci, da je PLO izločila sama sebe iz pogajanj za mir na Srednjem vzhodu, ker j,e zavra- vV . . v /.Cii v * ICC z.ci rvw v čiliju; čala vsako popuščanje in noče rotc napada -n 3 ieta za nezako. priznati Izraelu piavuc < o n t- ndo b0Se,d orožja. Sodnik je od- redil, da naj prestaja obe kazni Marijan Buconjic, 28 let star. je bil označen za vodnika trojke in je zato dobil najtežjo kažem 7 let zapora za kovanje za- stoja in mirnega življenja. Vodniki Palestinske osvobo-ctilne organizacije trdijo, da so oni “demokratično izvoljeni predstavniki “palestinskih Arab- istočasno, kar pomeni, da je stvarno obsojen ie na 7 let zapora. Vladimir Dizdar, star 23 let, ,, . je dobil 5 let zapora za kovanje cev in imajo zato edim pravico 5 iet pa za napad ter p0 Vesfi iz Slovenije govoriti v njihovem imenu, pa naj je to Carterju prav ali ne. To so močne besede, pa je -Idi sšSo™;,; v zaroti. Z ~ Carstvo, ker bo po- SosS ^ ^ ^ WfI““ tudi obe kazni prestajal vzporedno. Jožo Brekalo, 30 let star, je bil kaznovan s 4 leti zapora se je ta pripravljen vrniti in pričati v nekaterih slučajih, ct:' večano število prebivalcev zah Južni Jemen umakne čete iz Libanona BEJRUT, Lib. — Vlada Juž-negu Jemena je obvestila Arabsko lig0i da bo umaknila svoj °dred vojaštva iz Libanona, ka-m°r je bilo to poslano v okvir ^■rabske lige skrbet za javni red mir tekom naporov za koača-bje državljanske vojne. V Libanonu je sedaj z izjemo južnega pasu vzdolž meje z Iz raelom na splošno mir. bo v njih prišlo do sodnega P0'jtev£do pOStopno rast raznih postopanja. trebščin vse do novh hiš in sta- Iz kongresnih virov prihaja- novanj Tudi šole. osnovne, jo vesti, da je etični odbor Pied Siednje in visoke, bodo v bodo-stavniškega doma v zvezi s svo- v.h desetletjih boij p0ine in jo preiskavo južnokorejskega končno bo delež starih v celot-podkupovanja na Kapitelu zašli- nem prebivalstvu rastel počas-šal tudi bivšega predsednika ne-e, kot SQ nap0vedovali. Predstavniškega doma Carla Al- servativnejše države arabskega sveta, ki so ji leta 1974 v Rabatu priznale kot edini pravico zastopanja palestinskih Arab- cev. berta. Nasilje v Etiopiji še davno m končano NAIROBI, Ken. — Kongresnika ZDA na poti po Vzhodni Afriki sta obiskala tudi Abesi-nijo. V glavnem mestu Adis A-bebi sta po nočnem streljanju, ko sta hodila zjutraj po mestu, Vladna kriza na Portugalskem LIZBONA, Port. — Predsed- Holandski vojni zločinec ™k republike Antonio Ramalho obsojen »» 15 let zapora do - AMSTERDAM, Hol. _ Mili- kjučka, da bo izročil sestavo nc- j jene trojke in je zato nekaj dni je opisal teroristične dejavnosti, ki jih je pripisal krovni organizaciji “Hrvaški narodni svet”, in poudaril: “Nekdo mora reči tem ljudem: Vi morate to nehati!” Trdil je, da je napad na poslopje konzulata $FR Jugoslavije v San Franciscu v letošnjem avgustu povzročil $75,000 škode, da je predsednik Hrvat-ske bratske zajednice v preteklem juliju obsodil nastop tu so- iorar Pieter Menten, trgovec z ve vlade znova vodniku socia-ikasneje zletela v zrak njegova umetninami, je bil pretekli te- listov Mariu Soaresu, ki je mo- hiša, neki drugi odbornik te or-den po dolgi razpravi obsojen Jal odstopiti, ko je 8. decembra Iganizacije pa je bil hudo prele- na 15 let zapora, ker je tekom druge svetovne vojne kot prostovoljec v Hitlerjevi SS sode- videla devet trupel ustreljenih loval pri pomorih Judov in Po-‘pritirevolucionarjev’ z na hrb- Ijakov v Ukrajini, tu zvezanimi rokami. Nekatera trupla sa bila na javnih prostorih v svarilo javnosti. Kongresnika Don Bonker, demokrat iz Washingtona, in Paul Tsongas, demokrat iz Massachu- Gverilci umorili zastopnika Peugeot družbe v Argentini BUENOS AIRES, Arg. — 1 Vremenski prerok Pretežno oblačno z dežjem, ki settsa, sta se razgovarjala 75 mi- vičarski gverilci so pretekli ee-bo prešel popoldne v sneg. Naj- nut s polk. Mengistujem, ki je trtek iz zasede ustrelili glavne-višja temperatura okoli 39 F (4 kljub tesnemu sodelovanju z ga upravnika podružnice fran-C)- Verjetnost padavin čez dan ZSSR trdil, da hoče slediti Etio- coske avtomobilske družbe Peu-100^, zvečer in ponoči 60%. pija “politiki neuvrščenosti”. geot v Argentini. izgubil zaupnico v parlamentu.! pen in je moral ostati več me-Politične stranke so se sedaj secev v bolnišnici. Povedal je sporazumele načelno, naj vlado dolje, da je bilo na “Dan repub-znova sestavi Soares, niso pa še Rke” 29. novembra 1577 pogna-edine o tem, kako naj ta vlada no v zrak poslopje zastopstva izgleda. j SFR J v Melbournu v Avstrali- ------o----- 'jj, konzulat SFR Jugoslavije v Cenene kitajske rokavice Sydney ju pa je bil napaden. WASHINGTON, D.C. — In- Vlak, ki je vozil iz Hamburga v dustrija rokavic v ZDA se je ZR Nemčiji proti Beogradu, je začela pritoževati zaradi uvoza bil prav tako cilj napada hrva-cencnih bombažnih rokavic iz skih nacionalistov isti dan. LR Kitajske. Obrnila se je na Mednarodno trgovinsko komisi- Vlada SFR Jugoslavije je pojo, da preišče vprašanje nizkih novno zahtevala ostre kazni za ccn kitajskih rokavic. hrvaške ‘ teroriste” v ZDA in Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Predsednik izraelske vlade Menahem j Odbor za leto 1978— Begin in predsednik Egipta] Tajnica Društva sv. Marije Anvar Sadat se bosta sestala Magdalene št. 162 KSKJ poroča, na razgovore o pomiritvi Iz- da je ostal ves sedanji odbor raela z Arabci v nedeljo, na tudi za prihodnje leto. Asesment Bož*«', v L mail] ob Sueške?« bo ta mesec pobirala y torek 27. prekopu. Sestanek je bil pr- decembra 1977 ob 7.30 zvečer v votno predviden na ponede- dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Ijek, pa je bil prestavljen naj ------o----- nedeljo na predlog Sadata, kij 2D A SC Vrnejo V 3LO? hoče pogajanja čim bolj pos-, pešiti. Beginov, načrt za spo- PARIZ, Fr. — Ameriški de-razum, kot ga je razložil ored- lavski tajnik Ray Marshall je sedniku Carterju v Washing- na tiskovni konferenci po pred-tonu, je bil v arabskih dete- sodo van ju sestanku delavskih lali na splošno odklenjen. V ministrov iz nekomunističnih Egiptu so ga, označili za po- industrijsko razvitih držav, na-rmmjkljivega in izjmli. da bo mignil, da se ZDA utegnejo vr-morui biti močno spremenjen, niti v Mednarodno delavsko or-predno bo sprejemljiv. [ganizacijo (ILC). BEOGRAD, SFRJ. — Sovjetska zveza je popustila v svojem soočenju 7 Zahodom na kon ferenci o evropski varnosti in ' , . sodelovanju, ki tu zaseda od Andrej Mariiu priredil 4. oktobra letos, ter sprejela! kosilo ob jubilej ii zahtevo Zahoda o prosti raz-; ljubljanskega nadškofa pravi o človekovih pravicah’ Piedsedhik izvršnega sveta tudi v končnem delu zaseda- Slovenije Andrej Marinc je pri-nja prihodnji mesec po konča- redil v vili “Podroznik” kosilo nem odmoru za božične in no- ob življenjskem jubileju, 75-iet-voletne praznike. mci. ljubljanskega nadškofa dr WASHINGTON, D.C. — Kon- Jožefa Pogačnika. Kosila so ce fercnca predstavnikov obeh udeležil tudi dosedanji pedpred-zbornic Kongresa se je pribli- sednik izvršnega sveta Rudi Ča-žala sporazumu o cenah na- činovič, predsednik komisije za ravnega plina, ki utegne biti odnose z verskimi skupnostmi še danes dosežen in odobren. Stane Kolman, član predsedstva BEOGRAD, SFRJ. — V šahov- Slovenije Tone Fajfar ter mari-skem boju med Korčnojem in borski škof dr. Maksimilijan Spaskim vodi prvi s 6.5:3.5. Držečnik, ljubljanski pomožni Spaski je včeraj dobil svojo škof dr. Stanko Lenič ter mari-prvo igro. borski pomožni škof dr. Veko- CARACAS, Venez. — Tu se je slav Grmič. Pri kosilu sta izme-danes začel posvet ministrov njala zdravice predsednik Ma-držav izvoznic olja (OPEČ) rine in nadškof dr. Pogačnik. na sklepanje o cenah olja v ---- prihodnjem letu. Napovedu- Dobre brazde naših jejo, da bo prevladal predlog Na državnem prvenstvu naj-Savdske Arabije in Irana, da boljših traktoristov v Štipu so naj cene olja ostanejo zamrz- se že po navadi najbolje oejre-njene na sedanji ravni skozi zali traktoristi iz Slovenije. Saj vse leto 1978. so zmagali ekipno pn oranju s DETROIT, Mich. — Medicinski težkimi traktorji nad 60 konj-sestri Filipinki Leonora Perez skih mpči, kakor tudi pri trak-iu Filipa Narciso, ki sta bili torjjh do 60 konjskih moči. Tu-obsojeni zastrupitve 5 bolni- dj med posamezniki so se naj-kov v bolnišnici Veteranske bolje odrezali slovenski trakto-uprave v Ann Arbor, sta do- risti. segli razveljavo obsodbe in y kategoriji težkih traktorjev novo razpravo, ker da je bilo je zmagal Franc Rajsar, Pomur-v sodnem postopanju več na- kaj v kategoriji lažjih traktor-pak, ki so omejevale pravico jev pa Jože Markoja, prav tako obtoženk. traktorist Pomurke. SJ17 St Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA? Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto To-le 'igotovitev vodilnega partizana, ki ve, kaj piše, naj bi si zapisali za ušesa posebno slovenski komunisti in ljudstvu povedali resnico: Oboroženi napadi na j okupatorjevo vojsko so se začeli tudi v Sloveniji po 4. juliju 1941 (torej 3 mesece po invaziji) na ukaz Moskve; bili so revclucionarnega značaja (ne osvobodilnega) za socialni prevrat in njih cilj je bila komunistična zasega oblasti. To je sedaj izpričana resnica, vse drugo je laž in prevara. Sam Milovan Djilas potrjuje. P. Z. ko j:! je neka gospa rekla: ‘N’’- globimo v stare, dobre čase, ko SUBSCRIPTION RATES: United State«: $28,00 per year; $14.00 lor 8 months; $8.00 for S months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for b months; $8.50 for 3 months iriday Edition $10.00 fox one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 190 Tuesday, Dec. 20, 1977 O ljudski vstaji (Analitičen komentar k Djilasovi knjigi “Vojni čas’’.) Prazno božično drevo v Brooklyn!! (Iz decembrske procvetne ure v New Yorku.) Besedo 'Vlaja” vsi poznamo, vendar bo prav, če si jo najprej nekoliko pobliže ogledamo. Kadar postane kaki človeški skupini njen položaj nesprejemljiv, še več, neznosen, pa ga. mirnim in sporazumnim potom ni mogoče spremeniti, m ljudstvo kot en mož vzdigne, da bi si svoje zahteve m pravice s silo pridobilo. V slovenski zgodovini je nnjP.dj znan in najboljši primer ljudske vstaje kmečki upor ali punt iz 16- stoletja. Kmetje so imeli svoje pravice in dolžnosti zapisane v urbarjih (posebnih bukvah,). a grajska gospoda in valpti se za izpolnjevanje niso briga1 i in pravice teptali. Ljudstvo ni imelo druge možnosti kot zagrabiti za vsakovrstno orožje Božiču. Sicer umazana ulica je in orodje, navasd gradove in si pravice izsiliti. To je^bila kar čudovita, ljudska vstaja, a ni — revolucija. ' Soseska je poznala o Božiču Pri revoluciji -- kot se ta tolikokrat uporabljeni iz- krut običaj, raz na splošno pojmuje — gre vedno za politično zasno-; Na Sveti večer opolnoči so se ^ vano, vnaprej Ua-rtovhno, dobro pripravljeno nasilno začeli otroci zbirati tam, kjer so .troka sta ga napelo opazovala, akcijo, ki ;i 'e nam/n z nasilnim prevratom zrušiti ob- imeli kakšna neprodana dre- ko je stal tam in razmišljal. Fiesto ječo vlado :.li režim, zamenjati ali odstaviti vladarja vesca. Reklo se je, da tijii treba udarjal je, da bodo tudi dr ugi Leta 1912 je bil Božič v Brook-lynu očarljiv. Božična drevesca > so začela prihajati v sosesko teden dni pred Božičem. Veje dreves so bile povezane, da so jih lažje prevažali Prodajalci so najeli prostore na pločnikih pred trgovinami, napeli od enega do drugega stebra vrv in nanjo naslonili drevesca. Ves dan so se sprehajali gori in doli ob svežih, duhtečih drevescih in sopli v prezeble prste, na katerih ni bilo rokavic. Ozračje je bilo brez vetra, a mrzlo, nasičeno od duha po smrekah in oranžah, ki so Ijih imeli po trgovinah samo c “Dva — to ni pošteno!' usajal Punky. se je “Molči, ušivec!” mu je svetoval mož, ki je imel v tem trenutku oblast. “Ta otroka sta korajžna. Umaknite se — vsi. Ta dva nam bosta imela kaj pokazati!” Otroci so se uAiaknili in postavili v dve vrsti, ki sta ju na koncu zapirala mala Francie in Neeley. Na drugi strani pa je prodajalec napenjal svoje mišice, da vrže drevo. Opazil je, kako neznatna sta bila rta drugem koncu oba otroka. Za kratek trenutek je šla moževa misel na Oljsko goro. “O, Jezus,” je vpila njegova duša, “zakaj ne morem kar dati drevo tema otrokoma in jima želeti vesel Božič. Letos ga ne bom več prodal, za drugo leto ga ne morem hraniti.” O- ill popolnoma ep:omeniti socialni sistem družbe in ob- b11?11-1 drevesca, ce Sl čakal do hoteli dobiti drevesca kar tako. r t ... . . —i—v— t r +^>- Naslednje leto ne oo mkdo ku- liko vlade. Z o žitom na to nam zgodovina pripoveduje, polnoči, irer ga bodo vrgli v leda so bile revoltu :e redno kratke, so naglo uspele ali so ,be- 3f '0ll° besede res. O-bile s pro ti silo zadušene, med' tem ko so bile njihove po- Poinoc'i ie zacel prodajalec dre-sledice dclgotrajne in .večinoma zelo usodne in boleče ,vesc metal1 drevesca drugo zaradi izgube Uvljonj, t‘ničen ja gospodarstva, kulturne f škode itd. * °" za n- Milovun Dihaš v svoji knjigi “Vojni čas’ troci so se prostovoljno javljali posveča dn nasta,'iah prodajalcu. Če se celo prvo poglavje opisu začetnih komunističnih akerj !»‘rok ni J8™dil pod težo dro-med Lgo vojno, ki s„ nujno moraieprej aii .dej spre-zitt državljansko vojno v Jugoslaviji. Kajti vsepovsod je ^ so bile v času ob začetnih komunističnih dr bilo znano, ukrepov za organiziranje komunistične gverile, t.j. partizanov (4. iudja 1941 po navedbi Djilasa, str. 5), že nekaj mesecev na terenu v odljudenih in težje'dostopnih predelih dežele gverilske edinice četnikov s slavno srbsko tiaaicijo, na tudi z njimi povezane skupine'gverilcev izpeli s bskega etniškega ozemlja. Vrhovni poveljnik vseh teh gverilskih skupin je bil general Draža Mi-hajlovib njih namen pa je bil nadaljevati po zlomu jugoslovanske kraljevske vojne sile oborožen odpor proti okupator je n, ob strateško ugodnem času pa z orožjem sodelovati pri izgonu sovražnika iz dežele. Pojavo četnikov na terenu in njihovih akcij ne moremo upravičeno imenovati ljudsko vstajo, ker niso ščuvali ljudskih množic na nasilne napade na okupatorjeve enote. Na dvigi strani moramo na podlagi Djilasovega prikazovanja vojaških akcij komunistične partije na terenu z vso upravičenostjo te imenovati ščuvanje k ljudski vstaji- Kar je zlasti v Črni gori sprva sledilo, je bila v resnici ljudska vstaja. S tem imenom Djilas tudi daje naslov prvemu poglavju svoje knjige (The People’s Uprising) ir se lega naziva dosledno poslužuje z angleško besedo uprising (sinonimen izraz za to je v angleščini beseda insurrection). Nadvse značilno je Djilasovo pojasnilo o namenu ljudske vsuje. Na str. & mirno prizna, da jo je ljudstvo drugače tolmačilo kot komunistični organizatorji: “Vojaške operam e, ki smo jih komunisti sprožili, je spočela naša levcludonarna ideologija; za ljudstvo pa, ki se nam je priključilo, so bile te operacije le nadaljevanje vojne, ki so ta zlomljene in izčrpane sile kraljevine Jugoslavije žc zgubile.”,Torej je bila začetnikom ljudske vstaje pred očmi marksistična ideologija, ne pa narodna svoboda, iz tega sledi, da je bila njihova vstaja zoper o-kupator ja . eč kot vstaja — bila je začetek komunistične revolucije. Tega ljudstvu niso povedali, vendar Djilas na istem mestu ugotovi, da “revolucija ni bila izvedljiva brez isu časne borbe zoper okupacijske sile”. Bolj jasno m mogoče objasniti zločinskega medvoj- nega zavajanja ljudskega mnenja, kot je to napravil ............~~ svoji knjigi Djilas. Borba zoper okupatorje je bila le pretveza za izpel,avo komunistične revolucije, z drugo besedo: tolik-' opevani boj za svobodo naroda in domovine, ki je zahteval goie človeških trupel, reke krvi m strahotno razdejanje, je bil v končnem namenu boj za komunistično oblast v deželi. Bil je torej od vs,egaJpo-četka komunistična revolucija, trajajoča cela štiri dolga in strašna Irta! Ne pa ljudska vstaja! Če je poi reben za to našo trditev še kak dokaz, evo ga! Djilas piše (str. 4): “Mi smo (z začetkom boja) čakali na direktno Moskve in res, Moskva tega ni zavlačevala. Ne spominjam se več, koliko poslanic iz Moskve nas je doseglo glede tega, a gotov sem, da nam je Mo- cio nadaljnega tekmovanja. Samo najmočnejši dečki in mladi fantje so se odločili, da se zoperstavijo naletu drevesca. Drugi so potrpežljivo čakali, da so prišla na vrsto taka drevesca, katerim so se upali zoperstaviti. Majhni otroci so čakali na nizka, en čevelj visoka drevesca in poval od mene drevesc. Jaz pa vendar nisem tako velik mož, da bi dajal drevesca zastonj. Misliti moram tudi na sebe in otroke. Končno se je odločil. Naj gre vse k vragu! Tudi ta dva otroka morata živeti v tem svetu. Naučiti se morata dajati in sprejemati kazen. Ko je z vso silo zalučal drevo v otroka, je njegovo srce vpilo, da je ves svet gnil in umazan. Francie je videla, kako je drevesce poletelo iz njegovih rok. Svt je zanjo obstal, ko je nekaj tako temnega in pošastnega letelo po zraku proti njej. Ničesar drugega ni videla, kakor strašno od vteselja vreščali, če so enega temo in nekaj, kar je rastlo in dobili. Na tist' božični večer, ko je bila Francie stara 10 let, njen brat Neeley pa 9, ju je mama pustila, da sta šla na cesto in prvič poskusila srečo z drevescem. Francie je že podnevi zbrala svoje drevo. Ob njem je stala vse popoldne in ves večer in molila, da bi ga nikdo ne kupil. Na njeno veselje je bilo drp-vesce opolnoči še neprodano. Drevesce je bilo 10 čevljev visoko in tako drago, da ga ni nikdo mogel kupiti. Veje so bile povezane z belo vrvico in vrh je bil lepo izoblikovan. Prodajalec je najprej pograbil to drevo. Predno je Francie mogla spregovoriti, je stopil naprej 18-letni fant, znan pod imenom Punky Perkiris, vol iz okolice, in pozval prodajalca, naj viže vanj. rastlo, ko je hitelo k njej. Opotekla se je, ko jo je zadelo drevesce. Neeley je klecil, a ga je s silo.zadržala, da ni padel na tla. Mogočno je zašumelo, ko se je drevo ustavilo. Vse je bilo temno zeleno in jo zbadalo. Nato je šele začutila ostro bolečino na tisti strani glave, kjer jo je zadelo drevo. Čutila je, kako se Neeley trese. Ko so starejši dečki odstranili drevo so odkrili Francie in Nee-leya. Stala sta zravnana in držala sta se za roke. Kri je curljala iz prask na Neeleyevem pbra-zu. Z zbeganimi plavimi očmi in svetlo kožo, na kateri so se jasno odražale krvne srage, je bit bolj otrok kot deček. Toda oba sla se smejala. Ali nista dobila naj večje božično drevo v vsej o-kolici? Par fantov je vpilo “hura”, starejši so ploskali. Stari Prodajalca je jezilo, ker se je (prodajalec ju je pohvalil tako, Punky obnašal tako samozavestno. Pogledal je okoli in .vprašal: ‘Ali hoče še kdo poskusiti srečo?” Francie je stopila naprej in rekla: “Jaz, gospod!” Prodajalec se je posmehljivo zakroho-tal in otroci so se zarežali. Odrasli, ki so stvar opazovdli, so strmeli. “Pojdi se solit,” je rekel prodajalec, “ti si premajhna!” “Jaz in moj brat nisva majhna, skupaj vzeta.” Pategnila je Neeleya za seboj. Mož ju je gledal — desetletna j vo, da sta ga drobna deklica z udrtimi licem seboj in vpil: ^ , da sta šla tako počasi domov, ska ukazala začeti zava jalne (diversionary) in gveril- kroglimi očmi — Neeley Nolan, j Njuno zmagoslavje se je tako od stradanja in z bradico, ki je bila še vedno otroško okrogla. Mož je gledal malega dečka s svetlimi lasmi in modrimi, o- da se je nad njima zadrli “Zdaj pa brž k vragu z vajinim drevesom!” Te besede bi mogle' imeti več pomenov po načinu, kako jih je izgovoril. Zato se je Francie plaho nasmehnila “prijaznemu'’ možu. Čutila je, da jima je pravzaprav rekel: “Zbogom in Bog z vama!” Vleči drevo domov ni bilo lahko. Nagajal jima je fantalin, ki je šel za njima, skakal na dre-morala vleči za “Prosta vožnja, koli še nisem videla tako velikega drevesa!” Na vogalu ju je ustavil policaj. Natančno je pregledal drevo in jima ponudil 15 centov, če ga neseta na njegov dom. Francie je od ponosa žarela. Vedela je, da se policaj samo šali. Morala sta poklicati očeta, da bi jima pomagal nesti drevo po ozkih stopnicah. Oče je takoj pritekel. Čudil se je velikosti drevesa in se laskal otrokoma. Delal se je, kakor da bi ne verjel, da je drevesce njuno. Francie se je zabavala, ko mu je dopovedovala, da je drevesce njuno, čeprav je že od vsega začetka vedela, da se oče samo šali. Oče je prijel spredaj, Francie in Neeley pa zadaj in tako so vlekli drevo po stopnicah. Oče je začel peti in se ni menil, da je že pozno. Pel je “Sveta noč”.. Ozko stopnišče je povzelo njegov sladek, jasen glas, ga zadržalo za hip in ga dalo nazaj bolj sladkega. Vrata so se začela škripaj e odpirati in družine so se začele zbirati na stopnišču, vesele in začudene, ker so v tem trenutku nekaj doživele, česar niso pričakovale. Francie je zapazila Tynmoreve sestre, učiteljice klavirja. Stale so na vratih z navijalkami v laseh v belih naškrobanih spalnih srajcah, ki so se videle izpod širokih domačih halj. Njihovi šibki, a prodirni glasovi so se lepo ujemali z očetovim glasom. Prav tako je bila med vrati Floss Gaddis, njena mati in brat Henny, ki je počasi umiral od jetike. Henny je jokan Ko je oče to videl, je nehal peti. Mislil je, da napravi pelje, Hennyja žalostnega. Flossy je bila v kostumu plesišča “Klondike” in je čakala, da jo pride nekdo iskat. Maškarada s plesom se je začela takoj po polnoči. Da bi,, pripravil Her-nyja do smeha, je oče rekel: ' Flossy, angelčka za vrh pa nimamo. Aii' bi ti hotela to mesto?” Flossy je bila pripravljena primerno odgovoriti, toda veliko drevo, veseli otroci in dobro razpoloženje sosedov — kar je bilo redko — so bili vzrok, do je odgovorila: “Vi se pa res znate šaliti, gospod Noian!” Potem, ko je mama pogrnila po preprogi belo rjuho, da jo zavaruje pred iglami, ki bi morda padle z drevesa, so postavili drevo v sprednjo sobo. Drevo so postavili v veliko cinasto vedro in okoli debla naložili kose opeke, da je drevo stalo pokonci. Ko so odstranili vrvi, so se veje razširile in napolnile celo sobo. Denarja za nakup svečk in q-kraskov pa niso imeli. Zadovoljni so bili, da so imeli tako lepo veliko drevo. Soba je bila mrzla. Leto je bilo slabo ... tako slabo, da niso mogli kupiti toliko premoga, da bi mogli greti tudi sprednjo sobo. Soba je bila mrzla, čista in imela je prijeten duh. Dokler je bilo drevo v sobi, je Francie vsak dan oblekla volneno jopico in si nadela volneno kapico in šla pod drevo sedet. Sedela je tam in uživala duh temnega zelenega drevesa. Privlačila jo je skrivnost velikega drevesa, ujetega v cina-stem vedru v prednji sobi njihovega stanovanja v Brooklynu. smo bili še mi mladi. Toda prijatelj te stare, dobre čase bomo čisto gotovo doživeli, če se odzovemo vabilu Dramatskega društva Lilija na predstavo veseloigre “SVOJEGLAVČEK” v soboto, 7. januarja 1978, v kateri nastopijo društveni aduti v režiji Ivana Hauptmana. Vem, da je lepo število čita-teljev tega edinega slovenskega katoliškega dnevnika preživelo med Lilijaši mnogo prijetnih ur in se bodo temu vabilu radi odzvali, upam, da se bodo to pot lahko odzvali vabilu tudi tisti, ki jim tega do sedaj ni bilo mogoče storiti. Hvaležni smo deželi, ki nas je sprejela za svoje in nam daje obilo možnosti za napredek. O-stanimo pa tudi zvesti narodu, iz katerega izhajamo, narodu, ki je stoletja branil svojo kulturo in vero. Z obiskom te prireditve bomo izpričali to zvestobo, obenem pa dali priznanje in moralno oporo igralcem, ki kljub temu, da žive v okolju, ki ni naklonjeno žrtvam in odpovedim, — žrtvujejo prosti čas in počitek, da nam posredujejo nekaj starih, ziatih časov. Igra se začne ob 7.30 zvečer komunistične oblasti so prišli na pogreb in slavili umrlega. .^e komuni- umrje kak podpornik stične tiranije, smeš na vse krip' Ije peti oguljeno pesem o ‘‘s^0' bodi” in seveda udrihati 'jcZ “izdajalce”. Ne smeš pa nikdar javno omeniti in v kak list na pisati imena onih umrlih, ki h komunisti ignorirajo in sovraži jo. Le kdo bi si upal v komun1 stični “svobodi” javno pisati o smrti Karla Mauser j a, V ‘“Družini” je bilo poročilo-je postavila jugoslovanska aa oblast spomenik v Gonarsu spomin 462 Slovencev in Hrva tov, ki so tam umrli med vojno kot internhanci. Spominske 0 ® vesnosti organizirajo katom in nekatoliška društva. ^■orn^ moracije so vsako leto zlasti ^ praznik Vseh svetih v slove11 skern in italijanskem jeziku P® sebno velike. Mnogi slovens^ izseljenci, ki se vračajo iz hodne Evrope domov, se us^aV Ijajo pri tem spomeniku žrte^ Bila so leta strahote, trpljenD sovraštva, smrti. Mnogi so trp^ ii v Gonarsu. Prav je, da sp^ menik obuja spomine na strahotne čase in trpljenje hs^ cev in tisočev nedolžnih žr Ob branju o tem spomeniku- ^ ga je postavila sedanja kom v Slovenskem domu na Holmes nistična oblast umrlim inter”ti Ave., po igri bo zabava in za o- rancem, pa se ne moreš zneb krepčila bo poskrbljeno. Torej ie_le misii: Kdaj bo sedanja 'munistična oblast priznala sn bo na svidenje! ko mr’ -------j-- munisucna ooiasi pii***--- l Vsem obiskovalcem Lilij inih ne le 462; ampak deset in d« nn- vsi na voz!” Končno se je veličal nagajanja in šel. V enem oziru je bilo dobro, ske akcije- sama nedolžnost in vera. ibolj pokazalo. Francie je žarela, Na igra bomo šii! CLEVELAND, O. — Zima, zima bela vrh gore sedela .tako smo deklamirali, ko smo šc trgali hlače po šolskih klopeh, ampak-tale prekvafa Cleveland ska zima pa ni sedela vrh gore, ampak se je kot zvita lisica priplazila okoli vogla in nam nasula snega in mraza, da so nam za-šiepetali zobje. Človek je kar vesel, da lahko prireditev in či ta tel jem Ameri-Jin deset in mnogo deset tisoče ’ ške Domovine blagoslovljen Bo- k' SQ jih pomoriii( nekatere Žič in srečno ter uspešno novo'pol žive pometali v grobove leto 1978. France Ancel Zahvala Slovenske šole pri Dariji fnehovzeli astniki * danji komunistični obla: ^ ^ njihovi pomagači? --J---* ~ X" —— - _ . tisoči, nedolžno pomorjeni, majo nobenega spomenika-grobove žrtev fašistične smeš. Na grobove žrtev kofl^ stične tiranije pa ne sme? Svoboda pa taka. CLEVELAND, O. — Vsem, ki ste obiskali miklavževanje Slo-; Kdaj bo Družina smela P" . venske šole pri Mariji Vnebo-1 ti lik „ b iz Kočevske^ vzeti, iskrena hvala! Ob nabito Roga; jz Teharjev? Tam ni Pn polni dvorani so otroci z velikim kopanih samo 462 trupel veseljem nastopili, zapeli ter za- 'na tisoče in tisoče naših plesali. Očetje so imeli na skrbi in mož> tudi ,žena in deklet- L 1 kra- so pokopani naši znanci, Pr ,j sile angelske obleke - hvala ki pmo ^ osebn0 pozn* vam! Prav tako hvala tudi fan- fcedanja -svobodoljubna” ®b“;el torn, ki so predstavljali peklen- nikom.ur ne d(WOii, da bi šele P® obiskati te grobove, kaj staviti spomenik. i Komunistom doma gre ^ na živce vsako govorjenj6^, vsako pisanje o neznanih g sko drhal, in dekletom za vso pomoč pri angelskem zboru. Našo naj večjo hvaležnost zasluži g. Rudi Knez, ki se ne utrudi z vajami, pač pa vse talente da- jemladinimjo učiinspodbuj, KočCvSkem Sp*«- BogVampovrmtodeloz^rav- .h „ lem jem in zeljo, da delo nadaljuje-'. J N,! J ■’ jo ne govoriti ne ^ „3 Naša zahvala gre tudi Ameri- ne b° pisal doma, ^ prij9" ški Domovini, ki stalno obvešča, -vojega ra a' K°®eV. U- nnl r.h.n in 0 Milami i ^ ^ ^ ,skem Rogu. Kako so kom , kar je potrebno, in Pavlovčiču za radiu. ‘ Vsi smo se potrudili, da bi lepo sprejeli otroškega svetnika, kar nam je uspelo tudi z vašo navzočnostjo, dragi prijatelji, hvala vam! V ponedeljek, 26. decembra, na Štefanovo, bomo imeli važen sestanek, kateri bo ob 6h zvečer pod staro cerkvijo. Pridite, da skupno uredimo in delo prav razdelimo. Vsem dobrotnikom in prijateljem pa iskreno želimo prav vesele božične praznike in veliko blagoslova v novem letu 1978! Odbor staršev oglaševanje nai'7"'1‘1 lUin iih 2^e 5 J doma pikri, hudi, kako A ^ govorjenje o pomorjenih, ^ ko kaj več napisali vsaj j1® v- ri izletniki, ki so bili e ^0, Sloveniji. Ali se komunist0 ^ jite, da ne more nihče aedati sati? Čemu bi se bal p°v Svoboda pa taka« ali S1®! resnico? Resnica bo prel A moramo J o P^u- zmagala. jati, o njej pisati, če Sre 'born0 'stom še tako na živce. A mj in v mi starejši dočakali y,s& spomenik mrtvim v Kbce ^ Rogu, ni niti malo v3zno'rfriVori' pa je, da stalno pišemo-mo, tudi v pismih ppe^d^r po- da nismo in ne bomo m ii0' zabili pajvečjega zločina^ po- prosil čas preživi v notranjosti na toplem. Zima nam pa da na 'samostanu skoraj BRIDGEVILLE, Pa. - Mesec november — hočeš-nočeš — prinaša spomine na domača pokopališča, kjer čakajo na dan vstajenja trupla naših sorodnikov, prijateljev, sosedov.' Spomniš se na grob škofa Barage v stolnici v Marquettu, na grob škofa Rožmana v Lemontu... in misliš na pozabljene grobove sredi gozdov Dolenjske, Gorenjske in drugih krajev Slovenije, ki jih nisi nikdar videl in jih niti obiskati ne smeš. Svoboda, pa taka. Letos je umrl v pleterskem sto let star dovini slovenskega naro °" ritve tisočev in tisočev, a(1jli trupla leže pokopana v ^ in neznanih grobovih P° slovenski zemlji. Jože Cve lbar Praznik mir« Kri#" Tal®' razpolago več časa, da preme- bivši predstojnik, ki je v svoji Ijemo “domače” novice, obere- naivnosti pomagal utrjevati komo politične in druge svetovne munistično “svobodo” v “osvo- senzacije, predvsem pa da se po- bojen!” Sloveniji. Razni vodniki FAIRFIELD, Conn, sovo rojstvo je praznik ^ ljubezni, sreče in veselja-ga si želimo, po takem nimo. . grP3 Takšen Božič želim vsem prijateljem ter uredništvu AD. ili ob®ut!!; Naj bi vsi globoko _ ® ž. rojstvo Božjega Deteta h) P veli te dni v notranji sreči- leto! Ži' Blagoslovljeno novo Slape VOŠČILA IZ MILWAUKEE SVETOZAR COROVIČ: ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU želi vsem dobrotnikom in prijateljem misijonov miru in milosti polne BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Tetefonu: 543-5322 SEASON’S GREETINGS From BADGER FINANCIAL SERVICES, INC • COMPLETE INSURANCE SERVICES, INC. 4230 W. Oklahoma Ave. Milwaukee, Wis. 53215 / SVETI VEČER Bliža se polnoč. Mestece je smehljale prav kakor prej. zavito v gosto temo. Samo v “Bogec, daj, da mi ozdravi bolni kočici tam na koncu ulice mama!” je polglasno ponovil še trepeče motna svetloba, prošnjo, samo da bi je ne poza-Kratka lojenka dogoreva. Z bil in se ne zmedel, ako se ne-rahlim cvrketanjem se utrinjajo besa nenadoma odpro. višnjevkaste iskrice. Zlati plamen se zvija in podrhtava in le “Zaspi!” je tiho dejala bol-' niča, ker je po šepetanju čutila, za silo razsvetljuje kot, kjer da še bedi. leži umirajoča žena na siromaš-, “Kar zaspi, mamica! Jaz bom ni postelji. Ob okencu za nje- zdaj zdaj,” je odgovoril, ne da nim zglavjem sedi suhljat, bled bi se ozrl. napolnila sobico in jo razsvetljevala močneje ko poprej lojenka. Iznenada je tako silno zažarelo, da je malemu kar vid jemalo. “Nebesa so se odprla!” ga je prešinilo. Glasno je izgovoril naučene besede: “Bogec, daj, da mi ozdravi mama!” Komaj je izrekel, je svetloba izginila. In spet je utonilo vse v temi. V tistem trenutku je razločno videl, kako se je mati dvignila s postelje in prišla k njemu, da bi ga objela. Bila je vsa lepa, krepka in zdrava, ka-! kršno je poznal, ko je bil še či- | VOŠČILA SZ MILWAUKEE f fantek sedmih let in gleda za- Na ulici je zažvižgal nočni sto majhen. Od veselja je zamišljeno v nebo. Z lahtmi se stražnik: klical je tovariša. Iz vrisnil in ji planil v naročje, naslanja na polico, glavo si pod- daljave je odjeknil drugi žvižg Mati ga je objela in poljubila. in spet se je vse umirilo. Kako drag mu je bil ta poljub, “Vsak čas bo!” je rekel mal- kako sladak! Sam ni vedel, kaj ček in začel iznova ponavljati bi od prevelike sreče, molitvico. A sedaj je čutil že Zarja je sinila, ko se je pre-neko težo v glavi. Omahovala budil. Počasi je odprl oči, jih mu je na prsi in veke so mu pomel in pogledal okoli sebe. bile težke, ko da so svinčene. Spomnil se je svetlobe in kako “Bogec, daj, da mi ozdravi je prosil Boga za mater. Previd-mama!” je mrmraje ponavljal, no je vstal in pogledal na po-kakor da bi se učil za šolo. A steljo. glava mu je bila težja in težja, j “Je mar vstala?” je šepnil. Nenadoma se mu je zazdelo, Stopil je bliže in se sklonil nad-mujda so izginile vse zvezde z neJ njo. A ležala je mirno, nepre-ba. Pa ne da bi se bile utrnile, mično, bledorumena, kakor marveč ko da jih je kdo ogrnil svetnica. s črno zaveso. V daljavi je zabobnelo. Bobnenje je bilo zmeraj glasnejše: bolj ko se je bli-j zalo, bolj se je razlivala neka saj je tako prosil, ko so se odprla čudna svetloba. Polagoma je[ (Dalje na 4. strani) “Spi,” je pomislil. Vendar je bil radoveden, ali bo mogla vstati. Pa saj mora, I VOŠČILA IZ MILWAUKEE GROWING TO SERVE YOU BETTER K*K FEDERAL Savings and Loan Association • Highest Interest • Free Gifts • Free Parking • Drive-In Service • Night Depository • Save By MAIL • Saturday Hours • . . . And More KINNICKINNIC AT LINCOLN PHONE 744-3323 Member FSLIC pira z rokama pa se ne gane in ne spregovori. Kakor iz kamna je. Samo kadar bolnica glasneje zastoče, se obrne k njej in jo skoraj šepetaj e vpraša: “Mamica, ali te hudo boli?” “Oh, boli...” Deček jo rahlo pogladi po licu. “Ne boj se, vse bo minilo.” Zopet $e obrne in gleda ko prej. Po vsem nebu so se razsule zvezde: kakor da se smehljajo, se mu zdi. Fantek gleda, gleda in ne umakne oči, ko da niso zvezde, ampak lepe igračke. Ena zatrepeče, se utrne in izgine v noči; svetla sled se zariče za njo. Mali se prisrčno nasmehne, ko da bi ne bil tega še nikoli videl. “Zdaj!” dahne kčmaj slišno. Mislil je, da bo popadalo še nekoliko zvezd, nato pa se bo zgodilo, česar tako željno pričakuje: odprla se bodo nebesa. Še davi se je razgovarjal s tovariši v šoli - hodil je v prvi razred -1 in eden je dejal, da se vsaki-1 krat na sveti večer opolnoči od-1 pro nebesa. Tedaj zaprosi, karkoli želiš, pa se ti izpolni! Vsi otroci so rekli, da bodo čakali polnoči. - “Jaz poprosim zlatega konja!” - “Jaz kraljevskih oblačil!” — “Jaz vozička!” — “Jaz sablje z dragulji!” - Samo on je molčal. - “Kaj pa ti?” so ga vprašali. - “Jaz... da mi ozdravi mama!” j V resnici tudi ni imel večje želje. Uboga mati! Dva meseca leži in se muči, pa nikogar nima, da bi ji postregel. Samo soseda Ana jo vsako jutro obiskuje in ji nosi jesti. Koj po sončnem zahodu je sedel k oknu, se zagledal v nebo in čakal, kdaj se odpre. Jutri bo sveti dan in nocoj se mora odpreti. Že je premislil besede, ki jih bo povedal. A treba jih je hitro izgovoriti, zakaj nebo se v trenutku zapre. “Bogec, daj, da mi ozdravi jnama!” poreče. Bog ga gotovo usliši in ji vrne zdravje. In tedaj bo vstala. Nič več ne bo bleda in upala, ampak polnih \!S lic in rdeča. Tudi otožna ne bo ar več, vesela bo, zmeraj vesela, vS, šalila se bo z njim kakor poprej, ga pestovala in mu prepevala njegovo najliubšo pesem: Glej, zvezdice božje migljajo lepo, ‘ a? odprto široko je sveto nebo: ra duhovi nebeški se iz raja aj? vrste, prepevajo slavo, na zemljo ftp hite. v ' S Razen tega bo z delom zopet ftT-služila in mu kupovala medenih kolačev kakor nekdaj. Sešila ft? mu bo lepo novo obleko, da ne ^ bo več hodil v siromašnih cu- ftp njah. “Mamica!” je poklical tiho. ftP “A...” je zastokala bolnica. “Še malo pa boš ozdravela,” je rekel prepričljivo. A zamoL čal je, kako. Hotel ji je najprej ftP od Boga izprositi zdravja in šele zjutraj, ko se zdrava pre-budi, ji je mislil povedati, ka- ^ ko je čakal, da so se odprla ne- ftj; besa, in kako je preprosil Boga. Sveča je dogorela in prasketaj e ugasnila. Sobo je zagrnila tema. Otrok se, je v prvem trenutku zdrznil, a se takoj še tesneje pritisnil k oknu in gledal. “Samo nekaj zvezd naj še pa-de pa se bo odprlo!” je šepnil. Željno je čakal, kdaj bo spet V* mmmmmmmmm FIRST FEDERAL SAVINGS OF WISCONSIN 634 West Mitchell Street 414/278-1060 Milwaukee, Wis. BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS LINCOLN STATE BANK West Lincoln Ave. at South 13th St. MILWAUKEE, WISCONSIN 671-6510 *%'|4 1 > '- I! I •1 !■ Compliments of ERMENC FUNERAL HOME West Greenfield Ave. at So. 54th Street 327-4500 HAPPY NEW YEAR COMPLIMENTS OF SCHAFF FUNERAL 5920 West Lincoln Avenue Phone: Lincoln 1-7533 West Allis, Wisconsin h . VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! ERNEST MAJHENIČ Z DRUŽINA ' &MERISXA DOMOTWA DECEMBER ®, 1977 VOŠČILA IZ MILWAUKEE JELENC FUNERAL HOME COMPLETE FUNERAL SERVICE Phone 2316 W. National 645-3278 — 645-6065 Milwaukee, Wis. R mA FONS l CO. COMPLETE INSURANCE AND REAL ESTATE SERVICE WWW 929 W. Mitchell St. Milwaukee, Wis. 53204 645-6300 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO! JERI UMEK HOLIDAY GREETINGS TO YOU FROM ALLIED COUNCIL OF SENIOR CITIZENS OF WIS. INC. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! LAUNDERETTE COR. 20TH AND GREENFIELD AVE. JOSEF MURSEC, Prop. 1937 W. Greenfield Ave. Milwaukee, Wis. 53204 Phone 671-1216 SVETI VEČER (Nadaljevanje ■ 3. strani) nebesa. “Mamica!” Nič glasu. “Mamica!” Mati molči. “Spi”. Umaknil se je malo dalje pa sedel in čakal, da se prebudi. V tem je prišla soseda Ana. Ko je stopila v sobo, je nekoliko čvrsto zaprla vrata. Fantek je položil prst na usta. Žena se je ozrla na bolnico. Nato je naglo pristopila in jo prijela za roko. Roka je bila hladna. Sosedi so stopile solze v oči, hotela je krikniti, a spomnila se je, da je otrok v sobi, pa se je premagala. “Spi,” je potrdila, se obrnila k dečku in ga prijela za roko. “Pojdi z menoj, dokler se ne zdrami!” Mali se je obotavljal. Obstal je in nekoliko pomislil, “Pa pojdiva!” je rekel naposled. “A potiho, da je ne zbudiva!” Odšel je po prstih. Ko pa je prišel do vrat, ni utrpel, da bi je ne bil še enkrat pogledal. Vrnil se je k njej in ji rahlo, prav rahlo poljubil široki rokav, ki je bil zdrknil prek postelje. “Spi, mamica, ne bom te budil!” VOŠČILA IZ MILWAUKEE IZ NAŠIH VRST Stockton, Calif. — Dragi Domovine!! Naj s to besedo zajamem vse zaposlene, ki delujejo Pfi listu in širijo naš ‘živi jezik’ po vseh kontinentih sveta. Malo darilo so te skromne besede, prihajajo pa z odkritostjo in z naj lepšimi, toplimi željami. Naj Vam novorojeno Dete nakloni miru, zdravja in svoj blagoslov k tem pomembnim praznikom, za novo leto pa polno nadaljnih uspehov, saj jih res zaslužite. Vaš vdani Maks Simončič z ženo Amalijo in otroci * Cleveland, O. — Spoštovani! S priloženim čekom obnavljam naročnino za celo leto in prilagam pet dolarjev za tiskovni sklad. Obenem izražam p r i z n an j e vsem, ki se trudijo za ohranitev naše Ameriške Domovine, katera nas že 80. leto obvešča v materinem jeziku o raznih svetovnih dogodkih o splošnih zanimivih novicah in o slovenskih kulturnih prireditvah. Vsem pri Ameriški Domovini voščim vesele božične praznike in srečno novo leto ter prisrčno pozdravljam! Joseph in Mary Trebeč * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Lepa hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Tu prilagam ček za eno leto. Obenem se zahvaljujem vsem, ki se trudite z vzdrževanjem slovenske besede. Lep pozdrav! Ignac Križman * * Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Prilagam ček za celoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Da ne boste imeli stroške z obveščanjem, pošiljam že en mesec preje. Obenem voščim vsem vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto ter še mnogo na-daljnega uspeha. Iskreno pozdravjam! Helena Mauser # Chicago, 111. — Dragi prijatelji! Opazila sem, da mi je naročnina potekla, pa sem no to pozabila, ko ni bilo opomina, jaz pa sem bila bolna. Bila sem'tri mesece v bolnišnici, kjer so mi odrezali nogo pod kolenom. Zdaj mi je boljše. Pošiljam Vam na-’ ročnino, ker želim, da me Ameriška Domovina še dalje obiskuje. Pozdravljeni! Josephine Kral Phone 645-5962 — INSURED SAVINGS — 1 MITCHELL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION Milwaukee, Wisconsin 53204 Joseph T. Talsky President 1605 W. Mitchell Street Milwaukee, Wis. 53204 BRUSKIEWITZ , FUNERAL HOMES 2101 West Mitchell Street, Milwaukee, Wis. 53204, 645-1013 P Forest Lane Chapel — 5355 West Forest Home Ave S Milwaukee, Wis. 53220 — 321-1700 1630 Forest Home Ave. 645-6629 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! i. J. HROVATIN Plumbing and Heating SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO vsem Triglavnom, Mohorjanom, prijateljem misijonov in naročnikom Ameriške Domovine želi DRUŽINA ROZINA VOŠČILA IZ MILWAUKEE At Least Every Two Years The Wise Have An Examination For Their Eyes GLOBE OPTICAL CO. SERVICES EMERGENCY REPAIRS WHILE YOU WAIT 645-7174 — 1801 S. 11th St. Milwaukee, Wis. 53204 BADGER FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION EAST OFFICE: 3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050 NORTH OFFICE: , 7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-44 j| SOUTH OFFICE: ' 4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, WI 53215, 327-29 WE’LL MAKE YOU A BELIEVER I p BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS . AND A HAPPY NEW YEAR SCHAFF FUNERAL SERVICE J 5920 West Liucol11 Ave. Lincoln 1-7533 West Allis, Wis. 1039 W. MITCHELL STREET MILWAUKEE, WISCONSN \ ' ‘ A MITCHELL STREET STATE BANK MEMBER F.D.I.C. KANADSKA DOMOVINA Prošnja in protest poslaništvu Avstrije v Ottawi v vencev v Avstriji odgovoril oe- ------,--- i . v ■ sar3u Karlu leta 1918, ko je ob- podporo koroškim Slovencem s 'Koroškega večera ijubu boljše postopanje s sio- Na Koroškem večeru 19. no- žalost ni zgodilo, vembra 1977 v Torontu so Mari- j Sledi navajanje primerov neiz-ane Kuk, Martha Jamnik in polnitve avstrijske državne po-Sonya Unbanc sestavile posebno ‘godbe iz leta 1955: resolucijo in nabrale na njo več- | a) Slovenski krajevni napisi je število podpisov slovenskih niso bili postavljeni na narodno rojakov in rojakinj v Torontu. ' mešanem področju, katerega Med drugimi je resolucijo podr | obseg je dobro in splošno znan pisal tudi msgr. L. Ambrožič, in na katerem je bil do leta 1960 pomožni škof v Torontu. | dvojezični pouk v tamkajšnjih Spomenico so poslali dr. W. šolah. Magrutschu, poslaniku avstrij- j b) Slovenski jezik ne uživa ske republike v Ottawi. V njej enakopravnosti z nemškim na pravijo, da je Slovenski mladin- narodno mešanem področju, ski klub v Torontu na banketu j c) Organizacije, ki načrtno v korist slovenske narodne (delajo proti mirnemu sožitju manjšine na Koroškem sklenil ,med slovensko in nemško govo-zaprositi poslanika, da pošlje1 rečim prebivalstvom, niso pre-njegovo prošnjo in protest odgo- (povedane, kot to zahteva člen 7 vornim državnim oblastem v,državne pogodbe. Ena od njih Avstrijo. — Heimatdienst je pred par le- V svoji spomenici opozarjajo . ti v svojem glasilu zapisala: na boj slovenske narodne manj- j‘ Na Koroškem ne bo miru, dok-šine v Avstriji za njen obstanek ler tam obstojata dva naroda, skozi pretekle rodove in pravi- Pomen take izjave je jasen. Spomenica nato omenja, da je Astro-ogrski imperij propadel venci: “Veličanstvo, prepozno!” Podpisniki spomenice pa izjavljajo, da se slovenski narod ne bo nikdar sprijaznil z nasilnim ponemčevanjem koroških Slovencev. Vlado avstrijske republike pozivajo, naj preneha s svojim nepravičnim postopanjem s Slovenci v Avstriji in prepreči, da bi nekoč kdo rekel predsedniku Avstrije: “Prepozno, g. predsednik!” Članom Slovenskega kluba k njegovi spomenici, prošnji in protestu vse priznanje in pohvalo! jo, da so upali, da se bo položaj za slovensko manjšino izboljšal SiOvensKO maujsmu iz.uui.jocn ----- -----...........r-—j j. po drugi svetovni vojni v ob-^ zaradi zapostavljanja slovanskih novi j eni avstrijski republiki, narodov, ki so v njem živeli, ter Nato ugotavljajo, da se to na kako je nekdanji voditelj Slo- -■m: mMrWs} AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi! Vabilo na silvestrovanje I Slovenski dom na Pape Ave. v Torontu prav prijazno vabi (vse rojake in rojakinje na veselo silvestrovanje v svojih prostorih. Prav je, da se držimo tudi tega starega običaja, da se dostojno poslovimo od minulega leta in veselo pričakamo novega. Da se srečamo s prijatelji in znanci, jim prisrčno stisnemo roko in jim zaželimo vso srečo. Silvestrovanje na Pape Ave. bc na zadnji dan leta, v soboto, 31. decembra, ob sedmih zvečer. Za ples in veselje bodo igrali poznani “Karavanci”. Vstopnice se dobe pri odbornikih Doma. Pridite vsi, poveselite se v prijetni domači družbi na zadnji dan letošnjega leta skozi do ranih ur novega! Vljudno vabi mi z gotovostjo lahko trdimo, da so za povojne pokole v Sloveniji odgovorni voditelji KPS iz Edvardom Kardeljem na čelu, j Torej so za ta tragični del naše CLEVELAND, O. MALI OGLASI PUNČKE IN URE KUKAVICE Pravkar dospela pošiljka naj-lepših punčk Slovenije, vseh velikosti. Ure kukavice iz Schwartzwalda v Nemčiji. 10% popusta. Odprto do 8. zvečer do Božiča. BRODNICK BROS. Furniture & Appliance, 16013 slovenske povojne zgodovine odgovorni le slovenski komunisti (isto se j c sporazumno delalo po | Waterloo Rd>; Cleveland. O. 481-vse republikah), ki so najprej iz strahu pred svojimi nasprotniki izza časa revolucije, potem pa iz brezsrčnega maščevanja vprizo-rili največjo morijo, kar jih je doživel slovenski narod. , Odbor Milovan Djilas; VOJNI ČAS NAJ BLAGOSLOV IN MIR BOŽIČNIH PRAZNIKOV SPREMLJA VAŠA POTA V NOVEM LETU 1978 TORONTO, Ont. — Ravno te dni sem prebral Djilasovo knjigo “Vojni čas”. Slovenske zdomske publikacije so že pisale o tej knjigi in skušale razčleniti poglavitne misli, ki se predvsem nanašajo na pokol po vojni, ki so ga komunisti izvršili nad svojimi nasprotniki izza časa revolucije. Ni moj namen zagovarjati Djilasa, ki je padel v nemilost pri Titovem režimu zaradi svojega “idealističnega” gledanja na revolucijo.in zaradi nje-(gove kritike “novega razreda”, ■ ki se je po revoluciji izcimil. I Rad pa bi zapisal svoje vtise, ki CITY X-RAY SERVICES 284 Bathurst Street 2299 Dundas Street West 1033 St. Clair Ave. West Toronto, Ontario, Canada MR. IN MRS. S. UGOVŠEK g #*••• p 4» 00... 4» 00... ■«S' •«S' 5?!jih je knjiga v meni pustila. ^ Po vsebini je knjiga po svoje s. m 00... S 00... W’ o »•••• o Q0... o •••-■ 00.•• 4» 00..,. 4» 00... 00... ‘Sp 00... ’ 4p 00... I 00*.. : o *>•••• trpljenjem, ki so ga morali partizani pretrpeti v dolgih letih revolucije, zlasti v hudih zimah, istočasno pa se mora zgroziti ob masovnih pomorih, katere Dji-ias zagovarja kot uničevanje “domačih izdajalcev”, ki so pri nesli zlo nad svoj jim sodelovanjem z jem. Kot vsi komunistični pisci, tako tudi on trdi, da je v imenu revolucije in marksizma opravičeno moriti, če kdo drugi to aela, je pa zločin. Sam popisuje, kako je s puškinim kopitom pobil nekega nemškega ujetnika 6072. zanimiva, ker odkriva marsikaj, kar so komunisti dolga leta tajili in zakrivali. Ne samo da prikazuje komunistično stran revolucije in vso brutalnost bratomornega klanja, temveč v precejšnjih detajlih in na filozofski način želi prikazati prelom časa, ki sta ga tuja okupacija in ideološka razcepitev prinesli nad jugoslovanske narode. V revoluciji je namreč KPJ našla izho-diščino možnost, da se dokoplje do‘oblasti in vsili svojo marksi Za boljše razumevanje naše polpretekle zgodovine je Djila-sova knjiga gotovo po svoje pomembna. Je pa v mnogih primerih preveč enostranska in še vedno vidi le partizanski boj kot edino pravilen in zveličaven, dočim so vsi ostali, ki se niso priključili “partizanski osvobodilni vojski“, v njegovih očeh še vedno “kolaboracionisti” in “izdajalci” svojega naroda, med tem pa svoja lastna pogajanja z Nemci, ki jih je imel v imenu komunističnega vodstva v središču ustaškega Zagreba, opravičuje in zagovarja kot taktično pridobivanje na času. Kot slovenski Edvard Kocbek tako tudi Djilas skuša opravičevati svoja dejanja za časa revo-narod s svo- lucije v megli zmedenega idea-okupator- lizma. Zgodovina bo presodila in postavila vsakega na svoje mesto. Trdno sem prepričan, da zgodovina, kadar se bo objektivno pisala, ne bo milostljiva ne enemu in ne drugemu. Otmas Mauser ------o------- Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v ce- CLEVELAND, O. Help Wanted Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters - K1 „ nniaV provided and salary. Robert A. loti podkletm. Kličite p j Novakj 6013 Glass Ave( nila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Remember — Jack Benny? Old time radio programs such as Amos ’n Andy, Jack Benny, Shadow, Lights Out, Dick Carter, Sam Spade, Whistler, Suspense, Casey Crime Photographer on cassette tapes for sale. $2.00 each one hour tape (two shows). Write Old-Timer, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 and state which shows you would like to have. (x) Stanovanje oddajo Štiri sobe oddajo v najem na E. 68 St. Kličite 431-4053 (188-190) Mother’s Helper Wanted Housekeeper to work 3 days, 2 evenings, 3 school-age children, live-in or out. Euclid. Call 481-8287 (188-1921 MAINTENANCE PERSON Wantd for Euclid area. Must know some plumbing, electrical and carpentry. Call 732-7880 9 am to 5 pm , (188-191) CHIC AGO, ILL. V najem oddajo Petsobno stanovarlje oddajo v , najem pošteni družini na E. 68! ‘St. Kličite tel. 481-2380. (186-190) ONE MONTHS RENT FREE LISLIE, ILL. Beau Monde Apts. 1, 2-3 bedrooms. Furnished or Unfurnished. CLUB HOUSE, Pool, Tennis Cts., Ice skating rink. Short term leases available. Take Ogden Ave. 1 mile West of Rt. 53, turn i North on Old Tavern Rd. to Black-hawk models. Open 9-6 Mon - Sat. 12-6 Sunday. PHONE 357-1240 (187-189) in mu z nožem, prerezal vrat. ____________________________________________________________—.—j------------------------------------------- Četnike ustaše in druge proti- itseh komunistične sile dolži vs6h nečloveških dejanj, partizani pa so bili križarska vojska z enim samim ciljem pred seboj: “osvoboditi” trpeče ljudstvo in mu prinesti blagostanje marskizma po sovjetskem vzorcu. Morda je Djilas zares bil idealist v tem oziru in je želel in upal, da bp nov red prinesel socialne pravice in družbeni red po Marksovi teoriji. Teorija in praksa pa sta dve različni stvari in Djilas se ni mogel sprijazniti z dejstvom, 'da so njegove sanje ostale le sa- slično ideologijo širšim masam, nje. Prvenstven namen vsake za katero so bile preje nedovzet- revolucije je, polastiti se obla-ne. Metode, katerih so se komunisti pri tem posluževali, so nam vsem znane. Izhajale so iz dobe ruske revolucije in Djilas ^ ___________________________L VESELJE, MIR IN SREČO BOŽIČNIH PRAZNIKOV, ij: 'P ZDRAVJA IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1978 !&: ŽELIJO SVOJIM PACIENTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM sam je bil velik oboževalec Sta- lina. Pri branju knjige sem imel občutek, da se želi Djilas — kljub nekaterim iskrenim izpovedim — vsaj nekoliko rehabilitirati pri režimu, ki mu je zvesto služil skozi celo revolucije in po njej ■ (slavospevi Titu in revoluciji), istočasno pa se mi zdi, da skuša ostati iskren in ‘ idealističen” revolucionar, ki se vseskozi bori za ‘dobrobit’ ljudstva, pa pri tem pride v konflikt sam s svojo vestjo. Zlasti me je presenetilo, da je Djilas vključil v svojo knjigo srečanje s sli in potem izvajati svoj program, ki si ga revolucija prilasti. V Djilasovem slučaju je bila marksistična ideologija, ki teoretično ostane vabljiva in pK-j g kupna, po svojem ustroju pa o- g stane neizvedljiva, ker nima'g trajne in sigurne podlage. Vse g verovanje v pravičnost in dober g namen ostane brez pomena, ,če g ni ta namen globoko zakoreni- g njen in zasidran v še globljem g smislu človeškega življenja. V j g Sv. pismu se namreč bere, da g človek ne živi samo od kruha, g temveč od vsake besede, ki pri-, g de iz božjih ust. Razumljivo jeli zato, da se ljudje, ki vere nimajo ali pa je ta zanje le zunanji ,g izraz, oprijemljejo zmotne mar-j g ksistične ideologije, ki v svojem :g FOR HOLIDAY 6IFT GIVING Men’s Waterproof Warm Unesi Boots Women’s Waterproof Warm, Lined Boots Felt Slippers With Sturdy Soles Corduroy Slippers With Cushion Soles i METRO MEDICAL LABORATORIES 284 Bathurst Street 3236 Weston Road 2199 Bloor Street West, Toronto, Ontario, Canada MR. IN MRS. S. UGOVŠEK v švojem Kristusom, ki se mu je prikazal j bistvu vsaj na videz skuša biti g pri Sutjeski, kjer so sc partiza- humanistična doktrina. Ni se toni lačni in do kraja izčrpani rej čuditi, da so komunisti uspe-« prebijali skozi nemški obroč, i ti zadnjih nekaj desetletij raz- i-^ Kot Zakrknjen ateist in komu-'riti svoj krog vplivaitudi v svo-nist je Kristusu celo govoril, bodne dežele in celo med nek-' kar bi mi smatrali za molitev, dan j e protikomuniste. Na drugem mestu pa zopet opi- Kot Edi Kocbek, tako tudi suje, kako je v Sofiji, kjer se je Djilas trdi, da je le mimogrede skupno z bolgarskimi in ruskimi slišal od raznih partijskih funk-komunisti udeležil bogoslužja, .cionarjev, o pokolih po vojni. Ne odklonil poljubiti ikono in za ,ve o točnem številu pomorjenih, njim vsa jugoslovanska clelega-(sedi pa, da jih je bilo okrog cija, češi mi smo komunisti in ^0,000. Prav tako ne ve, od kod ateisti, dočim so jo Rusi in Bol- je prišlo povelje za |o neclove-gari poljubovali. ČepraV je bil Ško pobijanje, ki je bilo po nje-Djilas globoko prepojen z mar-(govern mnenju brezsmiselno. Iz-kističnim in revolucionarnim ^dano ni bilo nobeno povelje (si-duhom. se vendar tu in tam v (cer bi ga verjetno tudi on moral njem pojavijo dvomi o eni ali podpisati kot., član Centralnega g diugi stvari v zvezi, z revolucijo (Komiteja), trdi pa, da je moralo g in zlasti, kar se je’ godilo po pritLod “vrha”,' torej od ljudi, « ki šq bili V posameznih republi- Reason'3 ^©reetins3 FROM $2.99 M lANDEL’S SHOE STORE 6125 ši. Clair Avenue w:e4 . , Ki SO Dill V ppsameziuu •iwpuuw- s Človek • lahko ■ - sočustvuje'’•s. kah na vodiltiih mestih,, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM iruu"!^ yfes. *“7'•'"'"'I IN MARIJA TRAVil Vesele božične praznike ter blagoslovljeno in zdravo novo leto prijateljem in znancem želita Smtm IVAN HAUPTMAN in PAULA ARHE Stari Brcginj kombinat iz Vipave zatrjujejo, Nekaj značilnih starih hiš v da je na šest hektarjev potreben Breginju, ki ga je v celoti poru- samo en delavec. Sklicujejo se šil potres, naj bi rešili propada, tudi na večje pridelke na hek-ker so med najlepšimi primeri tar na zaokroženih in družbe-slovenskega vaškega stavbar- nih posestvih. Navadno pa se stva. Dve taki hiši naj bi obno- zamolči podatek, koliko umet-vili tudi v Kobaridu, med njimi nih in drugih dragih gnojil so je rojstna hiša Sergija Mašere, vložili na en hektar. Navadno pomorščaka in sedaj narodnega je dobiček, tj. razlika med dob-heroja. Drugih značilnih hiš v Ijenim pridelkom in stroški, Kobaridu, ki predstavlja kot na- .manjši kot pa na zasebnih pose-seije arhitektonski spomenik, stvih. Ne da bi potem sploh u-/ai niso zavarovali. poštevali s;troske uprave in dru- ---- ‘go kakega kombinata. Združevanja polja j ^ _ —— , # na Vipavskem Srečanje italijansko- V Šmarjah na Vipavskem so' jugoslovanske komisije združili 8 zemljiških parcel z Zadnje dni preteklega meseca namenom, da bi obdelavo zem- se je prvič sestala italijanskc-Ije pocenili in poenostavili. V jugoslovanska mešana komisija zadnjih desetih letih so takšno za uresničitev industrijske cone združevanje opravili že v Logu na Krasu. Prihodnji sestanek bo pod Potočami, v Žabljah, Podra- enkrat spomladi. Delo na šegi, Dornberku, Braniku in dru- stanku se je razvijalo v treh de-god. Vsega skupaj je združenih lovnih skupinah. Ena se ukvar-150 ha zemljišč. No^o nastala ja s sestavo pravilnika, druga posestva imenujejo proizvodne obravnava vprašanja, ki zade-skupriosti. rim bo dostop v cono prepove-dan. j e« Iz območja bodoče industrij- 1 $$ ske cone so bili izključeni na italijanski strani Bazovica in Gropada, ki ju ščiti zakon Belci 442/171 o kraških rezervatih, na jugoslovanski strani pa Lipica. K n : Nov obrat v črnem vrhu Lesna tovarna ‘‘Lipa” iz Ajdovščine dograjuje v Črnem vrhu nad Idrijo nov obrat, ki bo omogočil zaposlitev 110 domačinom. Doslej so bile možnosti za zaposlitev v teh predelih bolj skromne. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom in gozdarstyom. Le v zadnjih lotih sc je nekoliko uveljavil zimski turizem. Pred nekaj leti je Črni vrh dobil 1udi prvi hotel z imenom “Bor”. I m m I M I f ______ I vajo zgraditev ibodoče industrij- Velike parcele bi morale seve- ske cone in določitev carinskih da omogočati večji donos, ker je prehodov, tretja pa se bavi s sena njih mogoča' mehanizirana stavo seznama industrijskih de-cbdelava. Oblasti oz. kmetijski javnosti in blagovnih vrst, kate- Brenovljena restavracija v Celju “Ljudska restavracija” v Celju, eden najstarejšh celjskih gostinskih hiš, je po skoraj štirih mesecih vnovič gostoljubne odprla vrata . svojim gostom. Prenovoljena je od tai do strehe. A-r 5 6 §> m i #5 m V LJUBEČ IN BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE PREDRAGE MAME Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo sorodnikom prijateljem, uredništvu in upravi M Ameriške Domovine in vsem Slovencem. DRUŽINI STEFAN MAROLT Prosser Avc. — Cleveland Vršele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem Slovencem v U.S.A. in Kanadi OVNICEV! Iž GENEVE, 0. Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem Jernej in Zalfca Zupan Madison, Ohio . MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS RACE DAIRY STORE m !>% V Sloveniji so umrli 6. decembra V Hrastniku: Viktor Volfand; v Celju: Kpnrad Lenassi; v Novem mestu: Josip Ogrizek; v Tržiču': Drago Kranjc; j m v Ljubljani: Francka Vresk, J ^ Vera Prebil, Ludvig Ogrin; j |2 v Lukovici pri Domžalah: Mn-j ^ rij a Zavec. 7. decembra V Ljubljani: Lizika šantovec, j roj. Kar, Franc Matko; V Mozirju: Marija Es (Zvonarjeva); j V Hrastniku: Marija Gole; j v Murski Soboti: Terezija Se- rec; na Rakeku: Alojz Samsa; 'na Planini pri Rakeku: Marija Šemrl; v Braslovčah: Jožica Plaskan, roj, Mrzelj. TEREZIJE CERAR Svoje blage oči jc v Gospodu zatisnila, dne 20. decembra 1973. Počivaj v miru draga mamica, preljuba mati v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna rn draga nam. Kje si naša draga mama, re slišimo'več Tvoj glas, kje je Tvoje zlato srce, ki vedno je ljubilo nas. Žalujoči: FRANCE - sin.; t\s. CELINA, IVANA OKOREN, FRANCKA ŠTEJNER, KRISTINA RIHTAR — hčere; vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje in ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 20. dec. 1977. Citateljem na področju Veli* kepa Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” va univerzitetni postaji \vtsp.89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer iti ob nedeljah od 12. do I. popoldne, ki jo vodita dr. lain . in ' ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. j! 221 St., Euclid, Ohio 44117. ČidČiv.:'Lč i AAA CLEVELAND TRANSMISSION | SERVICE INC. — 7017 ST. CLAIR AVE. — • TRANSMISSION SPECIALISTS • Bob and Bill Modic 431-4847 17002 Grovewood Ave. 531-6749 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO g ,8 CLEVELAND AUTO WASH (GULF) 6623 St. Clair Ave. • “FREE” HOT WAX • COMPLETE AUTO REPAIR SERVICE i — $ I i DR. and MRS. A. J. 10056 — Olde — 8 — Rd. Northfield, Ohio 44067 .4 Bob and Bill Modic Vesele božične praznike in srečno novo leto želi prijateljem in znancem Franc Štrukelj Phone: 431-1006 Res.: 391-4560 BRANKA'S BEAUTY SHOPPE FASHIONS FOR THE WOMAN WHO CARES We Specialize in Permanent Waves Tinting — Bleaching — Styling — Haircutting • Wednesdays Only: Senior Citizens Special — SHAMPOO SET=$3.00—$2.00 Off Any Permanent 6612 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE ANTON OGRINC -Predragi rajni je umrl dne 21. decembra 1973 Leto za letom se V večnost izliva, težke ločitve spomin se budi, Ljubezen do Tebe pa še vedno je živa, v naših srcih kot lučka gori! Žalujoči: THERESA (ROSE) — žena; dr. LAURENCE, HERMAN, RAYMOND — sinovi; LOUISE, MARIE, MERI, CAROLE — snahe; vnuki in vnukinje, pravnuk in pravnukinji; nečaki in nečakinje v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 20. decembra 1977.' EVANGELIST CHURCH Pasi. Fr. Jerome Sellak, O.F.M. ASSOCIATES: Fr. Benno Korbič, O.F.M. Rev. Boftovenl. Borgola O.F.M. Br. Timothy Daničič O.F.M. \ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! F & M MACHINE SHOP CO. FRANJO in ANGELCA DAMIAN lislnita rstSlBSUOHM **•