http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Ivančna Gorica (doiïioznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2009 352(497.4 Ivančna Gorica) NIČA IVANČNA GORICA Ml. GRUPE ODREDOV 17 D/ANČNA GORICA COBISS o 120090191,9 Poštnina plačana pri pošti 1295 ivančna Gorita Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica ■shmhhhk ffltzmm RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino Številka 9, letnik 15, november 2009 10. FESTIVAL STIČNA od 20.11. do 5.12.2009 I www.festival-sticna.si ai svetna cugelj www sp IGNAC CUGELJ s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 03/7878 535 gsm: 041 757 055 NOVO! RAZSTAV S BTC Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 Vaša voščila Uredništvo sporoča, da bo v prihodnji prednovoletni številki Klasja na voljo prostor za božično-novoletna voščila. Cena objave za podjetja, društva in druge organizacije je 25 evrov z vračunanim DDV-jem. Za humanitarne organizacije je objava voščila brezplačna. Rok za oddajo voščil je 15. december 2009. - . mKBHSñ Tomaž... November je drugačen mesec. Je tak resnoben, začne se z dnem, ko v mislih in srcih navežemo vezi s tistimi našimi najdražjimi, ki so že odšli od nas. ! V minulih dneh smo svoj spomin naravnali na prijaznega mladega moža, ki se nam je v zadnjem dobrem desetletju približal s svojimi I dosežki, neposrednostjo, širokim nasmehom in globokim razmišljanjem o poti, ki vsakega izmed nas vodi skozi življenje. Ta zapriseženi ljubitelj narave, vrhunski slovenski alpinist Tomaž Humar, je bil naš skupni znanec, ob katerem smo se, ko smo ga zagledali na televizijskih ekranih, radi ustavili in mu prisluhnili. i Tomaž Humar je bil alpinist, ki je gore in alpinizem približal ljudem bolj kot kdor koli do sedaj. Z različnimi mediji je vzpostavil poseben j odnos. Zavedal se je, da s tem, ko v svojo bližino spušča objektive fotoreporterjev in televizijske kamere, vsakič bolj razgali sebe in svoja | občutja. Toda to je bil njegov edinstveni slog, njegovo poslanstvo. Prav zaradi tega danes malo bolj vemo, kdo je bil alpinist, ki je tragično preminul v himalajskem pogorju ob vzponu na goro Langtang Lirung. Seveda si vsak sam lahko ustvari svoje mnenje o poti, ki jo je izbral Humar. Te vrstice njemu j v spomin bi rad povezal s Humarjevim obiskom naše občine pred leti, natančneje marca 2000, torej le nekaj mesecev po njegovem boju v južni steni Daulagirija. Na priložnostnem predavanju v stiškem samostanu je zbranim povedal svojo zgodbo. Ob koncu je trosil svoje | avtograme in marsikomu na plakat s svojo sliko pripisal misel: »Poslušaj svoje srce!« To je bilo samo eno izmed mnogih njegovih sporočil, ki dobivajo posebno vrednost sedaj, ko ga ni več med nami. Tomaž Humar Gasilci v Hrastovem Dolu imajo najlepši gasilski dom Na letošnjem natečaju Moja dežela - lepa in gostoljubna je Turistična zveza Slovenije med gasilskimi domovi, zgrajenimi do leta 1970, za najlepšega izbrala gasilski dom v Hrastovem Dolu. Osemdeset let spominov in spominkov dr. Borisa Kuharja Okrogli jubilej velikega prijatelja Jurčičeve domačije Kunci vseh vrst Naši ljubitelji malih pasemskih živali so imeli razstavo ^ ZLATARSTVO jT tapiña CENTER ŽOLNIR. Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 www.tesnila-altes.si TESNILA za HIDRAVLIKO in PNEVMATIKO ALTES d.o.o. PE Grosuplje Kolodvorska 11,1290 Grosuplje 0-rlngl / maniete I posnemala I tesnilno vrvica I semarlngl I blažilcl tel: 040 302 324, fax: 01787 8557 servis hidravličnih in pnevmatskih cilindrov_e-mail: info@altes.si • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA I0VEN Tomaž Oven s.p. Potv lesje 1,1295 Ivančna Gorica / Delovni čas: od 8. do 19. ure Ob sobotah je prodajalna odprta od www.zlatarstvo-tadina.com 120090191,9 2 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 Kult ura ¿L Drobne stvari so lahko za nekatere velike, za druge pa nepomembne. To je tako kot prvi sneg, ki je padel še na razgreta tla v mesecu oktobru, saj je vzbudil pozornost nekaterih krajanov, ki so umaknjeni od urbanih naselij in sredin. Sledili so pozivi, naj se zimska služba prebudi in očisti sneg z javnih površin in poti. Sneg je že oviral pot učencem do šole z javnimi prevozi in ne nazadnje tudi ljudem, ki si morajo vsak dan umerjati pot proti zbirnim večjim in širšim cestam vse do delovnega mesta. Vsem pa je bilo jasno, da se sneg ne bo sprijel s cestiščem in zmrzal ne bo onemogočala pluženja. Vse te pozive, naj gredo plugi na cesto, razumemo, vendar ne razumemo, da se vsak posameznik vsaj delno ne potrudi, da bi vsaj razumel okoliščine, jih pretehtal in se potem odločil za obsojanje zimskih služb. Upam si trditi, da so naše ceste v zimskem času dobro očiščene, tudi glede na predpis odloka, ki prioritetno postavlja višino zapadlega snega, rang ceste in njihovo uporabnost. Naprej se moramo vprašati, ali smo v teh razmerah sami vse postorili, ali imamo ustrezno zimsko opremljeno vozilo z primernimi pnevmatikami in za dodatek še prepotrebne verige ter morda tudi celo zimske čevlje in manjšo lopato. Za tem se vprašajmo, ali je nujno, da smo prav tisti trenutek, tisti čas in tisti dan na delovnem in šolskem mestu, tudi če bi s tem izzivali nesrečo. Šofer šolskega avtobusa skupaj z vodstvom šole se naj dobro dogovorita, kaj se naj stori v primeru, ko so vremenske neprilike take, da izostanek od pouka v devetletnem šolanju ne bo puščal prevelikih vrzeli v znanju. Hočeš ali nočeš se moramo zavedati, da večja kvaliteta tudi stane, saj ji v teh časih težko sledimo, še posebno, če iščemo vrednost zgolj v javnem interesu, manj pa v osebnem odrekanju, kljub temu da vemo, da smo v odnosu do družbenih norm enakopravni, živimo pa vendar v drugačnih okoliščinah. Se pred časom nezadovoljni iskalci parkirnih mest v sami Ivančni Gorici so dobili nove parkirne površine v centru in ob regionalni cesti nasproti Mercatorja. Zal ljudje teh parkirnih mest ne izkoriščajo, verjetno zato, ker niso čisto pred vhodnimi vrati. Težko je pogledati pred institucije, kot so zdravstveni dom, knjižnica, občina, in ob druge poslovne javne in lastninske površine, kjer se kopičijo avtomobili že ob jutranjih urah, ko pridejo delavci na delo ali pa od tu odpotujejo z javnimi prevozi do delovnih mest. Kako bi bilo prav, da bi vsaj uslužbenci prepustili parkirna mesta ljudem, ki iščejo najrazličnejše usluge, sami pa parkirali za delovni čas na površinah, ki niti niso odmaknjene za vse več kot sto metrov. Navade je potrebno spremeniti. Vse to so le drobne stvari, ki nas ljudi delajo bolj ali manj razumne, bolj ali manj sprejemljive za kolektivni duh ter nam dajo možnost presoje, kaj nam je lahko dano na uporabo in kaj moramo postoriti sami, da je izraba kvalitetnejša. Vedno se lahko najdemo, da smo prikrajšani in pozabljeni. Vendar ko dajemo na tehtnico pozitivne in negativne plati življenja, ko nam je večinoma določeno, ali živimo v mestnih središčih ali v bolj ali manj lokalno umaknjenih sredinah, bomo spoznali, da so v nečem prednosti, v drugem slabosti. Zagotovo lahko sledimo, da se v naše podeželje priseljujejo in vračajo ljudje, ki so izkusili že eno in drugo. Znajo tudi povedati, da je skrb za dobro komunikacijo in najrazličnejšo ponudbo zadosten razlog za nakup stavbnega zemljišča ali stanovanja. Vsepovsod v ospredje stopa človek s svojimi nagnjenji, iskanjem in svojim prispevkom; ki ga mora dodajati k že obstoječim dobrinam. Takih ljudi si tudi želimo. Na mizah bo osnutek proračuna za 2010 24. seja Občinskega sveta je sklicana za četrtek, 3. decembra Leto se nedvomno bliža h koncu, naši svetniki in svetnice pa bodo v tem zadnjem mesecu sprejemali pomembne odločitve. Glavni točki prihajajoče seje bosta sprejemanje rebalansa proračuna 2009 in sprejemanje osnutka proračuna občine za leto 2010. Poleg tega svetnice in svetnike na tokratni seji čaka še nekaj drugih pomembnih točk, ki so razvidne tudi iz objavljenega predloga dnevnega reda. Zagotovo bodo imeli številna vprašanja v proračunski razpravi, kot vedno pa bo na začetku tudi točka za vprašanja in pobude, pri kateri pa bo prisoten tudi direktor grosupeljske komunale Tomaž Rigler, ki bo skupaj z županom Jernejem Lampre-tom predstavil potek trenutnih aktivnosti v zvezi z deponijo v Spaji dolini. Na tem mestu velja omeniti tudi predlog odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine, ki bo v bodoče zajel vsa naselja v občini. Predlog dnevnega reda 24. seje: 1. Potrditev zapisnika 23. redne seje, ki je bila 29. 9. 2009, in 4. korespondenčne seje, ki je bila 2. 11. 2009, ter realizacija sklepov. 2. Vprašanja in predlogi 2.1 Informacija o poteku aktivnosti, vezanih na deponijo Spaja dolina 2.2. Informacija o stanju občinskih stanovanj 3. Predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 3.1. Osnutek Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2010 4. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta S3/c -Kojina 5. Predlog Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ivančna Gorica 6. Predlog Odloka o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica 7. Predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra pare. št. 1387/17, 1387/16, k. o. Metnaj in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra pare. št. 3/2 in 4/2, k. o. Metnaj; 7.1. Predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra pare. št. 2527/2 v k. o. Višnje in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra pare. št. *56, k. o. Višnje 7.2. Predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra pare. št. 816/2, 816/3 v k. o. Muljava in predlog sklepa o vzpostavitvi javnega dobra pare. št. I 14/4, k. o. Muljava in pare. št. 977/9, 97I/2, k. o. Vrhe Potrdili nov mandat direktorju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Občinski svet je na svoji 4. dopisni seji konec oktobra oblikoval mnenje o predlogu k imenovanju Janeza Zupančiča za direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Svet javnega zavoda Zdravstveni dom je edino prispelo kandidaturo dosedanjega direktorja obravnaval že v začetku septembra in sklenil, da direktorsko mesto zaseda sedanji direktor tudi v novem štiriletnem mandatu. Svet zavoda je moral za soglasje zaprositi še ustanovitelja, torej Občino Ivančna Gorica. Izmed 21 svetnikov jih je na dopisni seji glasovnice vrnilo 10, kar je pomenilo, da ustanovitelj javnega zavoda daje soglasje k imenovanju doktorja Zupančiča za direktorja Zdravstvenega doma. V začetku novembra je Janez Zupančič tudi začel svoj drugi mandat na čelu naše zdravstvene ustanove. Prav tako so svetniki in svetnice dali pozitivno mnenje kandidatu za ravnatelja Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora Jožetu Horvatu, ki je mesto ravnatelja zasedal tudi do sedaj. Iz svetniških vprašanj Otvoritev vrtca še letos? Kot smo že poročali v zadnji številki Klasja, dela na novem vrtcu v Ivančni Gorici potekajo pospešeno. Do konca novembra naj bi bilo narejeno vse najnujnejše, da se bo na Upravni enoti v Grosuplju lahko oddala vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na vstop v vrtec namreč že čakajo starši z odločbami, na katerih piše, da bodo njihovi otroci prag novega vrtca prestopili po novem letu. Občina Ivančna Gorica in vodstvo vrtca zato načrtujeta tudi že otvoritev, ki bo verjetno v prazničnih dneh ob koncu decembra. Seveda bo vse odvisno od pridobitve uporabnega dovoljenja. Ob tem velja zapisati, da gre za veliko pridobitev, ki bo v veliki meri razrešila prostorsko stisko našega vrtca. Zupan Lampret pa pravi, da je z veliko truda uspelo doseči visoko zastavljeni cilj, nad katerim so mnogi tudi nejeverno zmajevali Z'glavami. Želimo si, da bi naša občina podobne visoke cilje še večkrat uspela doseči, (mš) K 01 O i O 11 Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Steh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Z. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Strubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Z. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pogled v gradivo za prihajajočo 24. sejo občinskega sveta nam ponuja nekaj odgovorov na svetniška vprašanja, zastavljena na minulih sejah. Seveda je na tem mestu nemogoče zabeležiti vsa vprašanja, ki jih svetniki in svetnice zastavljajo županu in občinski upravi. Pa vendar so vsaj nekatera gotovo zanimiva tudi za širšo javnost. Iz nekaterih odgovorov svetnici Sonji Maravič razberemo naslednje zanimivosti. V zvezi s stroški izgradnje kroži-šča je opredeljen tudi strošek ureditve notranjega dela krožišča. Cena sistema vodometa je bila nekaj manj kot 28.500 evrov, izvajalec pa je bilo podjetje Poni-rek iz Maribora. Za navedena dela je bilo izvedeno javno naročilo. Kamnita skulp-tura, ki je avtorsko delo kiparja Draga Vita Rozmana, sicer tudi našega občana, je vredna 21.000 evrov, skulptura pa je bila izbrana na podlagi predlogov Zavoda za kiparstvo. V odgovoru, vezanem na sedanji status romske družine Strojan, najdemo po- datek, da imajo konec letošnjega oktobra na naslovu Dečja vas 25 prijavljeno stalno prebivališče še vedno štirje člani omenjene družine. Na septembrski seji je Maravičeva zastavila tudi nekaj vprašanj direktorju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v zvezi z odlaganjem odpadkov v Spaji dolini. Kot smo že poročali, je direktor Rigler zanikal morebitno odlaganje odpadkov, ki niso iz območja treh občin lastnic deponije. V zvezi z novo tarifo na računih komunalnega podjetja, ki jih prejemamo gospodinjstva za vzdrževanje vodovodnega hišnega priključka, 5 evrov mesečno, pa direktor pojasnjuje, da je z začetkom leta 2009 ta tarifa uvedena na podlagi odloka o oskrbi s pitno vodo na območju naše občine, ki je bil sprejet lansko jesen. Iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi te tarife, se krije tekoče vzdrževanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod. Predvideva se, da bo vsako gospodinjstvo v 30 letih na ta račun lahko zame- njalo vodovodni priključek. Vsi, ki zahajate na občinsko spletno stran, pa boste verjetno veseli, če bo v bodoče stran bolj ažurna. Na to zlasti opozarja v zadnjih mesecih svetnik Igor Bončina. Kot kaže, bo po novem letu stran doživela prenovo, z zunanjimi sodelavci pa se bo skušalo doseči tudi bolj redno aktualnost vsebin, objavljenih na spletu. Nedavno smo v Klasju objavili uradne ure in telefonsko številko medobčinske komunalne inšpektorice. Svetnica Marina Koščak je na zadnji seji dejala, da je telefonsko nedosegljiva. Tudi v uredništvu se bomo pozanimali in v prihodnosti napisali kakšno vest o tem. Svetniki in svetnice bodo zagotovo zastavljali vprašanja in dajali pobude tudi na naslednji seji občinskega sveta. Vsaj katero izmed izpostavljenih tem bomo predstavili tudi vam, spoštovani bralci. Matej Steh Polagajo se zadnji metri asfalta No, morda ne moremo čisto dobesedno vzeti zgornjih besed, dejstvo pa je, da so se v zadnjih mesecih opravila zadnja večja asfalterska dela na naših cestah. Ne nazadnje je že december in čas je, da as-falterje zamenjajo delavci zimske službe. No, slednjih si pravzaprav niti ne želimo preveč oz. še kako, če bodo naše ceste v prihajajoči zimi tudi pobeljene. A še prej se ozrimo v minuli mesec, ko so prebivalci Vira in Stične verjetno z nestrpnostjo čakali, kdaj se bo cesta Griže-Vir asfaltirala. Spomnimo se, da se je septembra odsek ceste od Griž do začetka naselja Vir razširil, potem pa so delavci pustili, da se teren utrdi. Pred tedni pa se je razširjena cesta le »zaprla«. Pričakujemo lahko, da bo prihodnje leto omenjeni odsek ceste doživel tudi preplastitev, podobno kakor se je letos zgodilo na cesti Marof-Stična. Upamo le, da bo tu zarisovalec črt imel bolj mirno roko kot na cesti med Marofom in Stično. O teh črtah je razpravljal tudi naš Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ni uspel razvozlati, kakšno bi bilo pravilno upoštevanje pasu ob robu cestišča. Dejstvo je, da je pas na desni strani, gledano proti Stični, namenjen pešcem, ki pa se verjetno ne počutijo najbolj varne. Ni odveč na tem mestu opozoriti, da sta jesenski in zimski čas tista, ko so svetlobna odsevna telesa za pešce v temi nujna oprema. Seveda bo za preplastitev odseka proti Viru kakor tudi za druga asfalterska dela potrebno počakati na nova proračunska sredstva, ki pa se morajo še nakapljati v našo občinsko malho. In regionalke? Potrebno je omeniti tudi regionalne ceste, ki potekajo po naši občini. Te upravlja država in njihovo stanje ni neposredno odvisno od občine. Gotovo pa je od župana odvisno, koliko si prizadeva za modernizacijo takšnih cest, največkrat tudi na takšen način, da se občina vključi v projekte države tako, da financira gradnjo pločnikov, avtobusnih postajališč in drugih cestnih objektov na regional-kah. Takšen primer je bil nazadnje letos na cesti pri Pajčni na robu naše občine. Pred nedavnim so se tam končala obnovitvena dela, ki so se začela že v lanskem letu. Projekt rekonstrukcije cestišča z ureditvijo avtobusnih postajališč je tako uspešno izpeljan, da občina načrtuje v decembru tudi slovesno otvoritev. Seveda bi bilo smiselno ob takšni priložnosti povabiti v goste visoke predstavnike ministrstva za promet in direkcije za državne ceste, da bi se morda uspelo »zgovoriti« še kakšen cestni projekt v naši občini. V zadnjih letih se je cesta proti Suhi krajini lepo obnovila, ko bi se le še kaj podobnega zgodilo tudi s prometnico Ivančna Gorica-Bič. Rok za oddajo prispevkov za decembrsko številko je 15. december 2009 Kmetijstvo 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 1457 Prihodnost Srednje šole Josipa Jurčiča - odgovor na prispevek V oktobrski številki Klasja je bil pod istim naslovom objavljen članek, ki zaradi netočnih navedb in množice vprašanj, ki so jih zastavili podpisniki, tj. občinski odbor Zares - nova politika Ivančna Gorica, zahteva poglobljen odgovor, ki ga bralcem ponujamo v nadaljevanju. Cel članek ali kar cel časopis bi lahko napisali že o prvem vprašanju Kaj se dogaja s srednjo šolo Josipa Jurčiča. Izjemno veliko. Delavci s polno odgovornostjo že od začetka šolskega leta, ki je vrhu vsega jubilejno, šestdeseto od naše ustanovitve, opravljamo svoje pedagoško, vzgojno in širše kulturno delo. Vpeljujemo nov program v ekonomski usmeritvi, zelo aktivno in uspešno posodabljamo gimnazijo in tako vodimo k uspehu nove generacije dijakov. Ob tem pa mladino kulturno bogatimo s prireditvami, dejavnostmi, ekskurzijami in jih tako vzgajamo v odgovorne mlade ljudi. Večina naših prizadevanj je bralcem Klasja znana, saj se na šolski strani vedno pojavljajo članki o našem rednem delu, o posebnih dosežkih in dejavnostih, zato bodi dovolj o tem. Splošno znano je, da se Slovenija že več kot desetletje sooča z zmanjševanjem števila rojstev, upad generacij je zdavnaj prizadel osnovne šole in kriza se sedaj kaže že v srednjem šolstvu. Iz uradnih podatkov Ministrstva za šolstvo (v nadaljevanju MSS) preberemo, da se je od šolskega leta 1998/99 do danes število dijakov v srednjem šolstvu v Sloveniji zmanjšalo s 106.536 na 84.425 (torej kar za 20,8 %), v srednjem poklicnem izobraževanju pa z 29.989 na 12.356 (kar za 59,8 %), v srednjem tehničnem in strokovnem izobraževanju z 38.070 na 30.923 (torej za 18,8 %). Le v gimnazijah opažamo rast z 29.026 na 33.242 dijakov, torej za 14,5%. Samo v zadnjih petih šolskih letih je v Sloveniji 13.149 dijakov (387 razredov) manj, v osrednji Sloveniji, kamor spadamo tudi mi, je manj 3.366 dijakov ali 93 oddelkov. V ekonomske In trgovske šole, taka programa nudimo poleg gimnazije tudi mi, se v Sloveniji vpisuje v letošnjem šolskem letu samo še 9,3 % celotne generacije, kar je od 13,1 % v šolskem letu 2006/07 občuten padec deleža, če pa upoštevamo še padec generacij, je stanje skoraj katastrofalno. In kako je pri nas? V javno dostopnem letnem poročilu za šolsko leto 2008/09 lahko najdemo naslednje podatke o gibanju števila dijakov. Število dijakov se je zmanjšalo za 18%, število oddelkov za 4. Zal že tri leta nimamo vpisa v poklicni program trgovec, kljub vsemu pa imamo še vedno 4 in ne samo dva programa. Ohranili pa smo dva oddelka ekonomskih tehnikov, kar ni uspelo skoraj nobeni ekonomski šoli na Slovenskem. Izjemno si prizadevamo za obuditev poklicnega izobraževanja v programu trgovec, česar pa brez aktivnega sodelovanja staršev otrok, ki zaključujejo osnovno šolo, ne bomo mogli doseči. Če nam lahko v tem primeru še kdo drug iz javnega in političnega življenja priskoči na pomoč in mladim ljudem pove, da ni edina možnost za srednješolsko izobraževanje gimnazija, bo za mladino in posredno tudi za našo šolo naredil največ, kar more. Pomembno je, da se dijaki, ki obiskujejo našo šolo, v njej dobro počutijo, zato skrbimo za urejene bivalne pogoje v šoli (prenova vseh sanitarij in garderob v telovadnici, izgradnja individualnih garderob, prenova specialnih učilnic ...), sproti prenavljamo računal-Uspeh rednih dijakov na Zl, SM in PM po vseh rokih jo izjemno lepe učne rezultate. Vsa leta imamo opazno število zlatih maturantov splošne in poklicne mature, zadnja tri leta tudi maturantke z vsemi možnimi točkami, ki jih je v celi Sloveniji z več kot 120 šolami, kjer se opravlja splošna matura, letno le med 30 in 35. Ob vsesplošni krizi vrednot skoraj ne beležimo večjih vzgojnih prestopkov, skoraj nimamo težav z nasiljem, ne z drogami, nekaj težav imamo z uživanjem alkohola na dejavnostih izven šole, a jih rešujemo z dodatnim prizadevanjem in ukrepi za vzgojo naših dijakov za zdrav način življenja. Šola je prepoznavna v širšem slovenskem prostoru, saj smo se zadnja leta mnogokrat izkazali za izjemno dobre organizatorje državnih tekmovanj; organizirali smo državno tekmovanje v tehniki prodaje 2005, državni rokometni četrtfinale in finale leta 2005, 46. državno tekmovanje iz fizike leta 2007, 52. državno tekmovanje iz matematike leta 2008. In ob tem so dosežki naših dijakov pogosto vrhunski tako v športu, plesu kot v znanju matematike, fizike, slovenščine ... 03; 04 04,05 05/06 06/07 07/08 08/09 ZAKLJUČNI IZPIT 100 97,0 100 90,0 96,3 90,0 POKLICNA MATURA 94,3 98,8 90,9 94,2 94,3 96,9 Spričevala s pohvalo (poklicna matura) 2 6 4 2 3 3 SPLOŠNA MATURA 97,3 96,7 93,9 95,9 93,6 95,7 Spričevala s pohvalo (splošna matura) 1 5 7 4 1 4 niško opremo in drugo tehnologijo (v zadnjem letu smo kupili 32 računalnikov in 10 LCD-projektorjev). Imamo 4 računalniške učilnice s po 20 delovnimi mesti in poleg teh še 7 učilnic, opremljenih z računalnikom in projektorjem, 4 mobilne enote (računalnik, projektor), ravno sedaj pa je v izdelavi še namestitev 6 računalnikov in projektorjev v dodatne učilnice in nabava 8 prenosnih računalnikov za vsak aktiv učiteljev enega. Toliko o tehnologiji. Najbolj bistveno pa je, da dijaki dosega- Podatki so zgovorni sami zase, prepričani jih najbrž ne bodo brali, pa vendar so vredni objave, ker kažejo na resno, vestno, zavzeto in uspešno delo Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Naša šola je ob svoji skorajšnji 60-le-tnici obstoja še vedno lahko, in tudi je, ponos vseh nas zaposlenih, naših dijakov in staršev ter vsekakor tudi naše občine. Potrudimo se vsi, da bo tako tudi ostalo. SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Milan Jevnikar, ravnatelj Ustavimo alkohol v prometu_ Policisti v zadnjih letih ugotavljamo, da je vse več prometnih nesreč povzročenih zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Statistično se alkohol najpogosteje pojavlja v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti. Med povzročitelji prometnih nesreč, v katerih je bila ugotovljena prisotnost alkohola, izstopajo vozniki oziroma udeleženci v starosti med 18. in 24. letom, tem pa sledi skupina v starosti med 24. in 34. letom. Vozniki ste v vseh pogledih odgovorni za svojo vožnjo, zaradi česar je življenje v vaših rokah. Ne dovolite, da vam trenutek lahkomiselnosti spremeni življenje. ZA KRMILOM JE ŽIVLJENJE V TVOJIH ROKAH Ali veste ... ... da že s prvim popitim kozarcem alkoholne pijače začnejo slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.09 mg/l alkohola v izdihanem zraku se poslabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči. Pri 0.14 mg/l alkohola v izdihanem zraku se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zaradi izgube »zavor« se poveča pripravljenost na tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.24 mg/l alkohola v izdihanem zraku: • se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju) • se zmanjšuje sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega • se zdijo predmeti bolj oddaljeni, kot so v resnici • se reakcijski čas podaljša za I se- kundo • se pojavijo motnje ravnotežja • se voznik vedno težje prilagaja naglim svetlobnim spremembam • se za 5 do 20 % zmanjša ostrina vida • pojavi se tako imenovani »tunelski vid« Premislite! Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.24 mg/l alkohola ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik lahko odloča SAM, pri 0-24 mg/l alkohola odloča tudi popiti alkohol. Rudi Grunbacher Vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica eSUS Cemu le? Demokratična stranka upokojencev Slovenije Zadnje čase smo precej poslušali, še več pa prebrali o sporih v stranki DeSUS. Medijski ping pong med poslancem in predsednikom stranke je bil pravzaprav nepotreben. S političnega gledišča pa je normalen, če ne celo nujen. Vsaj mediji so bili navdušeni nad njim. Če se dva tako visoka strankarska veljaka ne marata, mora enkrat počiti. Koristno pa je to za volivce, saj se vidi, kdaj in kaj kdo zagovarja. Ne samo sprta dva v stranki, ampak tudi žalujoči ostali v njej. Razumeti pač moramo, da imajo v demokraciji državljani pravico biti kritični do strank, še posebej, če so na oblasti. Kritika je tudi iskanje najboljših rešitev. To je tudi nauk za bodoče čase, kako delati, če se kaj takšnega spet zgodi. Pa četudi vodilni sprejemajo to kot napad na svojo osebnost. Napačne domneve in kritične opombe se pravilne pokažejo šele z argumentiranim dialogom. Vlada je približno takrat predlagala ciljna izhodišča za spremembo pokojninskega sistema. Dosedanja konjunktura gospodarstva je dajala vtis, da imajo vlade vse pod kontrolo. V mandatih prejšnjih vlad so bili samo manjši popravki, tako da pravih zaostritev in nekako izsiljenih pogojev za pokojninsko reformo ni bilo. Mislim pa, da so se le-ti odlagali na »boljši čas« v bodočnosti. Številnim strokovnjakom je bilo že dolgo jasno, da bo potrebno marsikaj spremeniti. Razkorak med prispevki in izdatki za pokojnine se je povečeval. Še posebej z večjim številom upokojencev in daljšo življenjsko dobo se je to najbolj kazalo. Popravki pri pokojninah ne bodo več dovolj, potrebno bo poseči po strukturni reformi. Ciljna stopnja nadomestitve za pokojnine naj bi po predvidevanjih OECD znašala 70 % zadnje plače. Ta cilj za Slovenijo ni uresničljiv. Zakon o pokojninah in invalidskem zavarovanju iz leta 2000 uvaja osnovo povprečne plače za izračun pokojnin ter količnike za izračun. Po končanem izračunu znaša pokojnina 55 % plače. Če imamo v mislih povprečno plačo v Sloveniji okoli 900 EUR, bi v tem primeru javna pokojnina znašala slabih 500 EUR. Glede na sedanje predloge vlade za pokojninsko dolgoročno reformo se stanje ne bo izboljšalo, najverjetneje se bo poslabšalo. Država skuša rešiti, kar se pač rešiti da. Stalno naroča nove izračune, trdi, da ne upoštevamo ekonomske rasti, hoče in zahteva, naj se zvišajo plače in znižajo cene. Država izgleda, da nima strateškega cilja in vpogleda v našo teoretično bodočnost. Niti statistika ne pomaga več. Zelo težko se je boriti na takšni politično ledeni plošči. Vsaka vlada bi naredila napako za napako s poseganjem kar naravnost in brez izračunov v sistem upokojevanja. Glede na to, da so naši predstavniki izvoljeni samo za štiri leta, se za toliko časa nekako tudi trudijo za svoje volivce. Zato upamo, da bo DeSUS ostal stalna stranka v parlamentu ter se boril za upokojence ter tudi za vse ostarele. Te skupine ljudi večinoma namreč ne upošteva nobena oblast od osamosvojitve naprej. Dobro torej je, da imamo »stanovsko« stranko. Zadnje čase je čedalje bolj aktivno tudi delovanje Zveze upokojencev, ki jo je aktualna oblast enostavno morala poslušati in tako vsaj delno upoštevati zahteve predstavnikov odrinjene ostarele populacije. Kar dober občutek je, da nas niso vseh skupaj odrinili popolnoma na rob in naredili vse po svoje. Pokazalo se je, da je zelo dobro imeti nekoga v parlamentu, ki se bori zate. Občutek, da si nekaj vreden, je zelo dober. Dosti bolj kot pa tistih nekaj evrov polovičnega poračuna pokojnine, za katero se je izboril DeSUS. DeSUS-ova poteza pa je za nas vsekakor dobra in pozitivna z vseh možnih vidikov. j. s. Za nekatere pogača, za druge le drobtinice Občina je lahko dober gospodar. Ali je dober samo za peščico ljudi ali za vse občane? Nedopustno je, kako je Občina oddala svoj predlog urejanja bodoče strategije prostorskega razvoja. V ta namen je prispelo s strani občanov preko 900 pobud in vlog. Kdo torej zastopa ljudi in javni interes in kdo se zapira v ozek krog in zastopa individualne interese? Ali na naši Občini sploh obstaja knjiga ali delovodnik dospelih vlog in pritožb občanov? So ljudje, ki v tej občini vedo vse, in potrebno se je vprašati, kdo to je? Ali obstajajo tudi ljudje, ki v tej občini lahko vedo vse ...? Če je to vse združeno v eno osebo, bi bilo potrebno biti plat zvona. Ali lahko zaupamo oblastnikom, za katere močno sumimo, da jim javni interes, torej interes vseh občank in občanov, ni na prvem mestu? Si sploh (še) zaslužijo naš glas na volitvah? Glede na zgoraj napisano sploh ne vemo, kateri predlogi občank In občanov so bili upoštevani in kateri ne. Pri tem se poraja vprašanje, kakšne kriterije za obravnavo imajo na Občini oz. Občinskem svetu in ali so ti kriteriji enaki za vse. Aleš Tomažin Občinski odbor Zares Ivančna Gorica 'Avtokleparstvo-prevozi vozi CnR-0-UN€il ZAJ€C & Co. d.n.o. Ivančna Gorica, Ul. Ferda Vesela 8 • AVTOKLEPARSTVO • AVTOLIČARSTVO • AVTOVLEKA POŠKODOVANIH IN LAŽJE GRADBENE • SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV • VARJENJE PLASTIKE • NADOMESTNO VOZILO Tel.: 01/ 7869 816, fax:01/7869 817, gsm: 041/713 193 Andrej Verbič, direktor ABV, kovinski izdelki o novi pridobitvi pravi: »V sklopu posodobitve smo nabavili več strojev. Linijo za obdelavo profilov, izvrtine in razrez, peskalnico, robota, ki pod različnimi koti izrezuje neravne linije, ter stroj za pla-zemski razrez s 400 A plazemskim izvorom, ki je edini te vrste v Sloveniji. Nova linija za nas pomeni, da bomo lahko še hitrejši in še bolj natančni pri razrezu kovinskih profilov. Dosegali bomo tudi večjo natančnost pri izvrtinah, kar posledično pomeni, da bo montaža konstrukcije na terenu hitrejša in natančnejša. Poleg tega smo pridobili sledljivost posameznih konstrukcijskih elementov.« NVO Stičišče) Srca Slovenije j KLASJE | Ivančna Gorica, november 2009 ABV, kovinski izdelki z novo linijo CNC Zgodba 20-letne cvetličarne Kdo ne pozna prijazne cvetličarke Jane Žurga iz Šentpavla in njene cvetličarne Cvet-market iz Ivančne Gorice? Letos mineva 20 let, odkar sta se z možem Milanom lotila cvetličarske dejavnosti. Lahko bi rekli, da je domačinka iz Šentpavla, po poklicu socialna delavka, človek hitrih odločitev, jasnih ciljev in vere v uspeh. Rada se smeje, klepeta, s kupci goji pristen, prijatelj- ski odnos. Rada tekmuje, še raje pa zmaga, zato ji je, kot sama pravi, vsaka konkurenca pozitiven izziv. Seveda ima rada gnečo pred svojimi vrati, še zlasti ob koncu tedna in ob praznikih. S pomočjo vedno večjega kolektiva se želje strank lahko izpolnijo, zastonj pa lahko dobijo veliko pozitivne energije- Cvetličarno sta odprla z možem pred dvajsetimi leti z občutkom za čas, za življenjske razmere, za uspeh, s pravo taktiko. Dobra kvaliteta, nizke cene, prijaznost, uslužnost ob pravem času, to je stalna ponudba trgovine Cvetmarket iz Šentpavla in Ivančne Gorice. Sama pravi, da je vodenje cvetličarne njeno življenje, njeno delo in dopust. Njen hobi so delo in igranje frajto-nerice, premišljevanje in spet naglica iz dneva v dan. Svoje baterije pa polni sproti - z zadovoljstvom svojih strank. Jani in njeni uspešni dejavnosti želimo še na mnoga leta! mš Gospodarst vo ,, G BOS S Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski socialni sklad S pomočjo spletne strani do večje prepoznavnosti NVO V teh težkih gospodarskih razmerah večina podjetij znižuje stroške poslovanja tudi na račun manjših vlaganj sredstev v razvoj in investicije. Redka pa so podjetja, ki se zavedajo, da jim lahko ravno investiranje v razvoj novih izdelkov in storitev ter usmeritev v večje specializacije storitev pomaga uspešneje prebroditi turbolentne tržne razmere. Eno takšnih podjetij je tudi podjetje ABV kovinski izdelki iz Sela pri Dobu, ki je investiralo v novo CNC-linijo. S posodobljeno proizvodno linijo so pridobili možnost hitrejše in natančnejše izdelave kovinskih elementov. Podjetje ABV, kovinski izdelki, ki je s svojo dejavnostjo pričelo leta 1993, je specializirano za obdelavo kovin in se je razvilo v pomembnejšega slovenskega proizvajalca kovinskih konstrukcij, predvsem za trgovske, proizvodne in druge objekte. Svoje proizvode prilagajajo potrebam tržišča, njihovo vodilo poslovanja je doseganje najvišjih standardov kakovosti in estetike. Poleg posameznih konstrukcijskih elementov ponujajo tudi celovitejše rešitve. Poleg izdelave in montaže lahkih in težkih jeklenih konstrukcij ter montaže izoliranih strešnih in fasadnih plošč in svetlobnikov nudi podjetje ABV tudi storitve mehanskega razreza in krivljenja pločevine do dolžine 600 cm in debeline 15 mm. Za svoje potrebe ali za znanega naročnika izvajajo tudi storitve plazemskega CNC-razreza pločevine ter čiščenje jeklenih profilov na linijskem peskalniku. Pomemben cilj podjetja je nenehno vlaganje v razvoj in investiranje v sodobne tehnologije ter iskanje tržnih potreb po novih izdelkih. V prihodnjih letih želijo vstopiti tudi na tuje trge. Franc Fritz Murgelj Srce Slovenije v evropskih mrežah Za večjo prepoznavnost in promocijo nevladnih organizacij (NVO) so številna društva že izkoristila možnost postavitve brezplačne spletne strani, ki smo jih izdelali v okviru projekta Srce me povezuje, in se tako lansirala na svetovni splet. Konec septembra je potekalo prvo izobraževanje za administratorje spletnih strani, na katerem so se predstavniki društev naučili, kako spletno stran ažu-rirati, dodajati nove vsebine, slike, ustvarjati povezave in kreirati fotogalerijo. Peter Benko iz podjetja Peternet, ki je spletne strani razvil, je udeležencem predstavil tudi pomen vpisov spletne strani v imenike in iskalnike ter pravilno izbiro ključnih besed, s katero dosežemo višje uvrstitve v iskalnikih. Udeleženci so bili navdušeni nad enostavnostjo posodabljanja in nam predstavili že prve odzive obiskovalcev njihovih strani. Preko analize že izdelanih spletnih strani so se društva spoznala med seboj in navezala stike za nadaljnje sodelovanje. Izobraževanje in izdelava spletnih strani so za nevladne organizacije iz Osre-dnjeslovenske regije brezplačne in so sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada, ki se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Izobraževanje za administratorje spletnih strani Računovodska podpora za nevladne organizacije Društva, zasebni zavodi, ustanove, torej vse nevladne organizacije, so pravne osebe, ki morajo vsako leto poskrbeti za oddajo letnih poročil na DURS in AJPES, torej za urejeno računovodsko evidenco. Ker si večina društev težko privošči drage računovodske servise, se predvsem manjša društva v večini primerov zanesejo na znanje in zmožnosti svojih članov. Stičišče nevladnim organizacijam v okviru projekta, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, nudi brezplačna usposabljanja in svetovanja s področja računovodstva z namenom krepitve nevladnega sektorja in večje usposobljenosti nevladnih organizacij. Preko stičišča lahko nevladne organizacije uporabljajo enostaven in poceni spletni računovodski program miniMAX. Za vključitev v program potrebujete digitalno potrdilo in nekoga, ki se bo usposobil in bo zadolžen za njegovo uporabo. Do programa lahko dostopate kjerkoli preko interneta. Z njim vam je olajšan pregled poslovanja, saj lahko sproti vnašate in pregledujete vse dokumente. Uporaba spletnega programa vam bo olajšala tudi vse potrebne oddaje letnih poročil. V sistem e-davki in ajpes se namreč dostopa kar preko računovodskega programa, zato niso potrebni novi vnosi v te portale. Za vse dodatne informacije nam pišite na info@srce-me-povezuje.si ali nas pokličite po telefonu 040 786 939. Na Centru za razvoj Litija se aktivno vključujemo v nova evropska partnerstva in projekte v okviru programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja, v katerih sodeluje Slovenija. Vsebine projektov zajemajo traj-nostni razvoj turizma, kulturne dediščine, mobilnosti, razvoj in trženje turističnih produktov, vključevanje podeželskih proizvodov v turistično ponudbo ipd., skratka vsebine, ki so pomembne in zanimive za naše območje. Z namenom vključevanja v evropske mreže smo se udeležili letne konference programa Jugovzhodna Evropa, ki je 14. in 15. oktobra potekala v Sarajevu (Bosna in Hercegovina). Tudi v praksi smo spoznavali pomen medsebojnega mreženja in povezovanja med potencialnimi partnerji v evropskih projektih. Udeležili smo se tudi nacionalnega Konferenca v Sarajevu pri vključevanju v evropske projekte. Tudi v jesenskem času se bomo udeležili nekaterih srečanj za 2. poziv razpisov v okviru transnacionalnega sodelovanja Cilj 3, v katerem je skupno na voljo 935 milijonov evrov. informativnega dneva ob drugem razpisu za sofinanciranje programa projektov Jugovzodna Evropa, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor oktobra organiziralo v Brežicah. Na srečanju smo predstavili svoje izkušnje Kmetijstvo 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 5 12♦ razstava malih pasemskih živali v Ivančni Gorici Prišel je november in naši rejci malih pasemskih živali so se zopet zbrali in pripravili razstavo. Ljubitelji malih živali so si jo lahko ogledali v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici 7. in 8. novembra. Na razstavi je letos sodelovalo 16 članov Društva rejcev malih pasemskih živali Ivančna Gorica, ki so na razstavo pripeljali množico kuncev, golobov, perutnine in ptičev. Za člane društva je vsakoletna razstava pomemben dogodek, saj je ob tej priliki ocenjeno njihovo celoletno delo, zaključi se rejska sezona In začno se priprave na novo. Tistim najuspešnejšim gojiteljem pa navadno sledijo še nadaljnja tekmovanja tudi na državni ravni, kjer tudi naši rejci znajo osvojiti kakšno priznanje. Ko govorimo o pasemskih živalih, je potrebno poudariti, da gre za živali, katerih parjenje je kontrolirano oz. povedano drugače, pravilno parjenje znotraj posamezne pasme je osnova za pasemsko rejo živali. Na razstavah oz. tekmovanjih lahko torej sodelujejo le takšne čiste pasme. Tekmovanja so prav tako posebno doživetje. Vsako žival ocenjujejo sodniki glede na predpise, ki so v posebnih pravilnikih. Iz ocenjevalnega kartona za kunce lahko vidimo, kaj Pajk Alojz in njegov prvak razstave, sivi orjak Prvaki 12. razstave so: Najlepša med razstavljeno perutnino je bila kokoš bilefeld, rejec Ivan Janežič vse je važno pri pravilni vzreji kuncev; tip in telesna oblika, teža, kožuh, glava, uhlja, barva, zdravje in nega. Ker se ocene točkujejo, tako tudi pri tem tekmovanju mnogokrat o nazivu najboljšega v svoji vrsti odloča minimalna razlika. Tudi letos so bili izbrani prvaki razstave med kunci, golobi, perutnino in ptiči. Znotraj posamezne vrste živali pa je izbran prvak posamezne pasme. Neformalno velja, da je prvak med vsemi živalmi na razstavi prvak pri kuncih. Letos je bil to sivi orjak Alojza Pajka z Vira pri Stični. Iz spodnjega seznama letošnjih najuspešnejših rejcev pa je razvidno, da je bil Alojz nasploh zelo uspešen s svojimi razstavljenimi ljubljenci, prav tako kot tudi predsednik društva Ivan Janežič. Uspešno pa jim sledijo tudi drugi člani. Naj dodamo, da je dvodnevno prireditev obiskalo veliko obiskovalcev, ki so uživali ob ogledu razstavljenih živali, svojo srečo pa so preizkusili tudi v srečelovu. Da je prav vsaka kupljena srečka zadela, gre seveda zahvala vsem sponzorjem in donatorjem društva, katerim se naši rejci malih živali iskreno zahvaljujejo za pomoč. Matej Šteh KUNCI pasma barva rejec Prvak razstave orjak siva Pajk Alojz Prvaki pasme: orjak siva Pajk Alojz ovnač siva Pajk Alojz ovnač bela Pajk Alojz ovnač železna Pajk Alojz veliki svetli srebrec srebrna Sadar Stanka beli novozelandec bela Zaletelj Henrik rdeči novozelandec rdeča Pajk Branko dunajčan modra Pajk Branko dunajčan sivo modra Pajk Alojz dunajčan siva Pajk Alojz bergundec rumeno-rdeča Sadar Janez cellka činčila modra Krištof Franc kuna rex modra Janežič Ivan kuna rex rjava Janežič Ivan havana rex rjava Janežič Ivan mali srebrec siva Pajk Alojz mali srebrec rumena Pajk Alojz obarvani pritlikavec črna Janežič Ivan GOLOBI pasma barva rejec Prvak razstave koder bela Pajk Alojz Prvaki pasme: koder modra Pajk Alojz koder bela čopa Pajk Alojz pismonoša bela Pajk Alojz zvezdorepi golob rjava Pajk Alojz libanonski golob rjava Pajk Alojz orientalski golob rjava Pajk Marjan PERUTNINA pasma barva rejec Prvak razstave bilefeld Janežič Ivan Prvaki pasme: pritlikava italijanska kokoš - bela Pajk Alojz avstrolopska kokoš črna Pajk Marjan Buče tekmujejo in se razkazujejo Na letošnji Buča riji na Gradišču smo lahko ujeli bučo velikanko, kije na tehtnici pokazala 71,5 kilogramov. Njen lastnik Anton Ogorevc iz Velikih Češnjic pravi, da se mu je buča zasejala na njivi povsem po naključju, seme pa naj bi v naše kraje »zašlo« z Bizeljskega. OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE OSNOVNI TEČAJ FFS Kmetijska svetovalna služba obvešča, da v mesecu februarju organizira osnovni tečaj za vse zainteresirane uporabnike sredstev za varstvo rastlin. Tečaj bo potekal v popoldanskem času, tri zaporedne dneve s končnim preizkusom znanja. O točnem datumu in kraju tečaja boste pravočasno obveščeni. Prijave sprejema KSS Ivančna Gorica na tel. št. 01 786 93 10. POPRAVLJANJE GERK-ov Evropska inšpekcijska komisija je pri nas pregledovala ustreznost vrisanih GERK-ov na subvencijskih vlogah in pri tem ugotovila kar precej nepravilnosti. Nedovoljene so povezave dveh GERK-ov z mostički, ozki povezovalni pasovi okoli njiv in vinogradov, vrisani kolovozi, poti ipd. Na pristojnih UE bo potrebno omenjene nepravilnosti urediti do oddaje subvencijske vloge za leto 2010. Stanka Sadar iz Šentvida je skupaj z možem Janezom letos na vrtu pobrala mnogo buč, ki jih je narava zanimivo oblikovala, a buča - saksofon je brez primere, (foto: IS) Pri Grdenovih v Malih Češnjicah pa sta to jesen zorela bučna dvojčka. Skupaj sta tehtala 132 kilogramov. Manjša buča, na katero se je usedel Marko, je bila težka 55 kilogramov, buča z Markovo sestrico Simono pa je tehtala kar 77 kilogramov. Neuradno je to druga najtežja buča, ki smo jo zasledili letošnjo jesen. Kmetijska zadruga Stična Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagradec (01788 80 32) Železnina Radohova vas (01 788 76 28) Kmetijsko-vrtni center v Ivančni Gorici (01 788 76 24) V MESECU DECEMBRU NUDIJO VSE ZA KOLINE: NOŽE SWIBO, MESOREZNICE, OVITKE ZA SALAME, MREŽE ZA BRŽOLE, VREČKE ZA VAKUMSKO PAKIRANJE, MESARSKE KAVLJE, ŽAGE IN SEKIRE ZA KOSTI, VLAGOMETRI, POLNILKE ZA KLOBASE IN SALAME, POSODE ZA KOLINE,.. AKCIJSKA CENA: STROJČEK ZA VAKUMSKO PAKIRANJE FAMILY DE LUX 219,00 EUR V KMETIJSKOVRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI: (01 788 76 22) ŠIROKA PONUDBA RAKET, OGNJEMETOV, KONFETOV, FONTAN IN DRUGIH PIROTEHNIČNIH SREDSTEV! Pirotehnična sredstva uporabljajmo previdno, na pravem mestu in ob pravem času! ~ -- ^ -----^ -1-—---------:-----• •»■ " JAVNI RAZPISI ZA INVESTICIJE Javni razpisi za investicije v kmetijstvu se bodo predvidoma odpirali decembra oz. januarja 2010. Najverjetneje bodo zaprtega tipa, čas sprejemanja vlog bo omejen, vloge se bodo točkovale in odobravale glede na št. doseženih točk. Podprte bodo naložbe, ki se še niso pričele izvajati pred odločbo o odobritvi sredstev, prav tako je tudi malo verjetno, da bo podprta že nabavljena mehanizacija. iUBaSS Letošnjo jesen smo ujeli v naše fotografske objektive mnogo buč najrazličnejših barv in velikosti. Kot smo že pisali v zadnji številki, so se za laskavi naslov najtežje buče potegovale na letošnjem izboru za naj pridelke naše občine. Najtežja buča je bila buča velikanka Ludvika Zaletela iz Dečje vasi (srednja na sliki). Tehtala je celih 108 kilogramov. A ujeli smo še nekaj drugih zanimivih primerov, ki jih na tem mestu objavljamo. 6 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 iz kraje vil ili skupnosti KS Temenica Poleg novih cest tudi novo igrišče In razširjena društvena dejavnost Prišla je jesen in v krajevni skupnosti Temenica je zopet napočil čas, da se vodstvo krajevne skupnosti skupaj s krajani ozre po dosežkih minulega leta. Na slovesnosti 6. novembra je bilo uradno predano v uporabo novo otroško igrišče, simbolično pa tudi vse na novo asfaltirane ceste. Na slovesni otvoritvi, ki je zaradi slabega vremena potekala v prostorih podružnične šole Temenica, je predsednik KS Temenica Nace Kastelic predstavil glavne pridobitve temeniške krajevne skupnosti v zadnjem letu, pri čemer je poudaril dobro sodelovanje s krajani, domačimi društvi in občino Ivančna Gorica. Letos so asfaltirali v Temenici, Čagoščah, Bukovici in Šentjurju. Opravljena so bila tudi velika dela na kar treh mostovih, in sicer v Temenici, Bukovici in na Bregu. Zlasti velik projekt je bila ojačitev in asfaltiranje mostu na Bregu. Pred leti je bilo v Temenici odprto novo športno igrišče pri šoli. Igrišče, ki je primerno urejeno za različne športne in rekreativne dejavnosti, služi tudi potrebam podružnične šole in različnim prireditvam, tu pa domači gasilci vsako leto pripravijo veselico. Nedavno pa je nastala tudi ideja o ureditvi otroškega igrišča. Pobudo si lahko razlagamo kot posledico povečanega prebivalstva, drugače povedano, rodnost v temeniški dolini narašča. Septembra je bilo otroško igrišče urejeno, pri čemer je bil levji delež investicije nakup igral v višini več kot 4.000 evrov, zemljišče pa je dala na razpolago šola. Nekaj zemeljskih del so opravili strojno, predvsem pa je igrišče nastalo s prostovoljnim delom krajanov. Sedaj bodo številni malčki lahko varno preživljali vesele urice na prostem. Slovesno otvoritev je spremljal ob navzočnosti župana Jerneja Lampre-ta, ravnatelja šentviške šole Janeza Peterlina in številnih krajanov kulturni program, ki so ga pripravili temeniški šolarji. Igrišče in vse druge pridobitve v kraju pa je blagoslovil duhovnik Janez Petek. Sicer pa je letošnje leto zaznamovano tudi s širitvijo društvenega življenja v kraju. Kulturnemu in gasilskemu društvu se je očitno zaradi urejenega prostora za prostočasne dejavnosti pridružilo novoustanovljeno Športno društvo Temenica. V društvo pa so se povezali tudi domači vinogradniki z Debelega hriba in Čagoške gore ter ustanovili sploh prvo vinogradniško društvo v občini z imenom Vinogradniško, sadjarsko, turistično društvo Debeli hrib. Za njimi je tudi že prva uspešna in odmevna prireditev in nekaj drugih akcij. Ob tej priložnosti pa ne moremo spre- gledati ambicioznih ciljev in uspešne dejavnosti še enega društva s kratkim stažem; v Temenici namreč deluje tudi Konjeniški klub Prebil, ki na istoimenskem ranču skrbi za promocijo in razvoj konjereje ter konjeniškega športa. Skratka društveno in družabno življenje v Temenici je v razmahu. Verjetno je marsikaj od zgoraj naštetega tudi razlog, da se v te kraje vedno znova priseljujejo tudi novi krajani, ki poleg privlačnega življenjskega okolja kvaliteto življenja zaznavajo tudi v razgibanem družbenem življenju in skrbi lokalne skupnosti za boljše življenjske pogoje v tem sicer izrazito agrarnem okolju. Konec koncev v te kraje tudi mi radi zaidemo, če ne drugače, pa takrat, ko obiščemo katero izmed priznanih gostišč, pri Japu ali Fajdigu. Seveda pa ob naštevanju vseh teh pozitivnih strani življenja v Temenici ne smemo izpustiti tudi velike črne točke, prometne regionalne ceste, ki pelje skozi središče Temenice. Cesta je moteča zlasti zaradi tovornega prometa iz peskokopov v Ješčah. Dejstvo, da se peskokop nahaja v sosednji občini Šmartno pri Litiji, večina prometa pa poteka po cestah skozi našo občino, daje občutek nepravične usode, v katero so postavljeni krajani, ki živijo ob omenjeni cesti. O tem, kakšni so načrti krajevne skupnosti Temenica v zvezi s prometno problematiko, in o drugih načrtih pa v prihodnji številki Klasja. Matej Šteh Na kriško-polževski planoti blagoslovili novo vino in martinovali Turistično društvo Polževo je 7. novembra v tamkajšnjem hotelu priredilo svoje prvo martinovanje, ki se ga je udeležilo več kot 40 članov. Čeprav na Polževem ni vinogradov (Debeli hrib nad Temenico, ki ima številne vinograde, se vidi samo od daleč), so novo vino tudi blagoslovili. Žlahtni mošt sauvignon iz okolice Štanjela na Primorskem je po blagoslovitvi postalo vino. Blagoslov je vi-šnjanski župnik gospod Boštjan Mo-dic opravil nadvse suvereno, čeprav je povedal, da to dela prvič. Kakšen je bil mošt pred blagoslovitvijo, lahko samo ugibamo, ker se ga ni spodobilo prej poizkusiti, novo vino pa je bilo vsekakor odlično. Člani prizadevnega turističnega društva, ki ima v svojih vrstah tudi le- tošnjo slovensko naj prostovoljko v turizmu Amalijo Šušteršič, so se med druženjem do zgodnjih jutranjih ur dogovarjali, kaj vse bodo postorili v prihodnjem letu. Prepričan sem, da jim bo uspelo uresničiti postavljene cilje. Pavel Groznik, kije poizkušal novo vino Moja dežela - lepa in gostoljubna 2009 Gasilci v Hrastovem Dolu imajo najlepši gasilski dom v Sloveniji V Sloveniji redno poteka ocenjevanje urejenosti krajev, turističnih kmetij, šol, vrtcev in gasilskih domov. Vseslovensko akcijo ocenjevanja ob sodelovanju ministrstva za gospodarstvo pripravlja in izvaja Turistična zveza Slovenije. Letošnja zaključna prireditev pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka je bila 14. novembra v Velenju. Velenje za gostitelja zaključne prireditve ni bilo izbrano naključno. Mesto letos praznuje 50-letnico mestnih pravic, poleg tega pa je Velenje tudi letošnji zmagovalec tekmovanja v kategoriji večjih mest. Letošnjega ocenjevanja so se udeležili tudi štirje predstavniki naše občine. In kako smo se odrezali? Najbolje, in to kar na prvo mesto, se je po urejenosti uvrstil gasilski dom iz Hrastovega Dola. Priznanje je v prisotnosti predsednika republike prevzel predsednik PGD Hrastov Dol Ivan Kastelic. V kategoriji drugih krajev se je naš občinski sedež Ivančna Gorica uvrstil na solidno deveto mesto med 17 podobnimi naselji, med katerimi je bil Šentjur proglašen za zmagovalca, tik za Ivančno Gorico pa se je uvrstil Žužemberk. Med izletniškimi kraji je bila Muljava šesta, Šentjernej pa prvi - Muljava je v tej razvrstitvi v pretekih letih že dosegla drugo in tretje mesto. Zelo dobro se je odrezala tudi turistična kmetija Grofija z Vira pri Stični, ki je bila med 22 ocenjevanimi turističnimi kmetijami z oznako štirih jabolk šesta. Menim, da bi bilo koristno, če bi se v prihodnje tega ocenjevanja množično udeležili tudi drugi naši kraji, šole, vrtci in turistične kmetije. Na ta način se izpostavimo objektivnemu pogledu in smo z oceno konstruktivno opozorjeni na posamezne pomanjkljivosti, ki jih sami morda sploh ne opazimo. Opažene pomanjkljivosti lahko v bodoče odpravimo, pa ne toliko zaradi izboljšanja same uvrstitve, pač pa zato, da smo tudi sami zadovoljni in ponosni, da živimo v urejenem okolju. Za bolj urejeno in prijetno okolje lahko vsak izmed nas veliko prispeva. Pri izboljšavah igra pomembno vlogo prav prostovoljstvo. Nekaterim pa se zdi nesmiselno, da člani turističnih društev čistijo in pobirajo razne odpadke na svojem območju. Tako je ob zadnji čistilni akciji turističnih prostovoljcev v Ivančni Gorici neka imenitna gospa rekla, da so že neumni, ko pobirajo odvržene papirje in drugo navlako, da ima občina veliko denarja in lahko to sama postori! Sveta preproščina. Pavel Groznik, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Predsednik PGD Hrastov Dol Ivan Kastelic, levo ob predsedniku republike Danilu Turku. KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Iz krajevnih. skiipnosti 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 7 Najlepše cvetje v KS Ivančna Gorica v letu 2009 Turistično društvo iz Ivančne Gorice je tudi letos razpisalo natečaj za najlepše urejeno bivalno okolje v KS Ivančna Gorica. Posebna ocenjevalna komisija je pod taktirko Vide Gorišek skrbno pregledala vse kotičke naše krajevne skupnosti in je vse lepo urejene tudi točkovala. Po skupnem seštevku je bilo izbranih kar pet nagrajenk, in sicer: - Anita Kovačič, Ljubljanska cesta 86 - Ana Zaman, Studenec 25 - Ana Kot, Ulica Juša Kozaka 7 - Marija Erjavec, Gorenja vas 7 - Mojca Balant, Ulica Dolenjskega odreda 8 Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo! Letošnje nagrajenke so poleg priznanj TD Ivančna Gorica prejeli tudi praktične nagrade podjetja UNICHEM. Vsako leto je težje pošteno ovrednotiti lepote činov so pravi izziv za ocenjevalno komisijo. S cvetličenja naših domov. Vedno nove okrasitve, nove vrste cvetja in domiselnost naših doma- temi natečaji želimo turistična društva in zveze spodbujati ljudi tudi k ohranjanju pristnosti slo- ELVEZ d. o. o. Ulica Antona Tomšiča 35, 1294 Višnja Gora, Slovenija Podjetje ELVEZ, d.o.o., Višnja Gora, intenzivno razvija proizvodnjo sklopov in komponent za potrebe avtomobilske in elektroindustrije. Zaradi uvajanja nove tehnologije in avtomatizacije na področju predelave plastike ponujamo zanimivo in dinamično delo novemu sodelavcu za: 1. Nastavljanje/vzdrževanje strojev in orodij na plastiki (m/ž) Delo obsega: - menjavo orodij in nastavljanje strojev za brizganje plastike - nastavitev parametrov na strojih za brizganje plastike - kontrolo in potrditev prvih kosov ob nastavitvi nove serije izdelkov - skrb za reden zagon proizvodnje - skrb za izvajanje rednih in obdobnih vzdrževalnih delih na brizgalnih strojih ter orodjih - kontrolo kvalitete izdelkov, skladno s tehnološkimi postopki - sodelovanje pri prevzemu in izvedbi prvih preizkusov novih orodij, montažnih linij in priprav - sodelovanje pri uvajanju tehnoloških izboljšav - koordinacijo dela in delavcev v izmeni, skladno z dogovorjenimi plani Pričakujemo: - IV. do V. stopnjo tehnične izobrazbe strojne, elektro ali podobne poklicne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih - dobro poznavanje tehnologije brizganja plastičnih mas, predelave termoplastov in poznavanje materialov - dobro poznavanje strojne opreme in orodij za brizganje plastičnih mas - poznavanje proizvodnih procesov v avtomobilski in elektropredelovalni industriji - poznavanje standarda ISO 9001 in ISO/TS 16949 - organizacijske sposobnosti, timsko delo, komunikativnost, motiviranost, samostojnost Nudimo: - urejeno delovno okolje - stimulativno nagrajevanje - delovno razmerje za nedoločen čas s 3-(tri) mesečnim poskusnim delom 2. Delavci v proizvodnji plastike (m/ž) Če ste pozitivno naravnani in imate zahtevane delovne izkušnje, pošljite pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili najkasneje do 31. 12. 2009 na naslov: Elvez, d.o.o., Ulica Antona Tomšiča 35,1294 Višnja Gora ali na e-naslov: info@elvez.si. Vabimo tudi vse kandidate z ustrezno izobrazbo, vendar z manj delovnih izkušenj, ki so se pripravljeni usposabljati za razpisano področje dela. venskega podeželja. Za potrebe društva in različne dejavnosti je vedno manj denarja. Letos smo se po pomoč obrnili na podjetje Unichem. Prijazno so se odzvali in nam podarili kar za vseh pet nagrajenk svoje izdelke tako za zaščito kot za dognojevanje rastlin. Postavili smo se skupaj in naredili posnetek za spomin. Seveda pa na sliki ne boste zasledili našega župana in tudi predsednika krajevne skupnosti ne. Razveselili pa smo se tudi letos predsednika občinske turistične zveze Pavla Groznika. Tako kot on zna le malokdo pohvaliti in spodbuditi. Ob njegovih in naših idejah pa bi lahko še kaj »ratalo«. Obljubil je tudi moralno in finančno podporo, če bodo naši predlogi vsestransko koristni. Predsednica Tatjana Skubic pa je v imenu nas vseh prisrčno pozdravila »starega« predsednika Staneta Klemenčiča, ki nas je kljub opešanemu zdravju prišel spodbujat k novim podvigom. V mozaik vsesplošne debate in dobrega razpoloženja pa sva svoj košček veselja vložili Vida in Ema s skečem: »Me pa res zanima, kdo zaliva rože?« Nagradili so naju z veselim aplavzom. Po skromnim obroku smo spili kozarček za moč in še en kozarček za zdravje in veselje. Kaj je bilo v kozarcu, pa vsak sam ve. Srečanje smo zaključili z delovnim sestankom in izmenjali predloge za prihajajoče naloge. Ema G., tajnica TD Ivančna Gorica MIKLAVŽEV POHOD Z BAKLAMI NA GRADIŠČE Na pohod bomo krenili v soboto, 5. decembra 2009, ob 17. uri izpred blokov v Ivančni Gorici. Informacije na tel. 051 353 125 (Ema) ali 031 352 01 I (Tatjana). TD Šentvid pred jubilejnim letom Jubilej je priložnost za pregled prehojene poti in opravljenega dela 26. marca 2010 bo minilo 50 let od ustanovitve Turističnega društva Šentvid pri Stični. Prvotno se je društvo imenovalo Turistično olepševalno društvo. Še danes je naša glavna dejavnost predvsem to področje. Vse leto skrbimo za čistočo in red na mestih, kjer se ustavljajo turisti ali mimoidoči. Vsaj dvakrat na leto organiziramo v sodelovanju z vsemi društvi v kraju čistilno akcijo. Pred vsakoletnim Taborom slovenskih pevskih zborov z dopisom opozorimo krajane na urejenost, prijaznost in gostoljubje. Posamezniki se trudijo, da so naši okrasni kozolčki (teh je 14) vedno cvetoči in skrbno negovani ne glede na letni čas. Za njihovo prizadevnost se jim iskreno zahvaljujemo. Veseli nas, da vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. To dokazujejo vaše urejene hiše, vrtovi, parki ... Prav vsi si zaslužite pohvalo. V lanskoletni akciji Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, ki že več desetletij poteka v spodbudo ljudem, da s posluhom za kakovost življenja skrbijo za okolje, je državna ocenjevalna komisija projekta ocenila večja mesta, izrazito turistične kraje in terme, predlagane turistične kmetije, kampe in mladinske hotele. Naš kraj se je uvrstil na šesto mesto. Na to smo ponosni. Člani društva smo poskrbeli tudi za sprehajalce in rekre-ativce. Ob poti skozi naselje Šentvid pri Stični in na pokopališču smo namestili klopi, da se lahko rekreacije željni in turisti odpočijejo ter naužijejo svežega zraka. Opazimo in zavedamo se tudi pomanjkljivosti, saj se smeti še vedno pojavljajo ob cestah, na travnikih, v bližnjem gozdu ... in ne v zabojnikih ter smetnjakih, ki smo jih namestili. Motijo nas tudi neurejene oglasne deske. Na to velikokrat nimamo vpliva. Veselimo se vsakoletnega srečanja članov društva, na katerem pregledamo minulo delo in načrtujemo naslednje. V skoraj petdesetletnem obdobju smo podelili številna priznanja posameznikom, društvom, organizacijam in javnim zavodom, ki razvijajo turistično dejavnost in tako promovirajo naš kraj. Gibalna sila takega razvoja pa so lahko predvsem ljudje s potrebnim znanjem, delovno vnemo in ljubeznijo do svojega kraja in okolja. Ker so naloge društva ozaveščanje prebivalstva, pospeševanje delovanja turističnega podmladka, organizacija čiščenja in urejanja kraja, organizacija tekmovanj za urejenost kraja na lokalni ravni, nameščanje turističnih oznak, skrb za naravno, kulturno in arhitekturno dediščino ter ohranjanje šeg, navad in starih običajev, skrb za prijazen odnos do turistov povabimo člane vsako leto na strokovni ekskurziji. Takrat se medsebojno družimo, se izobražujemo in poveselimo. Turistično društvo Šentvid pri Stični je najprej mesto druženja in delovanja ljubiteljev turizma. V njem se zbiramo tisti aktivni krajani, ki smo pripravljeni v svojem kraju aktivno ljubiteljsko delovati na področju turizma in s tem prispevati k razvoju domačega kraja. V društvu že od nekdaj delujemo in bomo delovali z znanjem, voljo in osebno zavzetostjo. Potrebno je opozoriti na velik delež prostovoljnega dela in na sredstva občine Ivančna Gorica, ki jih racionalno uporabimo. Ob prihajajočem jubileju bi se radi zahvalili za sodelovanje in nasvete pri izvedbi aktivnosti našega društva županu občine Ivančna Gorica g. Jerneju Lampre-tu, Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica in Svetu KS Šentvid pri Stični. Janez Kastelic, predsednik Turističnega društva Šentvid pri Stični Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča => ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 PGD Stična v mesecu požarne varnosti iz kraje vil ili skupnosti Regijski in državni kviz gasilske mladine GZ Ivančna Gorica 2009 Tehnično reševanje iz vozila Kaj je penilno število, sesalni koš, ventilna vrv? Kako poteka vaja pri pionirjih, mladincih, članih? Sestavni deli izolirnega dihalnega aparata in gasilnika, zakoni in pravne osnove v gasilstvu, kraji po Sloveniji, ... vse to in še več so morali znati mladi gasilci iz naše občine, da so se lahko uvrstili na regijski kviz in kasneje tudi na državni gasilski kviz. PGD Stična na državnem tekmovanju s predsednikom GZS Antonom Korenom Prve tri ekipe iz vsake kategorije so se iz občinskega kviza uvrstile na regijski kviz, ki je potekal 7. I 1. 2009 v Loškem Potoku. Vse ekipe, ki so tekmovale v treh kategorijah, mlajši, starejši pionirji ter mladinci, so morale poleg teoretičnega znanja pokazati še praktično, in sicer vezanje vozlov ter t. i. suho gasilsko vajo. Ekipe naše gasilske zveze so dosegle naslednje rezultate: pri mlajših pionirjih ekipa PGD Radohova vas 10. mesto in ekipi PGD Stična I. in 4. mesto od skupno 18 ekip, pri starejših pionirjih PGD Ivančna Gorica I I. mesto, PGD Ambrus 4. mesto in PGD Stična I. mesto od skupno 17 ekip. Med mladinci je ekipa PGD Stična med 15 ekipami zasedla I. mesto. Prvi ekipi vsake kategorije sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 21. II. 2009, v OS Braslovče, GZ Žalec. Našo gasilsko zvezo so zastopale tri ekipe iz PGD Stična, ki so zopet kljub hudi konkurenci posegle po odličnih rezultatih. Ekipa mlajših pionirjev je dosegla 7. mesto med 31 ekipami, starejši pionirji I I. mesto med 29 ekipami ter mladinci 3. mesto med 28 ekipami. S temi uspehi smo tudi zaključili letošnjo tekmovalno sezono v gasilskih veščinah. Vsem ekipam čestitamo in želimo še boljše uspehe v naslednjem letu. Neža Strmole TILIA U Ker vi skrbite za našo, naj mi poskrbimo za vašo-varnost." PAKET UGODNOSTI ZA GASILCE Prednosti: • Popust pri zavarovanju osebnega premoženja (hiše, stanovanja, opreme, gospodarskega poslopja) v višini 15% • Popust pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v visim 15% • Popusti pri sklenitvi življenskih zavarovanj Ugodnosti veljajo za člane (tudi družinske člane) prostovoljnih gasilskih društev in ne izključujejo ostalih paketnih popustov. Kot ste gotovo že slišali, je oktober mesec požarne varnosti, mesec, v katerem ljudi še posebej opozarjamo in učimo o varstvu pred požarom doma, na delu, v šoli. Da ne pride do požara, je zelo pomembna preventiva, vendar ne samo v oktobru, temveč skozi vse leto. V našem društvu smo bili v tem mesecu še bolj aktivni. Poleg rednih operativnih vaj smo izvedli še dodatne vaje, usposabljanja ter se udeležili tudi nekaj tekmovanj. Da bi za požarno varnost skrbeli že najmlajši, smo v našem društvu imeli dneve odprtih vrat. 6. 10. 2009 so si delovanje, opremo, avtomobile in še marsikaj ogledali učenci OS Stična, 19. 10. pa še otroci iz vrtca Stična. Po uspešnem nastopu na občinskem tekmovanju v Stični se je 10. 10. 2009 7 naših ekip udeležilo regijskega me-morialnega tekmovanja z motorno bri-zgalno v Ribnici. Kljub manjši smoli smo vseeno dosegli za nas dobre rezultate, saj so bile pionirke 4., mladinci 7., člani Ali., članice B 7. ter člani B 8., ekipi mladink in članic A pa sta imeli nekaj smole z motorko in sta bili neuvrščeni. V petek, 16. 10. 2009, pa je bila vsakoletna vaja sektorja Stična. Tokrat je bila naloga zaupana PGD Stična, ki je vajo izvedla v Stični, natančneje na Gra-dičku. Vaje so se udeležila vsa društva sektorja Stična: PGD Hudo - Ivančna Gorica, PGD Metnaj, PGD Muljava ter PGD Stična. Vsa društva so vajo, na kateri je bilo treba uporabiti veliko tehnike in znanja, uspešno opravila. Na kraj dogodka smo najprej prispeli člani PGD Stična, ki smo takoj izvedli pasivni napad na objekt in s tem zavarovali ostale objekte pred širjenjem požara. Nadaljevali smo z aktivnimi napadi, ki smo jih izvedli iz obeh-strani objektov, hkrati pa smo izvedli tudi notranji napad, s pomočjo lestve smo vstopili v prostor. Ker je bil požar obsežen, je vodja intervencije takoj zahteval pomoč ostalih društev ter tudi lestev. Tako so gasilci PGD Hudo - Ivančna Gorica izvedli aktivni napad preko lestve na ostrešje, gasilci PGD Metnaj in PGD Muljava pa so s pomočjo brizgal-ne izvedli napad na objekt iz potoka. Ker pa mora biti operativni del vsakega društva zelo dobro usposobljen, smo v PGD Stična po operativnem planu v nedeljo, 18. 9. 2009, organizirali enodnevno usposabljanje za vse operativne člane ter tudi za tiste, ki to hočejo še postati. Zjutraj, ko je bil postroj enote, smo se razvrstili po skupinah, da smo se v nadaljevanju lažje izpopolnjevali na različnih točkah. Tako smo v enem dopoldnevu obnovili oz. izboljšali znanje o vozilih in njihovih opremah, pravilni zaustavitvi vozila na intervenciji, upravljanju s črpalko, uporabi penila, nameščanju In pravilni uporabi izolirnih dihalnih aparatov, vozlih in navezah, uporabi vodnih curkov in dela z njimi, postavitvi tridelne lestve, postavitvi stične lestve, pravilni hoji po lestvi z ročnikom in cevjo, pravilnem vstopu v prostor, polaganju cevovoda ter teh- Občinski gasilski kviz v Radohovi vasi ničnem reševanju z uporabo orodja Holmatra. Za zaključek pa smo izvedli zaključno vajo pri podjetju Cugelj, PVC okna in vrata. V petek dopoldne, 23. 10. 2009, je Stično in bližnjo okolico stresel potres. Gasilci PGD Stična smo takoj dobili poziv, da je zaradi potresa zagorelo v OS Stična ter da pogrešajo 3 učence. Slo je namreč za vajo evakuacije OŠ Stična, katere namen je bil predvsem seznaniti učence s pravilnim izstopom iz šole v primeru nesreče ter pripravljenost gasilcev na tak dogodek. Po prejetem pozivu smo operativni člani PGD Stična takoj odšli na kraj dogodka, kjer smo se razdelili na dve enoti in tako k objektu pristopili z južne strani, kjer je glavni vhod v OŠ, ter s severne strani, kjer je parkirišče. Na parkirišču je bilo tudi zbirno mesto evakuacije. Z obeh strani smo takoj pričeli z gašenjem, 3 napadalne skupine so se opremile z IDA in 2 skupini, tako z južne kot s severne strani, sta pričeli s preiskovanjem prostorov in iskanjem ujetih ponesrečencev. Na severni strani pa je v pripravljenosti čakala 3. napadalna skupina. Druga napadalna skupina, ki je vstopila skozi severni vhod, je našla 3 ponesrečence, in tako zahtevala, da naj 3. napadalna skupina vstopi z nosili. Po hitrem pregledu ponesrečencev je bilo ugotovljeno, da sta dve osebi le lažje poškodovani in lahko hodita, tretjega ponesrečenca pa je bilo potrebno evakuirati z nosili. I. napadalna skupina je med tem časom odkrila žarišče požara in ga s pomočjo euro hidranta pogasila. Po zaključeni vaji smo učencem OŠ Stična prikazali tudi delovanje euro hidranta, ki je nameščen v sami šoli, poleg tega pa smo jim prikazali pravilno gašenje z gasilniki ter tudi predstavili, kakšni vrsti požarov so namenjeni raz- lični gasilniki (gasilnik na prah, C02 ter bioversal). Videli so lahko tudi gašenje s topom in visokotemperaturno zaščitno obleko, s katero se posreduje v visokih temperaturah. Proti koncu meseca, 24. 10. 2009, smo se z mladino udeležili še drugačnega gasilskega tekmovanja, in sicer 3. občinskega gasilskega kviza, tokrat v Radohovi vasi, kjer so se naše ekipe pri praktičnem in prav tako pri teoretičnem delu zelo dobro izkazale in dosegle naslednje rezultate: mlajši pionirji I. in 2. mesto, starejši pionirji I. mesto ter mladinci prav tako I. mesto. S temi rezultati so se vse ekipe uvrstile na regijski kviz, ki bo v novembru. Za zaključek uspešnega dela v mesecu oktobru pa smo krajanom v nedeljo, 25. 10. 2009, predstavili delovanje našega društva, in sicer reševanje z opremo, ki jo imamo, gašenje z različnimi gasilnimi aparati ter način, kako lahko sami pogasijo olje v kuhinji. Najbolj atraktiven pa je bil seveda prikaz reševanja iz avtomobila v prometni nesreči. V sodelovanju z vodjem reševanj na reševalni postaji Ljubljana in našim članom Antonom Posavcem smo iz avtomobila 'rešili' dve osebi, seveda pa smo pri tem morali razrezati avto s tehničnem orodjem Holmatro. Poleg operativnega dela je bil za gledalce tudi zelo zanimiv nastop naših članic B, ki so prikazale celotno vajo z motorno brizgalno, kot jo izvedejo na današnjih tekmovanjih. Razstavljenih smo imeli še nekaj orodij in seveda pokale, ki smo jih osvojili letos. Kako torej potekajo vse naše aktivnosti, si lahko ogledate na naši spletni strani www.pgdsticna.si, kjer boste videli, da nismo aktivni samo v tem mesecu, ampak vse leto. PGD Stična kontakt: leonrojc@gmail.com ali 041 744-026 Iz krajevnih. skiipnosti 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 1463 Pohodi po poteh spominov in prijateljstva Sekcija za pohodništvo pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je bila v letošnjem letu zelo aktivna. Pohodom so se poleg članov veteranske organizacije pridružili tudi njihovi družinski člani. Pohod spominov in prijateljstva od Radovljice do Vrbe V nedeljo, 8. februarja 2009, smo se na povabilo OZWS Zgornje Gorenjske v počastitev slovenskega kulturnega praznika udeležili 7. pohoda spominov in prijateljstva. Skupaj s po-hodniki iz vse Slovenije smo se zbrali pri Domu veteranov Zgornje Gorenjske v Radovljici. Petnajstkilometrski pohod je potekal v smeri Radovljica-Lancovo-Bode-šče-Bled-Zasip-Vrba. Na Bledu in v Vrbi smo prisostvovali kulturni proslavi in si ogledali Prešernovo rojstno hišo ter cerkev sv. Marka. Po krajšem počitku smo se z avtobusi odpeljali nazaj v Radovljico. Pričakal nas je topel in okusen golaž. Poslovili smo se z željo, da se ponovno snidemo čez leto dni. Po poteh generala Maistra V soboto, 6. junija, smo se na povabilo OZVVS Lenart udeležili tradicionalnega vseslovenskega pohoda po poti generala Maistra. Z avtobusom smo se odpeljali v Lenart. Zbrali smo se pri Sokolskem domu ob lenarški osnovni šoli. Ob 9. uri smo krenili na približno 10 kilometrov dolg pohod v smeri Lenart-Lormanje-Hrastovec-Strma gora-Lenart. Pohod je vodil Stojan Bračič s sodelavci. Pot nas je vodila po slikovitem delu osrednje pesniške doline mimo naravnega rezervata Komarnik, ki je znan po redkem vodnem rastlinju in pestrem biotopu vodne in obvodne perjadi. Od Ko-marnika smo krenili do mogočnega grajskega poslopja Hrastovec. Ustavili smo se na grajskem dvorišču. Direktor nas je seznanil z zgodovino gradu in zavoda. Pot smo nadaljevali preko slikovite Strme gore mimo lepih vinogradov in zaselkov. Prečkali smo reko Pesnico in se mimo Lorma-nja vrnili nazaj v Lenart. V prijetnem vzdušju smo ob dobrem vojaškem golažu in dobrotah kmečkih žena pošteno uživali. Po obedu pa je Lojze ponovno raztegnil svoj meh. Sledila je pesem in prijetno vzdušje kmalu ni potihnilo. Spominski pohod na Gote-niški Snežnik V soboto, 19. septembra, so ZWS, OZVVS Kočevje in Planinsko društvo Kočevje organizirali tradicionalni spominski pohod na Goteniški Snežnik. Pohod je posvečen spominu na 17. december 1990, ko je s postrojenjem pripadnikov kasnejše I. specialne brigade Moriš Republika Slovenija v Kočevski Reki prvikrat po razorožitvi pretežnega dela TO v maju istega leta domači in tuji javnosti demonstrirala lepo slišati. Ponovno smo se posedli na avtobuse in se odpeljali v Gotenico, od koder smo krenili na pohod. Začetek poti je bil strm, steza nas je vodila po gozdu in strmo čez pečino. Pot se je z manjšimi vzpetinami nadaljevala po vrhu hriba. Prispeli smo do jase, kjer so nam gostitelji postregli s toplim čajem in slastnim pecivom. Sledil je zadnji vzpon na vrh 1289 metrov visokega Goteniškega Snežnika. Sestop je bil po drugi strani navzdol po gozdni cesti. Končno je le prišla dolina, kjer so nas po približno šestih urah hoje avtobusi odpeljali v Kočevsko Reko. Okrepčali smo se z dobrim veteran- pripravljenost, da bo svojo svobodo po potrebi obranila z orožjem. To je bil dan, ko je v Kočevski Reki »zadišalo po slovenski vojski« (Lojze Peterle). Dejansko je bila to prva javna predstavitev »vojske slovenske države« (Milan Kučan), porojene v tajnem projektu Manevrske strukture narodne zaščite. Zbrali smo se zgodaj zjutraj pred Gasilskim centrom Grosuplje. Z avtobusom smo se odpeljali proti Kočevski Reki. Prispeli smo prvi in doživeli topel sprejem organizatorjev. Pred pričetkom pohoda nas je pozdravil Janko Veber, župan občine Kočevje in poslanec državnega zbora. Sledil je krajši nagovor Antona Vovka, predsednika OZVVS Kočevje. Vodja organizacijskega odbora Darko Čop pa je izrekel nekaj pohvalnih besed o OZVVS Grosuplje. Pohvale je vedno skim golažem. Moči so se ponovno vrnile. Na odru se je organizator zahvalil za udeležbo in nas povabil, da pridemo tudi naslednje leto. Ansambel je poskrbel za prijetno vzdušje. Marsikoga so zasrbele pete in že so se vrteli v ritmih polke in valčka. Ob povratku je v avtobusu Lojzetova harmonika dajala ritem in slišala se je ubrana pesem. Na koncu smo bili vsi edini, da naslednje leto zopet pridemo. Člani grosupeljske veteranske organizacije vojne za Slovenijo se udeležujemo tudi drugih pohodov (pohod na Triglav, pohod na llovo goro, Jurčičev pohod, Levstikov pohod od Litije do Čateža itd.), gremo radi v gore, se družimo in poskrbimo za lepše in prijetnejše dneve. Stane Zvegla Pevci ljudskih pesmi Studenček Kulturnega društva Ivančna Gorica in Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica vabita na Miklavžev koncert, ki bo v soboto, 5. decembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Ivančni Gorici. Miklavž nas bo razveselil z darili, mi pa vam bomo poklonili pesem in razvedrilo v decembru, mesecu veselja in dobrega razpoloženja. Pričakujemo vas in se veselimo srečanja z vami! BOŽIČNI BAZAR V AMBRUSU Kulturno društvo Ambrus želi pričarati kanček čarobnosti in vesel nasmeh na obrazih v prazničnem decembru. Zato bomo organizirali božični bazar, ki bo potekal v nedeljo dopoldan, 20. decembra, na parkirišču župni-šča v Ambrusu. K sodelovanju na bazarju vabimo vse, ki ponujajo: - izdelke domače in umetnostne obrti, - sladki, sadni ali zeliščni program, - ročno izdelane volnene izdelke, - adventne venčke in podoben darilni program ter - letnemu času primerno rokodelsko ponudbo. Svojo prisotnost lahko potrdite do 15. decembra po e-pošti: marjeta.basa@mail.com ali na gsm: 041 938 558. Prisrčno vabljeni! 1 KD Ambrus Poklon pokojnim veteranom ob 1. novembru Prvi november je dan, ko se živi poklonimo spominu na mrtve svojce in prijatelje. To je dan, ko se zazremo v preteklost, da bi se iz nje učili sedanjosti in ustvarjali prihodnost. Na ta dan počastimo tudi spomin na ljudi, ki so darovali največ - svoje življenje, zato da lahko mi danes živimo v svobodi, na svoji slovenski zemlji. Ob pomnikih se s spoštovanjem in ponosom v srcih spominjamo teh junakov, saj smo tudi po njihovi zaslugi uresničili in izsanjali naš stoletni sen in si izborili samostojno Slovenijo. Veterani se bomo vedno trudili, da bodo tudi mlajše generacije poznale težko pot do naše samostojnosti. Veterani smo nevladna, nestrankarska organizacija, ki deluje v javnem interesu, in takšni bomo tudi ostali kljub takšni ali drugačni strankarski politiki. Mogoče smo ravno zaradi take usmeritve velikokrat odrinjeni ali potisnjeni v kot. Delegacija Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje v sestavi Jelka Janežič, Gregor Bregar, Franc Omahen, Boris Peterka, Davorin Tomažin, Alojz Vrhovec in Stane Zvegla je v petek, 30. 10. 2009, pri pomnikih osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Grosuplju in v Ivančni Gorici prižgala sveče in se poklonila žrtvi osamosvojitvene vojne, domačinu Franciju Spelku, vsem drugim žrtvam te vojne ter umrlim članom našega območnega združenja. Vedno se jih bomo spominjali, saj je najlepša oddolžitev mrtvim, da gojimo njihove ideje in nadaljujemo njihovo delo. Davorin Tomažin Novo na Krki Na Krki se fantje in dekleta, ki ste starejši od 18 let, lahko naučite osnove SAMOOBRAMBE. Vaje potekajo 2-krat tedensko v družbenem centru na Krki. Pridruži se nam še ti. Vse informacije dobiš na tel. št. 041 830 968 pri Borutu. Obvestilo vsem uporabnikom pokopališča na Krki Obveščamo vas, da od I. II. 2009 upravlja in vzdržuje pokopališče in mrliško vežico na Krki pogrebna služba Pogrebne storitve Novak, Marija Novak, s. p., Reber 2 a, 8360 Žužemberk (GSM: 031 876 276). Prosimo vas, da se v primeru smrti obračate na navedeno službo, ki je edina pristojna za izkop in zasutje grobne jame in upravljanje mrliške vežice, ne glede nato, katero pogrebno službo bo stranka izbrala za pogreb pokojnika. Navedena služba vam tako kot Pogrebne storitve Perpar Janez, s. p., Šentvid pri Stični, nudi vse storitve v zvezi s pogrebom in urejanjem groba. Krajevna skupnost Krka EKOFLAM Šentvid pri Stični OGREVALNA TEHNIKA D(3[p[KI]W@ E-mail: ekoflam@volja.net GSM: 041/626-146, Telefon: 01/7878 283 10 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 iz kraje vil ili skupnosti DU Ivančna Gorica Delo pri projektu Starejši za starejše Tudi letos v Društvu upokojencev Ivančna Gorica nadaljujemo z delom pri projektu Starejši za starejše, za višnjo kakovost življenja doma. Da ne bi pozabili, kaj pravzaprav 14 prostovoljk in prostovoljcev dela, ko na terenu obiskuje ljudi, starejše od 69 let, bom ponovila samo nekaj ciljev tega projekta: - najti osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike, jim olepšati starost, olajšati stiske, - prenesti informacije o starejših, ki potrebujejo in želijo pomoč, odgovornim v javnih zavodih, - vplivati na izboljšanje storitev, - povečati vpliv civilne družbe na odločitve o starejših in njihovih potrebah. Letos smo obiskali 560 ljudi in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da nismo prišli do tragičnih življenjskih zgodb. Smo pa kar nekajkrat potrkali na vrata Centra za socialno delo, ki ima do našega dela dober odnos. Tudi sami smo individualno in v okviru programa društva nudili kar nekaj pomoči. Če pa zaradi naših obiskov v krogu družine povečajo pozornost do starejših, to z veseljem sprejemamo. Milena Zaletel Za delo pri projektu smo 21. 10. 2009 prejeli priznanje regijske koordinacije, kar nam daje še več volje za nadaljnje delo. RDEČI KRIZ SLOVENIJE ,v OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Ob svetovnem dnevu hrane zbirali sredstva za topel obrok naših šolarjev Na svetovni dan hrane, 16. oktobra, je že devetič potekala v Sloveniji humanitarna akcija zbiranja pomoči za topel obrok za socialno ogrožene otroke v osnovni šoli. Sodelovalo je 23 območnih združenj Rdečega križa. Prvič je sodelovalo tudi naše območno združenje. Postavili smo 4 stojnice: na tržnici v hipermarketu Mercator in Tuš v Grosupljem in v hipermarketu Tuš v Ivančni Gorici. Prostovoljke Rde- čega križa so delile kruh in druge pekovske izdelke, ki sta jih darovala Mercator, d. d., in Domača pekarna Ahmetaj. Ob tem smo zbirali prostovoljne prispevke za topel obrok otrok iz socialno ogroženih družin iz OS Louisa Adamiča iz Grosupljega in iz OŠ Stična. Zbrali smo 1.541,26 evrov, za kar se Iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, pa tudi vsem prostovoljkam, ki so na akciji sodelovale. Tečaj prve pomoči V začetku decembra bomo še zadnjič letos organizirali tečaj prve pomoči za zaposlene v gospodarskih in negospodarskih družbah, ki ga je treba obnavljati vsakih 5 let. Tečaj zajema dvanajsturno teoretično in praktično usposabljanje ter izpit. Prijave pošljite do 27. II. 2009 na naslov: OZRK GROSUPLJE, Taborska 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje. ozrk@rks.si, tel. (01) 781 16 30 ali 051 380 351. Šentviški zavod v novi preobleki Center za zdravljenje bolezni otrok, nekdaj poimenovan po slavnem zdravniku Marku Gerbcu, ima očitno zagotovljeno prihodnost. V Šentvidu so se pred kratkim zaključila obnovitvena dela v Centru za zdravljenje bolezni otrok, ki je med ljudmi bolje poznan pod imenom šentviški zavod. Pretežni del investicije se je kril iz evropskih finančnih skladov, obnovo pa je sofinancirala tudi država. Obnova je pomenila dokončno ureditev prostorov centra in njegovih večdesetletnih poslopij. Zavod je obnovo izvajal postopoma, glavni projekti so bili narejeni že leta 2002, prva večja dela pa so bila opravljena že pred tem. Pred desetimi leti je bil obnovljen bazen, kasneje tudi kuhinja, delalo se je tudi na bolnišničnih prostorih. Leta 2006 je bila zaključena prva faza obnove. Takrat je bila izvedena popolna obnova stavbe B, center pa je za obnovo najel tudi kredit. Za izvedbo naslednje faze prenove, torej za dela, ki so bila opravljena letos, pa je center kandidiral za sredstva norveškega finančnega mehanizma. Pridobili so nepovratna sredstva v višini 85 % investicije, ostalo pa je financiralo ministrstvo za zdravje. Gradbena dela, ki jih je opravljalo od letošnjega maja dalje podjetje Elnet, d.o.o, iz Izlak, so zajemala rušitev in novogradnjo veznega hodnika med obema glavnima stavbama, v stavbi A adaptacijo K wli • ■■■■■■Hi Pohodništvo v Društvu upokojencev Ivančna Gorica V Društvu upokojencev Ivančna Gorica aktivno izvajamo tudi program poho-dnlštva. Želimo videti čudovite predele naše domovine in ohranjati ter utrjevati našo fizično aktivnost ter s tem zdravstveni blagajni prihraniti kakšen evro. Pa ne mislite, da je za nas to tako enostavno, saj so nekateri pohodi že pravi vzponi in so potrebne tudi predpriprave. Priprave (malo v šali rečeno) potekajo približno takole: poveča se obisk bližnjega Gradišča, nekateri se utrjujejo s tekanjem po domačih stopnicah, z nakupom vseh mogočih mazil za boleča kolena ipd. Po ustaljenih klicih se z domačim prevoznikom odpeljemo do izhodiščne točke in potem se prične. Tone Pečjak se običajno potrudi, da stopa na čelu kolone, za njim pa korači 15 do 25 skoraj stalnih pohodnikov. Postaja nam vse toplejše, Pečjaka rotimo, naj upočasni korak, tarnanje o težavah je v naši skupini skoraj prepovedano. Ni pa prepovedano veselje in zadovoljstvo na doseženem vrhu. Ker nismo planinsko najbolje vzgojeni, se med pohodom po potrebi ustavimo, šalimo, smejimo, pijemo vodo, malicamo in se sladkamo. Veseli smo, da smo doslej vse pohode zaključili srečno, brez nezgod. Po zaključku naša predsednica Ljuba Štrubelj udeležence prešteje in nagradi s pisnimi priznanji, z zlatim, srebrnim ali bronastim priznanjem s sliko pohodniškega čevlja. Tudi to včasih pomaga ob kolebanju pred odločitvijo, ali naj grem, ali bom zmogla, saj ni to zame, sem že prestara, bolijo me kolena, nimam časa in podobno. Ampak čudovit pogled v širino in globino pred seboj poplača ves trud in potenje, saj vsakokrat ponovno ugotovimo, da je naša domovina čudovita. In kje vse smo letos bili? 17. 1. 2009 Po Rimski cesti do Pajčne 31.1. 2009 Ivančna Gorica-Polževo 14. 2. 2009 Valentinov pohod (Krka, Korinjski hrib) 28. 2. 2009 Baragova pot (Trebnje, Mala vas, Dobrnič) 7. 3. 2009 Jurčičeva pot 29. 3. 2009 Viridina pot (Mekinje, Izirk, Gradišče) 11.4. 2009 Mirna, Debenc, Mokronog 25. 4. 2009 Podgozd, Sv. Peter (888 m) 9. 5. 2009 Stražišče, Sv. Jošt (845 m) 23. 5. 2009 Pohorje, Ruška koča (1246 m) 27. 6. 2009 Jelendol, Kofce, planina Šija (1595 m) 4. 7. 2009 Lepena, Krnsko jezero 17. 7. 2009 Pokljuka, Upanj, vrh (1965 m) 8.8.2009 Strelovec (1763 m) 29. 8. 2009 Korošica, Kocbekov dom (2017 m) 22. 9. 2009 Pot dveh slapov (Višnja Gora, Kucelj, Kosca) 19.9.2009 Komna (1527 m) 3.10. 2009 Ljubelj, Zelenica (1536 m) 19.10.2009 Lavričeva pot 14. II. 2009 Levstikova pot V decembru načrtujemo še nočni Miklavžev pohod na Gradišče ter končni izlet v neznano. Milena Zaletel Oktobra je bilo v »zavodu« še pravo gradbišče ambulantnih prostorov v pritličju in pozidavo dvigalnega jaška z montažo le-tega ter dograditev dodatnih prostorov za težje bolne otroke. Stavba A in bazenski kompleks sta bila na novo prekrita, naredila se je tudi nova izolacija in fasada na stavbi A, na bazenski strehi pa so bili nameščeni sončni kolektorjl za ogrevanje vode. K stavbi B je bil dograjen prizidek za kotlovnico, kupljena je bila tudi nova kurilniška oprema. Po besedah direktorice centra Magdalene Urbančič bodo s to dokončno obnovo pridobili veliko funkcionalnega prostora, ki bo bistveno bolje urejen, izboljšale se bodo transportne poti, predvsem zaradi novega dvigala in klančin ter povezave obeh stavb v različnih nivojih. Zavod je danes energetsko varčnejša hiša, omogočena je tudi uporaba alternativnih virov energije in s tem zmanjšanje stroškov obratovanja. Direktorica še upa, da bodo novi prostori tudi prijaznejši za številne paciente, otroke, ki prihajajo na zdravljenje v Šentvid. Matej Šteh Iz krajevnih. skiipnosti 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 11 Žegnanje ob godu svetega Martina v Valični vasi Kot vsako leto smo tudi letos imeli tradicionalno žegnanje ob prazniku podružnične cerkve svetega Martina v Valični vasi v župniji Zagradec. Megleno in turobno jutro osmega dne v novembru je privabilo zdesetkano množico vernikov pred cerkev svetega Martina. Vzrok za slabšo udeležbo je bilo slabo, deževno vreme, slovesnost pa smo predčasno pripravili pred praznikom svetega Martina, ki goduje I I. novembra. Martinova nedelja je po navadi vedno po godu, vendar smo zaradi odsotnosti in obveznosti domačega dušnega pastirja na dekanijskem srečanju v nedeljo, 15. novembra, v Žužemberku praznovali prej. Letošnja Martinova nedelja pa je sovpadala tudi z zahvalno nedeljo. Kljub slabemu vremenu se je slovesnosti udeležilo nekaj peš romarjev, ki so na ta dogodek pripešačili iz bližnjih krajev, kar nekaj pa se jih je udeležilo z jeklenimi konjički. Osamljen pa je bil tudi jezdec, ki je svojega štlri-nožnega prijatelja privezal k drevesu pod reber, osamljen je bil tudi rezget te plemenite živali. Na tak praznik se je prejšnja leta kar trlo konj in konjskih vpreg. Vendar smo kljub temu praznovali. Vališki vaščani so pred pričetkom svete maše pripravili prizorišče, postavili prenosni oltar z vsemi potrebnimi nabožnimi predmeti, klopi in stole, manjkalo ni niti ozvočenje in elektronske orgle. Ko je bilo vse na-red in so se zbrali tudi zagraški pevci, se je slovesnost zahvalne nedelje in nedelje svetega Martina, zavetnika te prečudovite podružnične cerkvice, lahko pričela. Zagraški župnik Boris Žerovnik je ob spremstvu ministrantov in prvega vikarja slovenske vojske, monsinjorja In polkovnika dr. Jožeta Pluta, pričel z obredom svete maše. Dr. Jože Plut je svoje otroštvo preživel v Valični vasi, v kraju, kamor se vedno rad vrača in je ponosen nanj. Dež pa je kar vztrajal do konca maše, med katero smo lahko prisluhnili evangeliju o revni vdovi in dveh nov- čičih ter pridigi o dobroti ob zahvalni nedelji ter o svetem Martinu, svetniku, ki spreminja grozdni sok, mošt, v vino. Sveti Martin je svetnik, katerega god praznujejo v vseh slovenskih pokrajinah z vinogradi, kjer se vzgaja ta čudovita in vedno opevana rastlina, trta. Po deževnem zaključku maše in prelepih željah domačega župnika Borisa so prizadevni krajani in vaščani Valič-ne vasi pripravili bogato pogostitev, sladke prigrizke, sendviče in topel čaj ter dišeče kuhano vino. Množica pa se je seveda zaradi vremena začela kmalu razhajati. Marjan Urbas Župnijska Karitas Šentvid Iz življenja in dela misijonarja Janeza Janeža Župnijska Karitas Šentvid pri Stični je v soboto, 14. 11., v župnijski galeriji Obok odprla razstavo o življenju in delu prvega slovenskega laiškega misijonatja zdravnika dr. Janeza Janeža. Kot kirurg je 42 let svoje visoko strokovno znanje, predvsem pa svojo neizmerljivo ljubezen, dobroto in človeško toplino živel in razdajal bolnim in revnim v celinski Kitajski in na Tajvanu (med leti 1948 in 1990). M 'S' < i M Jed s» m i", -s m r* W m ¡ISÄ^Rfiä S g - i Hj — -s'gfig, Svoje izvirne pletarske izdelke pa je razstavljala mojstrica umetnega ple-tarstva Tončka Jemec. Razstavi sta povezani, saj gospa Tončka, ki je v novembru ob svoji 78. obletnici življenja izdala tudi pesniško zbirko pesmi za otroke Malemu bratcu, nadaljuje tradicijo pletenja, ki sta jo v Dolskem izvajala in učila misijonarjeva starša. Za postavitev razstave je zaslužno Društvo misijonarja dr. Janeza Jane- ža iz župnije sv. Helene iz Dolskega. Namen In povabilo razstave je, da se ob tednu Karitas tudi sami potrudimo videti stiske soljudi in jih pomagamo reševati. J. G. MALI OGLAS Oddamo opremljeno 2,5-sobno stanovanje v centru Ivančne Gorice (nad lekarno). Stanovanju pripadata tudi kletni in parkirni prostor. V krogu 50 m se nahajajo vse pomembne točke (lekarna, pošta, banka, trgovina, vrtec, zdravstveni dom, ...). Možnost najema za daljše obdobje. Cena po dogovoru. Več informacij na 051 377 095. 40. obletnica vstopa v prvi razred 1. september 1969 je bil za 29 otrok na Krki nepozaben dan. Takrat smo prvič prestopili prag podružnične šole Krka. V petek, 9. oktobra, se nas je po 40 letih pred šolo zopet zbralo 17 nekdanjih sošolcev in sošolk ter vse tri učiteljice, ki so nas poučevale na Krki, ga. Matilda Piškur, ga. Cvetka Pasar in ga. Ada Slana. Tudi ta večer smo se ob srečanju počutili skoraj tako kot takrat pred 40 leti. Kar nekaj časa smo potrebovali za uvodne pozdrave in tople stiske rok, saj se nekateri niso videli od zadnjega šolskega dne v osnovni šoli. Vsi veseli in nasmejani smo podoživeli trenutke Izpred 40 let In ponovno vstopili v krško šolo. Skozi šolske prostore nas je popeljala vodja PS Krka, ga. Lidija Zaje. Tistim, ki se v teh letih niso več vračali v šolo, je postala ta zgradba kar tuja. Nekateri, ki pa smo se tukaj še večkrat srečali, smo ugotavljali, da se šola prostorsko ni spremenila, le njena notranjost je postala bolj bogata. Srečanje smo nadaljevali v Krški jami. V jamo smo prišli, ko se je že mračilo. Tu pa ni bilo tako temno kot v šolskih časih. Vodnik nas je pospremil v razsvetljeno jamo in nam povedal nekaj o njej. Naše zaključno dejanje je bilo na izletniški kmetiji Hočevar v Gradičku, kjer smo se malo okrepčali in obujali spomine še dolgo v noč. Srečanja smo bili veseli tako nekdanji sošolci kot tudi učiteljice, ki srečanja s svojimi učenci še niso doživele. Ob slovesu smo si zaželeli, da se čez nekaj let ponovno srečamo. Spomnili smo se tudi dveh žal že pokojnih sošolcev. Obiskali smo njuna grobova, ju okrasili s cvetjem in v njun spomin prižgali svečki. Irena Piškur Marija Kovačič iz Stične je bila rojena pred 80 leti na Bojanjem Vrhu pri Muljavi. V osnovno šolo je hodila na Polje pod vznožjem njene rojstne vasi. Službovala je na onkološkem inštitutu v Ljubljani, v ambulanti, kot strežnica. Vedno si je želela, da bi imela svoj dom. Z možem Lojzetom, ki je sedaj žal že pokojni, sta kupila staro hišo v Stični in jo preuredila v prijeten dom. Imela sta pet otrok, kar je v današnjih časih prava redkost. Čas si sedaj na starost Marija krajša z varovanjem svojih vnukov, kadar pa ji preostane še kaj časa, poprime za pero in napiše kakšno pesem. Pred leti smo že lahko brali njeno pesem, posvečeno 100-letnici stiške šole. Tokrat pa objavljamo eno gasilsko, saj je za nami mesec požarne varnosti. Za stiške in druge naše gasilce. L S. GASILCI Gasilec na vso moč hiti, ko sirena se oglasi, čeprav je ura polnoči al pa dve al tri. Gasilec na uro nič ne gleda, samo na pomoč hiti, da čim prej ogenj pogasi. Ko sirena se oglasi, na vso moč hiti, da čim prej do ognja prihiti. Gasilci rdečega petelina se ne bojijo, saj ga hitro ukrotijo, pa čeprav nič plače ne dobijo. O ti sveti Florjan, gasilcev si patron. Varuj domove naše pa tudi gasilce naše, ki delajo za božji Ion ter pazijo na srečo našo. Na gasilskih vajah gasilci veliko časa zamudijo, žene se pa doma jezijo, saj mrzlo naše je kosilo. Marija Kovačič KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 iz kraje vil ili skupnosti Je nova gripa obiskala tudi nas? Verjetno najbolj pogosto obravnavana tema v javnosti ta trenutek je spremljanje in preučevanje nevarnosti, povezanih s pandemijo nove gripe. Takorekoč na vsakem koraku se srečujemo z različnimi nasveti in priporočili. Še zlasti seje razvila polemika o smiselnosti in nesmiselnosti cepljenja proti gripi, pa naj bo običajna sezonska ali pandemska oz. prašičja. Kakorkoli že, dejstvo je, da je pandemska gripa zajela tudi Slovenijo, ne nazadnje prav to beseda pandemska pomeni - gre za širšo epidemijo, ki zajame domala ves svet. Pandemija je sredi meseca zajela tudi našo občino. Se zlasti so zgovorni podatki v naših šolah, saj obe matični šoli v Ivančni Gorici in Šentvidu beležita velik izostanek od pouka prav zaradi pojava pandemije gripe. V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica smo se pozanimali, kakšno je stanje v zvezi z gripo v zadnjem mesecu. Iz poročila o epidemioloških razmerah v otroškem in šolskem dispanzerju v obdobju od 9. I I. do 19. II. 2009 je razvidno naslednje: Hitra rast števila zbolelih z gripo je ugotovljena pri šolskih otrocih, ker je v tej starosti lažje določiti simptome kot pri majhnih otrocih. Simptomi so že poznani. Čez 83 % prvič pregledanih bolnih šolskih otrok je imelo simptome in znake gripe oziroma simptome virusnih obolenj. Pri predšolskih otrocih je zabeležen porast zbolelih z virusno okužbo zgornjih dihal in tudi za gripo z visoko do zmerno povišano vročino, kar je več kot 50 % vseh prvih pregledov v dispanzerju. V večini primerov otroci bolezen dobro prenašajo in se v tednu dni pozdravijo. Pri večini otrok je zadostovala simptomatska terapija: zdravila proti vročini, predvsem paracetamol, higiensko-dietetski režim - počitek, pitje večje količine tekočin, veliko juhe in čajev, vitaminski napitki. Bilo ZD IVANČNA GORICA KDAJ K ZDRAVNIKU? i 2!2:r.;-?T ; ni"imr-v^ Takoj poiščite zdravniško pomoč, če: ODRASLI: - dihate s težavo, vas duši ali imate hude bolečine v prsih - izkašljujete gnoj ali krvavo sluz - vaše ustnice postanejo modro-vijolično obarvane - na vodo hodite vedno redkeje, urina je malo in je temne barve - postanete omotični, počasni, zaspani, zmedeni, na vprašanja zmedeno odgovarjate OTROCI : - težko dihajo že pri manjši aktivnosti - hitro in neredno dihajo - občutijo bolečine in slišite piskanje, ko dihajo - imajo temperaturo, višjo od 39 oC - če neprekinjeno bruhajo - imajo modro ali vijolično obarvane ustnice - če opazite znake izsušitve: omotičnost, redko uriniranje, malo urina - če so zmedeni, zaspani, neodzivni Vsi, ki imate sladkorno bolezen, astmo, kronični obstruktivni bronhitis, bolezni srca in ožilja, se ob prvih bolezenskih znakih pandemske gripe nemudoma posvetujte s svojim zdravnikom. Pomoč pri dežurnem zdravniku poiščemo, kadar se pridružijo težave z dihanjem, občutek pomanjkanja zraka, glavobol z bruhanjem, poslabšanje kroničnih bolezni. Bolj pozorni moramo biti pri majhnih otrocih - visoka vročina, zaspanost, premajhen vnos tekočin in znaki izsušitve narekujejo obisk pri zdravniku brez odloga. CEPLJENJE PROTI NOVI GRIPS Proti pandemski gripi se najučinkoviteje zavarujemo s cepljenjem. Cepljenje je še zlasti priporočljivo za osebe, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni. ZD Ivančna Gorica smo cepilni center za cepljenje proti pandemski gripi. Vsi, ki se želite cepiti proti pandemski gripi, pokličite na tel. št. 01 781 90 00. Cena cepljenja je za vse 7 evrov. Cepljenje se izvaja po urniku. ZD Ivančna Gorica AVTO UGODNE CENE ¡PMEVMAfIK IN PLATIŠČ! i— k v» J» VLEKA MARJAN KLEIVIENCIC S.F». ŠENTVID PRI STIČNI AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.sl je tudi nekaj primerov bakterijske pljučnice in vnetij ušes, ki so jih uspešno pozdravili z antibiotiki. Do sedaj je zaradi težjega poteka bolezni bila ena deklica hospitalizira-na na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ni pa imela pljučnice in ni potrebovala zdravljenja s tami-flujem. Čez dva dni je bila odpuščena domov. Priporočila so, da se zdravilo tami-flu daje otrokom s hujšim potekom bolezni pri bolniškem zdravljenju ali kronično bolnemu otroku, ogrože- nemu zaradi poslabšanja osnovne bolezni po določanju virusa A HINI v brisu sluznice žrela in nosu. V tem primeru bris lahko odvzamejo v laboratoriju zdravstvenega doma in ga po določenem postopku pošljejo na analizo v Inštitut za mikrobiologijo v Ljubljani. Bris lahko odvzamejo v zdravstvenem domu še iz epidemioloških razlogov po dogovoru z dežurnim specialistom epidemilogom iz Zavoda za zdravstveno varstvo, toda do sedaj še niso naredili preiskave iz teh razlogov. Pozitiven mikrobiloški izvid brisov sluznice žrela in nosu na virus nove gripe A HIN I je ugotovljen pri 4 naših otrocih. Eden je bil narejen pri hospitalizirani deklici na Infekcijski kliniki, trije pa pri otrocih z osnovno kronično boleznijo zaradi suma, da bi prišlo do težje oblike bolezni. Dva otroka sta začela jemati tamiflu. Pri učencih na OŠ Stična in podružničnih šolah je bil pozitiven bris žrela na virus A HIN I dokazan pri enem učencu prvega razreda. Povprečno je v šoli manjkalo približno 20 % učencev, na začetku iz nižjih razredov do 4. razreda, kasneje pa tudi starejši otroci do 9. razreda. Na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični so beležili izostanek 20-25 % učencev. Povečan je porast viroznih obolenj tudi pri odrasli populaciji. Bolnikom, ki kažejo znake gripe ali njej podobnih bolezni, se priporoča, da ostanejo doma, omejijo stike z drugimi ljudmi in se izogibajo tesnim stikom z domačimi. Po telefonu se posvetujejo z izbranim zdravnikom! Pomembno je, da počivajo, uživajo dovolj tekočine (vodo, čaj in druge napitke), po potrebi jemljejo zdravila za znižanje telesne temperature in za lajšanje suhega kašlja. Ob nahodu pa naj uporabljajo kapljice za nos, ki olajšajo dihanje in izboljšajo počutje. Matej Steh Srangarji - že 10 let z vami Ansambel Šrangarji praznuje letos deseto obletnico uspešnega delovanja vali deseto obletnico, ki smo jo priredili skupaj z Društvom prijateljev konj Višnja Gora. Društvo je bilo namreč ustanovljeno istega leta kot naš ansambel. Imeli smo veliko vrtno veselico, na kateri smo si tako člani ansambla kot društvo dali vsak svoje ime. Vse je bilo zgolj naključje, danes pa aktivno sodelujemo in smo med seboj pobrateni. Trenutno ansambel pripravlja v studiu tudi nove viže, dve že lahko slišite na radijskih valovih. Ena je polka, ki nosi naslov Mi smo klapa, druga valček Na drugi strani meje, ostale pa boste kaj kmalu slišali in tudi videli na televizijskih zaslonih. Šrangarji veliko nastopamo na različnih prireditvah, osebnih praznovanjih, porokah, veselicah, koncertih ter dobrodelnih nastopih. Letošnje prvo skupno leto v novi zasedbi je prineslo veliko novega in upamo, da se bomo Šrangarji prihodnje leto zopet pojavili na kakšnem festivalu. Vsem bralcem pa se ob tej priložnosti zahvaljujemo za vašo podporo, hkrati pa vas vabimo k skupnemu sodelovanju. Naš moto je: Če kdo na ohceti fali, to ne smejo biti Šrangarji. Ansambel Srangarji uiur-s!,s n .k rn-com m J . m Naš ansambel smo poimenovali po znanem običaju iz naše kulturne dediščine, ki se je ohranil do danes. Ansambel Šrangarji je nastal leta 1999, ko sta njegove prve temelje postavljala Jaka Kastelic (harmonika, bas) in Damjan Zibert (kitara, klaviature). Začela sta kot duet, kasneje sta se jima pridružila še pevka in basist. Čez nekaj let je ansambel postal fantovski kvartet, danes pa ga sestavljajo trije fantje in dekle. Poleg ustanovnih članov še basist Miha Bedenčič in pevka Saša Hažič. Leto 2003 je bilo prelomno, ko smo se prvič pojavili na festivalu narodno-zabavne glasbe. Takrat smo dobili tudi prvo nagrado strokovne žirije (Koroški festival polk in valčkov). Isto leto smo prejeli nagrado najboljšega novinca na Festivalu Števerjan, naslednje leto drugo nagrado strokovne žirije na Koroškem festivalu, pa uvrstitve v finale (Vurberk 2006, Števerjan 2007) ter na Pesmi preprostih ljudi (2007, 2008). Ves čas smo snemali svoje najbolj znane viže, posneli dva video spota ter nastopali v raznih radijskih ter televizijskih oddajah. Šrangarji smo pred kratkim prazno- llll ¡man «ipp i«§ ¡sf mul^HBHi Tokrat bomo zopet malo pogledali v središče Ivančne Gorice. Ni dvoma, da novo krožišče pritegne pozornost slehernega, na parkirišču pri banki pa še marsikaj ni urejeno. Tokrat nas je zmotil star in poškodovan kason, ki ga je do nedavnega uporabljala za shrambo suhe robe prijazna Ribni-čanka, ki prihaja občasno prodajat svoje izdelke v Ivančno Gorico. Sedaj se vozi s sodobnim tovornjakom, medtem ko starega še ni uspela odpeljati. No, po zagotovilih, ki jih je dala na naše vprašanje, naj bi se to prav kmalu zgodilo. Seveda bomo poročali tudi o tem dogodku, (mš) Nikomur pa ni mar za tole jablano, ki raste ob železniški progi pri banki sredi Ivančne Gorice. Bogato rodi vsako leto, čeprav plodov nihče ne obira. Spomladi pa spet pohiti in pod uvelimi in počrnelimi sadeži že poganjajo beli cvetovi. Pa naj bo vsaj predlog za Klasjev rekord. Tekst in foto: Jelka Agnič Iz krajevilill skupnosti _:_2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 13 /Va/ vrčičeJc Pri spomeniku prvim domačim talcem v Sadu V Šentvidu vlamljala četverica neznancev V javnosti večkrat kroži razpravljanje o naraščanju kriminalitete v našem okolju. Nobenega dvoma ni, da težke gospodarske razmere kriminal še dodatno povečujejo. O varnostnih razmerah v naši občini so že pred časom razpravljali tudi naši svetniki na eni izmed sej občinskega sveta, na kateri je bil gost tudi komandir Policijske postaje Grosuplje. Takrat so bile izpostavljene tudi razmere na območju Šentvida. V zadnjih letih se zelo pogosto sliši o vlomih v šentviškem koncu. Največkrat gre za vlome v osebna vozila pa tudi stanovanjske in počitniške objekte, še posebej so na udaru razni društveni domovi, trgovine in podobno. Zanimivo je, da so izrazito pogosti vlomi v osebna vozila v samem središču Šentvida, eno takšnih nevarnih mest pa je parkirišče pri pokopališču in mrliški vežici ter pred kulturnim domom in župniščem. Mnogokrat je bilo vlomljeno v osebne avtomobile prav med pogrebi. To se je pogosto dogajalo tudi v bližini drugih pokopališč v občini. Slišati je bilo, da bo potrebno za varovanje aktivirati domače gasilce ali pa naj bi za najem varnostnika poskrbela kar pogrebna služba. Na razmišljanje o tej problematiki me je napeljal zadnji vlom na parkirišču v Šentvidu. Pravzaprav je šlo za pravi množični vlom, saj je bilo pred tedni v petek zvečer, ko je bilo pri mrliški vežici in okolici parkiranih več deset vozil, vlomljeno v kar sedem osebnih vozil. Ta številka pa bi bila lahko še večja, če ne bi eden izmed lastnikov vozil - večina je bila ta čas na pevski vaji v cerkvi - slučajno šel ven in tako rekoč zalotil četverico na delu. Tisti večer policijski patrulji, ki je kasneje prišla na prizorišče, podatek o registrski oznaki vozila, s katero so vlomilci pobegnili, ni veliko pomenil, češ da gre za ukradeno tablico. K sreči iz nobenega vozila ni bilo nič ukradenega, tudi zato ne, ker ničesar vrednega v njih lastniki vozil niso pustili. Seveda nekaj materialne škode na vozilih je vendarle bilo, v en avtomobil je bilo vlomljeno celo skozi oboje prednjih vrat. Šlo je za izkušene storilce, saj sledi vlomov ni bilo veliko, vsa vlomljena vozila pa so imela Izklopljene notranje luči, torej je vlomilec najprej ugasnil stikalo, saj ko se odprejo vrata, posveti tudi lučka. Ko sem se kasneje imel priložnost pogovarjati z vodjo našega policijskega okoliša in mu opisoval zgornji primer, je dejal, da policija potrebuje čim več informacij o dogajanju v naših vaseh, saj domačini lahko prej opazimo kakšno nenavadno osebo, vozilo in podobno. Samo na ta način lahko zberejo čim več podatkov in morebitne povezave z neznanimi storilci. Dejal je še, da se na primeru Šentvida veliko dela, neuradno smo izvedeli, da se pripravlja tudi večja akcija. Ko bi le obrodila kaj sadov, kajti samo vprašanje časa je, kdaj kdo pride na vrsto, da doživi kakšno neprijetnost. In če se povrnem na omenjeni »razbojniški večer«. Med prisotnimi, tudi sam sem bil med njimi, se je razvilo razmišljanje o tem, kaj storiti, da bi vsaj malo zaščitili omenjeno parkirišče. V mislih smo imeli luči na senzor in kamere, sogovornika pri izvedbi pa bi lahko bila krajevna skupnost in celo župnišče. Matej Steh Lenart zemljo zaklene Prezimovanje balkonskih rož in posodovk Veliko ljudi vsako jesen ob nastopu mraza rastline enostavno zavrže, ker nimajo prostora za njihovo prezimovanje, je pa tudi mnogo ljubiteljev rastlin, ki prezimijo svoje lepotice In jih uporabijo v zasaditvah naslednje leto. Včasih s prezimovanjem lončnic niso imeli velikih težav. Postavili so jih namreč v nezakurjeno kamro in tam so imele rastline idealne pogoje. Primerni prostori za prezimovanje so garaže, hodniki pa tudi hlevi, vendar pa mora biti povsod prisotno veliko svetlobe. V stanovanjih žal nimamo prostora za shranjevanje sezonskih rastlin, ki so posajene v korita, zato pa se vedno najde prazna okenska polica, na kateri pozimi lahko razpostavimo lončke s potaknjenci. Primerno prezimovališče mora Imeti dovolj svetlobe ter temperaturo okrog 10 do l2o C. Rastline v času prezlmovanja držimo nekoliko bolj suhe. Zalivamo jih previdno, da ne omočimo nadzemnih delov. Redno odstranjujemo vse odmrle dele, da ti ne gnijejo na rastlinah. Enkrat mesečno pa jih je potrebno pognojiti s tekočim gnojilom. Marsikdo čez zimo še vedno ohranja pokončne pelargonije in bršljanke. Vemo, da pelargonije, stare dve leti, cvetijo še posebej bogato. Še preden pričakujemo prve zmrzali, pelargonije poberemo z grede ali balkonov, otre-semo čim več prsti, obrežemo korenine In stebla ter odstranimo vse liste. Spravimo jih v globoke lesene zaboje (ali škatle iz močnega kartona), ki morajo imeti na dnu odcedne luknje. Zaboje napolnimo do polovice s substratom, ki vsebuje toliko hranilnih snovi, da rastline sicer preživijo, ne morejo pa odgnati. Pripravljene rastline zložimo v zaboj, lahko so blizu skupaj, ne smejo pa se dotikati. Nasujemo substrat do vrha zaboja, vmes rastline večkrat rahlo potlačimo, temeljito zalijemo in pustimo zaboj en dan na prostem, da odteče odvečna voda. Pozimi zalijemo le, če se substrat zelo izsuši in se bojimo, da se bodo rastline posušile. Zaboj postavimo na svetlo mesto, kjer ne zmrzuje. Če prostora ne moremo ogrevati, zaščitimo rastline v zelo mrzlih obdobjih tako, da jih ovljemo s časopisnim papirjem, vrečami ali preprogo. Sredi zime začnejo pelargonije poganjati, zgodaj spomladi lahko te poganjke uporabimo za potaknjence. Tudi posodovke, ki izvirajo iz toplih krajev, potrebujejo posebno skrb. Ker niso vajene nizkih zimskih temperatur, ki bi jih lahko poškodovale, jih je potrebno jeseni prestaviti v zavarovan prostor, kjer prezimijo. Najpogosteje prezimujemo oleandre, palme, rož- Za nami je mesec november, ko se spominjamo mrtvih bolj pogosto kot sicer. Naši spomini sežejo tudi v čas druge svetovne vojne in njenih številnih žrtev. Mene je pred nedavnim spomnil na nedolžne žrtve leta 1942 Anton Čebular iz Doba. Ko sva se ob neki priliki srečala, je najin pogovor zašel v čas vojne in začel mi je pripovedovati o prvih domačih talcih, pobitih med vojno v Sadu. Prepričanje, da so bili prvi domači talci, ki so jih Italijani ustrelili, tisti v Radohovi vasi, je napačno, mi je zatrjeval gospod Tone. Moram priznati, da mi je bilo sprva nekoliko nejasno, saj sem vedel, da ima Radohova vas neko pomembno mesto med dogodki v času italijanske okupacije. Seveda nesporno drži, da so bili 28. aprila 1942 ustreljeni talci v Radohovi vasi prvi talci v t. i. Ljubljanski pokrajini, ki je obsegala Ljubljano s širšo okolico, Notranjsko in Dolenjsko. Vendar je šlo je za šest talcev, ki so jih pripeljali iz novomeških zaporov, ustreljeni pa so bili kot povračilni ukrep za partizanski napad na italijanski vojaški vlak v Radohovi vasi nekaj dni pred tem. Danes je spisek imen pri spomeniku talcem v Radohovi vasi sicer daljši, saj zajema tudi domače partizane, padle med vojno. Bilo je 1. septembra 1942 Do ustrelitve talcev, o kateri mi je pripovedoval Tone, pa je prišlo v prvih dneh septembra istega leta. Sojenje talcem je potekalo pri njih doma na podu, na seznamu predvidenih talcev pa je bil tudi Tonetov oče. Menda ga je gotove smrti rešilo ravno to, da je sojenje potekalo na njihovem domu. Še isti dan je bil del obsojenih domačinov ustreljenih ob gozdu na robu vasi. Naslednjega dne pa še preostali, vendar ne v Sadu, temveč v Radohovi vasi. Na padle talce v Sadu danes spominja spomenik, postavljen takoj ob vstopu v gozd, nad kolovozno potjo. Spominsko ploščo na kamnu je postavila leta 1985 Krajevna skupnost Dob. Na plošči je napis: Na tem mestu so septembra 1942. leta padli prvi talci KS Dob. Pripisana je letnica 1985. Gospod Tone je opisane dogodke doživljal od blizu, saj so se odvijali tako rekoč pred njegovimi takrat še otroškimi očmi, ki so vojno doživljale na Rutarjevi domačiji v Sadu. Podatke o padlih talcih na tem območju pa zasledimo tudi v zgodovinopisju. V knjigi slovenskega zgodovinarja Toneta Ferenca Ubija se premalo lahko med objavljenimi seznami usmrčenih Slovencev v času italijanske okupacije najdemo tudi imena talcev, pobitih v zadnjih dneh avgusta In prvih dneh septembra 1942, prav v vaseh današnje krajevne skupnosti Dob in njene bližnje okolice. S Tonetom sva se srečala in obiskala spomenik. Prižgala sva svečo v spomin na tam pobite in druge domače žrtve vojne. Matej Šteh marin, lovor, limone, mandarine. Za prezimovanje posodovk so najbolj primerne svetle kleti, stopnišča, rastlinjaki ali drugi prostori, kjer je temperatura med 5 in 8 stopinj Celzija. Pozimi posodovke običajno skorajda ne rastejo, saj je tudi zanje zima čas počitka. Zelo pomembno je, da imajo posodovke med prezimovanjem dovolj svetlobe, temperatura in zračna vlažnost pa ne sme biti previsoka. Pri višjih temperaturah se bodo rastline namreč prebudile in bodo začele poganjati dolge, tanke poganjke (ob pomanjkanju svetlobe so ti običajno tudi zelo bledi). Zaradi prekinjenega zimskega počitka bodo spomladi precej bolj občutljive na bolezni in škodljivce. Zalivamo bolj poredko, saj lahko pre- več vlage v zemlji povzroči pojav plesni, različnih bolezni ali gnitje korenin. Seveda pa ne smemo povsem pozabiti nanje, saj se bodo sicer posušile. Pomembno je tudi, da rastline zalivamo s postano in ne prehladno vodo -voda neposredno iz vodovoda ni primerna, saj pri rastlinah povzroči šok, poleg tega pa običajno vsebuje precej vodnega kamna. Spomladi jih začnemo pospešeno dognojevati, takrat bodo zaradi višjih temperatur rastline začele ponovno odganjati in rasti. Preden jih prestavimo na prosto, jih očistimo, porežemo posušene ali odmrle poganjke ter oblikujemo preveč razraščene rastline. Irena Ihan v Šolstvo * Selitveni serv!s/0" • SELITVE • MONTAŽA IN DEMONTAŽA • ČIŠČENJE IN KOSOVNI ODVOZI • PREVOZI •ADAPTACIJE •ČIŠČENJE •UREJANJE OKOLICE IN VRTOV r KUPON 17AP0PUS125 a gsm: 051302 842 www.maksi3.si MAKSI SELITVENI SERVtS Miodra^ Maksimovics.p. Studenec 20,1295 Ivancna Gorica Izvedli smo številne dejavnosti na temo ustne, zobne higiene. Glavna dejavnost, ki jo je izvedel vsak učenec, je bila pravilno ščetkanje zob, ki je bilo še posebej zabavno zaradi tabletk, ki so obarvale umazane zobe. Ob tem smo lahko opazovali, kdo je upošteval navodila, ki so bila prikazana na veliki čeljusti. V pravljici se nam je predstavila Zo-bomiška, ki jo naši otroci prav dobro poznajo, saj so mlečni zobki začeli izpadati že našim najmlajšim šolarjem. A pravijo, da bolečega zobobola, kot ga je doživela miška iz pesmice Vo-jana Arharja, še niso doživeli. Seveda pa že vsi dobro vedo, h komu se moramo nemudoma napotiti, če pride do tega. Seznanili smo se z razlikami "in podobnostmi mlečnih in stalnih zob, jih prešteli ter iz papirja izrezali ter oblikovali čeljust z zobmi ter zobno ščetko. Rešili smo tudi nekaj poučnih ugank in premetank ter na koncu preverili naše znanje z mini kvizom. Bodoči zobozdravnici se zahvaljujemo za sodelovanje in jo prisrčno Utrinek iz podružnične šole Temenica vabimo k nadaljnjemu. Zavedamo se, da ni dovolj, da našim zobkom posvečamo pozornost le občasno, ampak moramo to početi zmeraj. Z zdravimi zobki bomo tako poskrbeli tudi za lep nasmeh. Bojana lljaž koordinatorica dejavnosti na OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični PRAZNIČNI SEMENJ NA OSNOVNI ŠOLI FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI Vabimo Vas na praznični semenj, ki bo v petek, 4. decembra 2009, ob 17. uri. Uvodna prireditev, na katero ste vsi vljudno vabljeni, se bo pričela ob 17. uri v šolski avli, nato pa se boste sprehodili med stojnicami, si ogledali in kupili izdelke, ki so jih za vas pripravili učenci. Glavni namen šolskega semnja je zbiranje sredstev za šolski sklad, ki jih bomo namenili zimski šoli v naravi, zaključni prireditvi učencev devetih razredov, zaključnim ekskurzijam ter socialno ogroženim učencem. Se enkrat lepo vabljeni, veselimo se vaše udeležbe. Zdravi zobje za lep nasmeh Šport špas na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični V mesecu oktobru in novembru smo učenci od prvega do četrtega razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični izvedli preventivno akcijo za zdrave zobe. Za pomoč pri izvedbi smo se obrnili na zobozdravstveno ambulanto Ivančna Gorica, kjer so nam zaradi bolniške odsotnosti zdravstvene delavke ponudili pomoč prijazne študentke Joži Lampret, ki končuje študij stomatologije. ogledate pa si jo lahko tudi na spletni strani www.sportspas.si. Pripravile: Polona Lampret, Karla Oven in Sonia Skof V sredo, 30. 9. 2009, je na naši šoli potekalo snemanje mladinske oddaje Televizije Slovenija Šport in špas. Oddaja je sestavljena iz več delov. V učilnici za gospodinjstvo so učenke in učenci pod vodstvom mentorice prehrane pripravili zdrav obrok, predstavili smo športno infrastrukturo na naši šoli, učenci razredne stopnje in podaljšanega bivanja so predstavili projekt Eko šola - zdrava šola, sodelovali smo v akciji zbiranja odpadnega papirja in znesek pridobljenih finančnih sredstev od zbiranja papirja namenili fundaciji Pismo srca, v rubriki Mali koraki pa se je prestavil obetaven motokrosist naše šole Luka Kutnar. Udeležili smo se tudi športnega dogodka v Ljubljani - spoznali smo novo športno panogo Fllorball in se pomerili v pravi tekmi z igralci ljubljanskega kluba. Zanimiva izkušnja je bila tudi ogled proizvodnje sokov Dana na Mirni. Oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 25. 10. 2009, na I. programu RTV Sloveniia do otroški oddaii Živ žav. Sistemi za uporabo deževnice Biološke čistilne naprave Bodite pametni in prihranite do 50 % pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico Posode za vodo - nadzemne in podzemne izvedbe - rezervoarji - filtri za deževnico - plavajoči sesalni kompleti - črpališča - digitalni pokazatelji nivoja Ponikalni sistemi za : - izpust iz čistilnih naprav - greznic - odvodnjavanje parkirišč - odvodnjavanje s streh... Biološke čistilne naprave od 2 - 200 PE (prebivalcev) Greznice (zbiralne^dvo prekatne in troprekatne) ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA , LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali 051 / 652 -192 E-mail: info.armex@siol.net www.cistllnenaprave-dezevnica.si Sölstvö 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 15 TRGOVINA •izbor žensl mk: RAJ Ki RIBOLOV IN REKREACIJO ^ Toneta Kralja 2, Grosuplje s na pod Slivniškim hribom) Veverice iz vrtca Pikapolonice smo odšle na kostanjev piknik na Gradišče Zdaj, ko v novo vrtčevo leto že pošteno zakorakali smo, tudi naše prvo druženje, veselo in razigrano, mimo je šlo. Naj povemo vam, kako zelo smo imeli se lepo. Veveričke male smo ob gozdu se zbrale, da ne pozabimo, tudi naše starše smo s seboj pripeljale in nato po gozdnih stezicah odskakljale. Vevericam smo želodke nabrale, se z vejicami in listjem igrale, po gozdu tekaJe in telovadile, tudi pesmico o grozdku deklamirale in tako staršem svoje delo pokazale. Predvsem pa se močno potrudile, da naše so noge v hrib hodile. Nekajkrat na poti smo si počitek privoščile in na koncu že komaj smo hodile. S pomočjo Tatjane, Andreje in staršev je šlo, da smo le na Gradišče prispele in tam kostanjev piknik imele. Anita Zaletelj (Tejina mamica) Policist Leon svetuje Na obisku pri nemških dijakih dali na glavo slušalke in mikrofon, preko katerega smo se potem pogovarjali s pilotom in kopi-lotom. Dobili smo še nekaj dodatnih navodil in nato vzleteli. Poleteli smo nad Kranjem do Krvavca in nazaj na letališče. Polet je trajal dobrih 15 mi- nut. Med poletom smo lahko fotografirali. Bilo je enkratno doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabil. Tudi v bodoče bom še sodeloval pri projektih, kdo ve, kaj lahko "zadenem" pri naslednjem. Luka Hočevar, 6. c OS Stična Medvedki iz vrtca Miška na obisku pri čebelarju V šolskem letu 2008/09 je v slovenskih osnovnih šolah potekal projekt z naslovom Policist Leon svetuje. Vse leto smo učenci petih razredov osnovnih šol skupaj s policistom, svojimi mentorji in starši obravnavali različne varnostne vsebine in reševali naloge v delovnem zvezku Policist Leon svetuje. V delovnem zvezku so poučne zgodbice in nasveti za ravnanje ob vandalizmu, o različnih oblikah nasilja, o srečevanju s prepovedanimi drogami in uporabi pirotehnike, zavarovanje premoženja, o varnosti v prometu. Učenci smo pisali spise, pesmi, risali stripe, policista Leona, izdelovali plakate, lutke. Izdelke so šole konec šolskega leta poslale na Generalno policijsko upravo v Ljubljano. Na policijsko upravo je prišlo 3 15 prispevkov iz 52 osnovnih šol. Izdelke je pregledala in ocenila posebna komisija. 9. oktobra 2009 so na Policijsko akademijo povabili na zaključno prireditev avtorje 47 najboljših izdelkov, ki so tam tudi razstavljeni. Na prireditev sem bil povabljen tudi jaz skupaj z mentorico, učiteljico Cirilo Zupančič iz Podružnične šole Ambrus. Najprej so nas lepo sprejeli, pokazali razstavljene izdelke, nato pa podelili nagrade najboljšim devetim avtorjem: - trije učenci bodo nagrajeni z jahanjem službenega konja policije - trije učenci se bodo peljali s policijskim čolnom - nazadnje pa nagrade še za najboljše tri - polet s policijskim helikopterjem Kar naenkrat sem zaslišal: Prvi, ki se bo peljal s policijskim helikopterjem, je LUKA HOČEVAR, OŠ STIČNA, POŠ AMBRUS. Bil sem zelo presenečen in hkrati zelo, zelo vesel. Česa takega nisem pričakoval. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad so nam predstavili službenega psa Arnija, ki je pokazal svoje spretnosti in znanje. Pokazali so delo policista motorista, policijsko "marico" in policijsko opremo. Na koncu pa so poskrbeli še za naše prazne želodčke (pomfrit, zrezek, sladica, pijača). In s čim sem si prislužil tako lepo nagrado? Izdelal sem strip z naslovom SAM DOMA. 23. oktobra 2009 smo z družino odšli na letališče Brnik, kjer me je čakala nagrada. Najprej so nam razkazali policijske helikopterje, ki jih uporablja policija. Lahko smo postavljali različna vprašanja, se usedli v helikopter, fotografirali. Ob 15.30 pa so glavne tri nagrajence odpeljali do helikopterja, s katerim smo se nato odpeljali. Ko smo se usedli v helikopter, so nam Ob zaključku teme smo sklenili, da bomo čebele spoštovali in jedli več medu, saj je zelo zdrav. V ta namen bomo imeli tudi medeni zajtrk. Čebelarju Matjažu hvala za sprejem in pogostitev. Marica in Tadeja in ženski klobuki vseh obli materialov kot so volna, zajčja dlaka, aR umetno krzno, usnje Elegantni svečani modni klobu Poročilo mednarodne izmenjave dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice in Realne šole iz Hirschaida, ki je potekala v mesecu oktobru 2009 v Nemčiji. Igor Rajner, prof. nemščine vodja izmenjave Otroci iz skupine Medvedki smo odšli na obisk k mlademu čebelarju Matjažu Perku. Prijazno nas je povabil v čebelnjak, kjer nam je razkazal bivališče čebel, spoznali smo člane čebelje družine, vosek, pripomočke za delo v čebelnjaku, nekaj otrok pa si je nadelo celo pravo čebelarsko obleko. Na koncu smo vsi z veseljem poskusili še cvetlični in akacijev med, ki nam je šel še kako v slast. G. Matjaž nam je na koncu razdelil zloženke o čebelicah in medu ter nam podaril med. Srednja šola Josipa Jurčiča že nekaj let sodeluje z Realno šolo v Hirschaidu iz dežele Franken na Bavarskem. Prijateljstvo obeh šol ima večletno tradicijo, prav tako smo letos praznovali deseto obletnico pobratenja občin Hirschaid in Ivančna Gorica. Skupina sedemnajstih dijakov in dveh profesorjev, Igorja Rajnerja in Andreja Sveteta, smo se meseca oktobra udeležili petdnevne izmenjave v Hirschaidu. Naši dijaki so bili nastanjeni pri nemških družinah, kjer jim je bilo omogočeno iz prve roke spoznavati način življenja pri njih in krepiti medkulturne odnose. Osnovni namen druženja je bil, da slovenski in nemški dijaki pri izmenjavi aktivno sodelujejo, da se spoznavajo in medsebojno kulturno bogatijo. V dneh od 5. do 9. oktobra so nemški kolegi organizirali dnevne dejavnosti na šoli in izven nje. Dijaki so bili aktivni v šoli na delavnicah, v katerih so v skupinah razmišljali, razpravljali, sodelovali in ustvarjali (delavnica Spo- znavanje drug drugega, ustvarjanje izdelkov z ogleda mesta Bamberg ...). Izdelke so nato natančno predstavili v nemščini in angleščini. Nekaj izdelkov so razstavili na njihovi šoli, nekaj pa smo jih vzeli s seboj v Ivančno Gorico. Namen projekta je bil jezikovno povezovanje mladih, zato smo gojili komunikacijo v obeh svetovnih jezikih, v nemščini in angleščini. Nemški dijaki so nam predstavili tudi nekatere zgodovinske, kulturne in naravne lepote njihove dežele. Udeležili smo se enodnevne ekskurzije v mesti Bamberg in Nürnberg. Prav tako smo se udeležili potepanja po naravi v neposredni gričevnati okolici Hirschaida. Prepričani smo, da je izmenjava okrepila prijateljske odnose, naučila mlade razmišljati v evropskem duhu, se prilagajati in ceniti medčloveške ter prijateljske odnose. Tudi ta izmenjava nas je prepričala, da je tovrstna de: javnost izrednega pomena za osebno rast in oblikovanje nas vseh. Takšne in podobne aktivnosti mladim odpirajo vrata v svet. 16 KLASJE | Ivančna Gorica, november 2009 m. ~ -%, j * ■ ffšfnnŠM/1-p?«'ser. -— : «§F »ytjdje# k se dobro poznaj©,? so varni pred predsodki«« Gradimo prijateljstvo med občinama Ivančno Gorico in Hirschasd POBRATENJE PARTNERSCHAFT S pričujočim podlistkom želimo, spoštovani bralci, predstaviti številne vezi, ki nas vežejo s prebivalci pobratene občine Hirschaid. Da bi natančneje spoznali njihovo preteklost, želimo v prvih delih podlistka najprej orisati nemško zgodovino od obdobja Prvega nemškega cesarstva do sodobne povojne Nemčije. V nadaljevanju pa se bomo natančneje seznanili z deželo Bavarsko in pokrajino Franken, od koder prihajajo naši prijatelji iz Hirschaida. V prvem delu smo se seznanili s tridesetletno vojno, ki je pomenila konec Prvega nemškega cesarstva in nastanek manjših državnih tvorb, katerih sledi še danes vidimo v nemških zveznih deželah. Tokrat pa o ponovni združitvi in nastanku Drugega nemškega cesarstva. Drugo cesarstvo (das Zweite Reich) Med nemškimi državicami se je v evropski politiki najbolje odrezala Prusija. Takratne velesile so jo morale kmalu upoštevati. Prvi pomembnejši pruski kralj je bil razgledan mož. Na svojem dvoru v Potsdamu je gostil celo Voltaira. Kmalu se je pruska armada, ki je veljala za vzor reda in discipline, izkazala tudi na bojnem polju. V sedemletni vojni za Slezijo je morala Marija Terezija popustiti Knez Otto von Bismarck je z železno roko dolga leta oblikoval prusko notranjo in zunanjo politiko. Prusija je postala gonilna sila nemške združitve, saj je obvladovala skorajda dve tretjini nemškega nacionalnega ozemlja in bila tudi v evropskem okviru upoštevanja vreden politični sogovornik. in prepustiti del te strateško in gospodarsko zelo pomembne pokrajine Prusom. V bitki pri VVaterlooju, v kateri je bil Napoleon dokončno premagan, so pruske enote generala Blucherja odločilno prispevale k zmagi protifrancoske koalicije. Prusija je tako lahko postala gonilna sila nemške združitve. V drugi polovici 19. stoletja je prusko politiko oblikoval in vodil znani Bismarck. S carinsko unijo, v katero so se postopoma vključevale male nemške državice in Grad Neuschv/anstein je danes eden najbolj donosnih turističnih ciljev, saj ga obišče več kot milijon turistov letno. Dal ga je zgraditi duševno neuravnovešeni Ludvik II. Bavarski, kije oboževal Wagnerja in svet germanskih mitov. v kateri so Prusi v drugi polovici 19. stoletja z blagoslovom Francije prevzeli vodstvo, so bili ustvarjeni pogoji za združitev nemških dežel v enotno državo. Med prusko-francosko vojno 1870— 71 so Prusi zasedli severozahod Francije. V Parizu so izbruhnili socialni nemiri, prišlo je do t. i. Pariške komune. Soočena z mnogimi socialnimi in notranjepolitičnimi problemi Francija ni bila sposobna, da bi se uprla agresorju. Konflikt je bil rešen v njeno škodo. Prusi so oklicali združitev nemških dežel v enotno nemško cesarstvo in novonastali evropski državi priključili francoski pokrajini Alzacijo in Lore-no, ki sta pred tridesetletno vojno vsaj delno spadali pod nemško cesarsko krono. Na vzhodu pa je novo cesarstvo že imelo ozemlja razdeljene Poljske in Pribaltik (t. i. Vzhodno Prusijo). Tako je upala ujeti tekmice, evropske velesile, ki so si delile in skorajda razdelile kolonialno pogačo. Kraljevina Bavarska Kraljevina Bavarska, o kateri bomo morali še obširneje govoriti kasneje, saj je dežela Franken del današnje zvezne dežele Bavarske, je bila za Pruse edini resni, pa tudi nevarni tekmec. Po površini je bila ena največjih tedanjih nemških državic. Že stoletja so ji vladali kralji iz rodbine VVittelsba- ch, prebivalstvo je bilo pretežno katoliško in je imelo v primerjavi z drugimi nemškimi državicami že jasno razpoznaven čut pripadnosti deželi, katolištvu in VVittelsbachom. Te poteze so lahko pozornemu obiskovalcu današnje zvezne dežele Bavarske jasno razvidne. Dežela se je vso svojo zgodovino usmerjala pretežno na jug, z Avstrijo in Habsburžani so bili VVittelsbachl tudi rodbinsko povezani (znamenita cesarica Sissi, soproga Franca Jožefa, je bila bavarska princesa). Habsburžani so bili namreč do 19. stoletja med drugim vsaj formalno tudi cesarji »latinskega cesarstva nemške narodnosti«. Ker je bila Prusija pretežno protestantska, je tudi ta verski element igral pomembno vlogo. Razumljivo, da Bavarske navezava na Prusijo oziroma priznanje pruske nadvlade niti malo ni mikala. In to so Prusi prav dobro vedeli. Čudaški, melanholični Ludvik Bavarski, ki naj bi zasedel bavarski prestol in na ta način postal pruski tekmec na evropskem političnem zemljevidu, je utonil v Starenberškem jezeru v do danes še vedno nepojasnjenih okoliščinah. Nekateri zgodovinarji menijo, da so imeli pri njegovi smrti prste vmes tudi Prusi. M. A. Ficko Novi hlebec Skorjavc je tak, kot bi ga na mizo položili naravnost iz krušne peci katere od slovenskih kmetij. njegova debela in razpokana skorja je prava posebnost, še bolj pa pritegne, ko se pri pokušanju združi z mehko in sočno sredico. Po bogati skorji, ki jo na Skorjavcu seveda naprej opazimo, nas pričaka še razkošna sredica. Hlebec smo namreč pripravili iz izvrstne bele moke, v katero smo dodali prgišče koruznega zdroba in ržene moke. Za mehkobo in sočnost sredice smo v testo vmesili še droži ali naravno kislo testo. Skorjavc je tako ne samo zelo okusen, temveč je v skupno veselje grosupeljskih pekov in ljubiteljev kruha tudi kot novi član družine prvovrstnih hlebcev, izdelanih brez aditivov. Prileze se k vsaki jedi. Poskusite! A .....'¿¿p*"* ur S . W -M* JI« tpfS I " ¥ • vJRtv': * f&Sftt t * ^ r,,m«?* v j-- -? i 60 let Mercatcr 'Pekarna Cfrosuplje Narejeno z ljubeznijo JEfS! ■sri Domoznanska galerija —___2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE Pavel Perko . Črtica o „ (25. I. 1877- 10. 3. 1970) PISATELJ IN ŽUPNIJSKI UPOKOJENEC NA MULJAVI zato je v tej vasi ostal celih petindvajset let, v miru pisal in se zadrževal v naravi. Komaj oseminpetdesetleten se je upokojil (1935) in se kmalu preselil k nam, na Muljavo, ki je bila tedaj podružnica župnije Šentvid pri Stični. Tu je zadnjih šestnajst let sodeloval z duhovniškim in literarnim sodelavcem Jožetom Gre-goričem, ki je bil v tistem času župnik na Krki. Perko je Gregoriču zapustil svoje spomine, ki jih ta v nadaljevanjih objavljal po prijateljevi smrti. Nekateri naši bralci se ju gotovo še spomnijo, saj so minila komaj slaba štiri desetletja od Perkove in dve od Gregoričeve smrti. Pavel Perko je na Muljavi preživel celih 34 let - najdaljši strnjeni kos svojega dolgega življenja - in je tam tudi pokopan. Pisateljsko delo Pavel Perko je začel pisati že zelo zgodaj, gotovo ob vzpodbudi svojih literarno navdahnjenih sošolcev. Takrat se je seznanil in se veliko družil tudi s pol leta starejšim Ivanom Cankarjem. Ob koncu svojega življenja je v spominskem zapisu obudil neprijetni dogodek, ki se je pripetil v hiši takratnega velikega pisatelja in vplivnega politika Ivana Tavčarja. Bil je komaj v tretji gimnaziji, Cankar pa v četrti, ko so jima Tavčarjevi dovolili obiskovati njihovo bogato družinsko knjižnico. Pripetilo se je, da je Cankar, iz želje, da bi si kupil knjige, ki so ga že takrat močno pritegovale, pri Tavčarjevih ukradel elegantno vezan letnik Ljubljanskega zvona. Osumljen je bil tudi Perko, a je potem Cankar krajo priznal, gostoljubje pa sta izgubila oba. 6t/ o-----y Pavel Perko se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je oče imel srednje veliko kmetijo, dopolnilno pa se je ukvarjal še s prevozništvom. Po domačih šolah je bistri Francinov fant nadaljeval šolanje na ljubljanski osemletni gimnaziji, ki jo je z maturo zaključil leta 1898. Gimnazijci iz oddaljenih krajev so takrat morali stanovati v Ljubljani, zasebno ali v internatih, in se odtrgati od svojih družin že v rosnih otroških letih. Pavlu so starši našli stanovanje v Florijanski ulici (današnji Gornji trg s cerkvijo sv. Florijana, ki so jo pričeli graditi leta 1672), kjer si je stanovanje delil s Cvetkom Golarjem, nekaj kasneje pa se jima je pridružil še Anton Breznik. To je bila vsekakor imenitna trojka, saj je Golar postal zelo uspešen slovenski pesnik in dramatik, Breznik pa duhovnik in profesor na škofovi gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano ter znamenit slovenski jezikoslovec. Perkov gimnazijski razred je bil nekaj posebnega, ker je bila v njem zbrana cela vrsta literatov: poleg omenjene trojke sta se posebej proslavila še pesnik Josip Murn - Aleksandrov in Franc Grivec, bogoslovni profesor, kulturni zgodovinar in filolog. Ob zaključku šolanja so izdali najbolj znani gimnazijski almanah Na razstanku (1898). Čeprav je Perko veliko pisal že v gimnaziji, pa žal v tem almanahu ni sodeloval. Življenjska in poklicna pot Po veliki maturi leta 1898 je Perko stopil v ljubljansko bogoslovje, ga brez težav končal leta 1902 in potem odšel za kaplana v Škocjan (pri Šmarjeti) na Dolenjskem (1902-1904). Njegov župnik, Peter Bohinjec, je bil takrat že znan in uspešen pisatelj. Sledila je krajša ka-planska služba v bližnji Raki (1904-1905), potem pa so ga prestavili na Gorenjsko, v Kranjsko Goro, a le za kratek čas. Službo kaplana je potem dobil v veliki župniji Žiri (1906-1910), kjer je bil duhovniško in kulturno najbolj dejaven. Žirovci in Dobračevci, ki so se radi prepirali in tekmovali med seboj (kot Stičani in Ivančani), čeprav jih je delil le most, so pustili svoje sledi tudi v Perkovih objavljenih spominih. Posebej zanimiv je odlomek, ki govori o spravni misiji škofa Jegliča (umrl v Stični 1937) in Pavla Perka. Uspelo jima je, da sta sprte va-ščane pomirila ob gradnji nove cerkve. Šele osem let po posvetitvi je dobil mesto samostojnega župnika, vendar v majhni in samotni fari Češnjice nad Moravčami. V cerkveni hierarhiji ni imel večjih ambicij, Z NAŠIH GORA PAVEL PERKO Perko je kot gimnazijec in semeniščnik"sproti prebiral Dom in svet in Ljubljanski zvon, tedanji osrednji slovenski reviji za kulturo in slovstvo, vendar so njegove prve črtice izšle v Slovenskem narodu, ki gaje takrat urejal Fran Govekar. Prva, Naš prater, je bila bolj feljton kot črtica. Vsekakor je bilo njegovo pisanje o hrupnih in plehkih zabavah v Lattermanovem (današnjem Tivoliju) drevoredu v Ljubljani tako živo, da so se nekateri prišli pritoževat na uredništvo, ker so se prepoznali med »junaki« Perkovega popisa. Naslednje črtice so povsem leposlovne in se ukvarjajo z usodami podeželskih ljudi, zgaranih kmetov, zapitih in razočaranih kmečkih delavcev ipd. Svoj največji mladostni uspeh je Perko dosegel z idilično zasnovano novelo Piščalka, ki slika ■ Spisa! Pavel Pérko. . . it pouk in kratek čas. Izdala in založila Družba sv, Mohorja v Celovcu, zvezek. Rotijin Blaže. i i i je debel in nekoliko zabuhel v obraz; počasne, inalo neokretne hoje In oblečen v debelo hodnično srajco, ki je bila vedno lesno napeta ob mesnatih iakteh. Tak je bil Rogljaoov Janez. Pri sosedih ni bil priljubljen, Bil je preveč samosvoj m premalo odkritosrčen. Kolikrat je hodil pred svojo hišo gori in doli, gledaje v na in mrmrajoč sam s seboj, Včasih je posta! ter pogleda! okrog sebe skoro boječe, ali ga kdo vidi ali ne. In ko ni bilo .nikogar, je Sel za hižo na vzvišen kraj ter od tam meril / vajenim pogledom prostor okrog sebe. Trata m polje in vso posest njegovih sosedov daleS okrog mu je bila znana. Vedno je račenal s »parcelam!« In vedno ogibal, kako bi si prikupil *e kaj sveta aH pa ga zamenjal 5 sosedom v svoj dobiček .. . Sosedje so ga poznali iti pravili, da ni dobro spuščati se v kupčije z njim , .. In res se ni zlepa našel kdo, ki bi bil hotel stopiti 7. njim v resna pogajanja. Takrat je umrla soseda Boiantačka. Bila je vdova ki je imela za rajnim možem maihno hišico in nekaj parcel sveta okrog vogla Zapustila je hčer Ano, ki je bila holj v Mih Ta je torej postala za njo lastnica hišice In nekoliko sveta. Sosed Bende pa je bil Anin boter in ob enem postavljen kot Vlitih njenega premoženja Tedaj torej, ko je umrla stara Boiantačka, je Roglja-nov Jane?, mislil takole: Sosed Bende ima zelo malo sveta okrog svoje hiše; na eni strani komaj toliko, da kap bije na njegovo. Sedaj bi bila prilike, da Bende kupi neka! sveta od Ane Boianiačeve Stara ja bila svojeglavost in V Ceiovei Natisnila iiskarrjea PnrSb'c sv. Motorja- 1903. občutljivo porajanje ljubezni med petnajstletno pastirico Lenico in dvajsetletnim kmečkim hlapcem Lovrom. Zgodba je izšla na častnem uvodnem mestu majske številke Ljubljanskega zvona 1898, v času, ko je bil Perko maturant. To je bil seveda velik uspeh za mladega pisatelja. Pavel Perko je bil le devet let mlajši od dobre-poljskega pisatelja Frana Jakliča (1868-1937), oba sta ustvarila svoja najboljša dela v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja, oba sta objavljala predvsem v katoliških listih Domu in svetu in Slovencu ter pri Mohorjevi družbi (Slovenske večernice). Vsa Perkova zgodnja dela sodijo v zvrst kratke proze: črtice, slike, značajevke, novele in krajše povesti, zato pisatelj ni prišel do samostojnih knjižnih objav. Še v semenišču ali kmalu zatem je napisal in objavil okoli dvajset črtic, podpisanih s pravim imenom in z različnimi psevdonimi. Naj omenimo vsaj tri posebej uspešne: Gad (Dom in svet 1899), Polžar (Slovenec 1899), Rotijin Blaže (Slovenske večernice 55, 1903). Po ustvarjalnem upadu v letih kaplanovanja se je Perkovo pisateljsko delo znova razmahnilo po letu 1910, ko se je ustalil v Češnjicah. Tu so nastala njegova najbolj zrela dela: Klekljari-ca, Na planinah, Odamova hči, Doktor Lovro (Perkovo najboljše delo) ter Moško in odločno (vse Dom in svet 1912-1914). Spomina in branja vredna je vsekakor tudi črtica Goljuf v Slovenskih večernicah 69, 1914. PAVEL PERKO NOVELE IN CRTICE CEUE 1961 idiličnem realizmu, zato ga kot pisatelja najdemo le še v Mohorjevih koledarjih, v mesečniku Bogoljub, glasilu ameriških Slovencev Ave Marija in v mladinskih listih Vrtcu in Mentorju. V periodičnem tisku je z objavami nadaljeval do leta 1926, poslej pa je skoraj povsem utihnil. Ko se je priselil na našo Muljavo, je bil znan in ugleden pisatelj, žal pa je svoje pisanje obudil šele proti koncu svojega življenja na Gregoričevo prigovarjanje. Zapisal je svoje spomine na svoje slovstvene, duhovniške in druge sodobnike in jih prepustil prijatelju v posmrtno objavo. Dele njegovih spominov tako lahko preberemo v Novi poti (1970), pa tudi v glasilu avstralskih Slovencev Misli (Tho-ughts), 1969 in 1971. Muljava je zibala in udomila več spomina vrednih kulturnih delavcev. Ko bo nekoč nastala muljavska knjiga slavnih krajanov, bo v njej gotovo dobro zastopan tudi Pavel Perko. Če so vrli Dobrepoljci poskrbeli za ponatis celotnega leposlovnega dela Frana Jakliča, bi lahko v naši občini zmogli vsaj eno knjigo izbranih Perkovih spisov. Mihael Glavan Vdr^Jio- jt-, Blaže je rad ¡P pr..v pc',;o:lc premišljat d i Zlasti tafc.He zvečer, ko sv le s sladko zave, da is podrtevpo delo v kraja, zaril v seno ip ttm vil le niso hotele rasti skupaj, čeprav se je trudil, da bi zaspal — našli tedaj so mu kaj rade uile mMi sem eti tja. In tedaj je mislil včasl veliko in dolgo. Luna, ki je svetila skoz ¿pranje v je bi Is družica pri rtje~ sovih sanjarijah. Razsvetljevala mu je temne prostore pod streho, in Blaže je dobro ločil, kako so osmojeni tramovi nad ti tiuvo glavo držali drng v drugčfa, in kako ss je hila razpreála. pajčevma men njimi.. , fo ga Je vsi loj veselila. In Btóe fe mislil in. mislil - - ■ Ko je tako mislil in preudarjal o čem, je bil naposled največkrat zadovoljen sam s seboj. Drugo jotro se je vzbudi! ves vesel "m dobre volje- Kadar pa v svojem premiSijanju rs i mogel priti do povoSjrkga ?.skijučka, u-óaj ga je to vselej jezilo. Zjiifišj je vstal nato posebno čemeren m polni. Premišljal je pa o vsem» prav o vsem; eeld o takih rečeh, ki bi še bile drugemu zdele otročje in malenkostna. = Vendar je najrajši mislil o sebi in o svojih razmerah. Kes, dasi je vede! iz tekušnjc, da fe bil v tem slučaju le malo- i kdaj "popolnoma zadovoljen sam s sebo] - vendar je mislil najrajši o sebi in o svojih razmerah. Rotijin Blaže na gépaj ni bi i take postave, k? bi se bila mogla imenovati lepa. *Ne1 Klar je bil nekako osem-najst let, suh ín Z odrtimi prsmi, & koščenimi rokami, z všlasiimi prsti - kdo bi rekel, <3a je bil lep? Poleg tega je nekoliko Sepa!, odkar je bi še otrok padel h tíbtíl in Zrelost in starost Med prvo svetovno vojno in po njej se Pavel Perko ni mogel priključiti vodilnim literarnim tokovom ekspresionizma in simbolizma. Vztrajal je pri tradicionalnem etnološkem in Perko Pavel, župnik v pokoju, škofov svetnik in slovenski pisatelj Kultura V teku je 10. Festival Stična (od 20. 11. do 5. 12. 2009) Letos se predstavljajo najboljši gostje iz preteklih let Ko se je devet let nazaj pripravljal I. Festival Stična, je bilo Kulturno društvo Stična precej drugačno, kot je danes. Bilo je veliko volje in zagona nekaterih še danes zelo aktivnih članov Kulturnega društva Stična, vse skupaj je bilo izpeljano v veliko manjši zasedbi, s precej manjšo podporo sponzorjev in tudi s precej bolj skromnim, čeprav še vedno zelo kvalitetnim programom. V teh devetih letih pa se je zgodilo marsikaj. Ne samo, da se je obseg dejavnosti v Kulturnem društvu Stična precej povečal (nastala je folklorna sekcija, otroška gledališka skupina, pevska dejavnost), vsako leto je malce zrasel tudi Festival Stična. Postal je mednaroden (predstavljal je Makedonijo, Slovaško in Italijo), število prireditev je podvojil, pritegnil pa je številne mlade, ki vsak po svojih močeh pomagajo pri izvedbi Festivala Stična. In tisto, kar je najpomembnejše, Festival Stična je v vseh teh letih spletel številna trdna prijateljstva, nekateri so ob njem odrasli in se z njim tudi ogromno naučili. Festival se v svojih programskih ciljih vsa ta leta drži iste niti: gledališče, glasba in likovna umetnost. Vsako leto znova pa so organizatorji v program vnesli tudi nekaj novega, svežega, nekomercialnega, a vedno izjemno kvalitetnega. In to zato, da festival tudi širi naša obzorja. »The best of« 10. Festival Stična mnogim pomeni veliko. Poleg tega, da je nekakšen uspeh, potrditev dosedanjega dela, člani Kulturnega društva Stična želijo z njim zaokrožiti vseh devet festivalov. Letošnji festival tako ponuja vse najboljše goste vseh preteklih festivalov, ampak ne najboljše v smislu, kdo izmed njih je danes največja zvezda, ampak predvsem tiste, ki so v Stični uspeli ustvariti najlepše, najbolj prijetno vzdušje. Tiste, ki so pustili najlepše spomine. Kljub temu, da je prvi festivalski vikend že za nami, imamo pred seboj še vedno paleto kvalitetnih prireditev. V Stično prihajajo izjemne glasbene skupine (Neisha, Kontrabanti, Aleš Hadalin in Joži Salej, Makako Jump, Freeway Maschi-ne in Negative two), ki pa smo jim dodali še skupino, ki smo jo dolgo želeli zvabiti na naš oder. Končno nam je uspelo: Murat & Jose. Na gledališkem področju smo pripravili še monokomedijo v izvedbi Boruta, še posebej bi izpostavili otroško predstavo, ki bo igrana, kar otrokom popolnoma drugače in mnogo bolje predstavi gledališče. Festival ponuja še številne druge zanimive večere - npr. literarni večer z domačinko Polono Glavan, potem izredno zanimive potopise, med katerimi lahko izpostavimo tudi domačina Branka Strmoleta in številne druge. Posebej moramo omeniti tudi mednarodni del festivala - letos nas bodo zopet obiskali Makedonci, in sicer izjemen Mando-linski orkester, ki smo ga nekaj let nazaj že gostili in nas je navdušil. Na našo srečo so se tudi letos odzvali povabilu. Gledali bomo gledališko predstavo makedonske skupine Theatre 007, ki pa je gibalna, tako da jezik NE bo ovira. Gostili bomo tudi še eno italijansko skupino z imenom Makako Jump. Za celoten program in druge informacije si poglejte spodnji program, naj pa opozorimo tudi na našo spletno stran www.kd-sticna.si in pa stran na Facebooku. Tu boste lahko spremljali vse podrobnosti, fotografije, mnenja in druge zanimivosti 10. Festivala Stična. Kaj nas še čaka na 10. Festivalu Stična? Četrtek, 3. 12. 2009 ob 19. uri, Kulturni dom Stična: Polona Glavan, literarni večer Polona Glavan se je rodila v Ljubljani in odraščala v Stični, kjer je končala vse tu obstoječe šole, dolgčas pa preganjala sprva v verzih in nato v prozi, ki se je zvesto drži še danes. Ko je odšla na študij primerjalne književnosti in angleščine na Filozofsko fakulteto, se je ponovno zakoreninila v rojstnem mestu, za zdaj za nedoločen čas. Študij ji je prinesel praktičen poklic prevajalke in ustvarjalno druščino sošolcev, ki so ustanovili založbo Beletrina in jo vseskozi spodbujali, naj »napiše kaj za nas«. Od nekdaj se je imela za avtorico kratke proze, zato je leta 2001 presenetila samo sebe z romanom Noč v Evropi, svojim prvencem. Še prijetneje jo je presenetila žirija z nagrado kresnik, ki je roman uvrstila med najboljšo peterico romanov tistega leta. Prej in potem so nastajale zgodbe, ki jih je bilo leta 2004 končno dovolj za zbirko Gverilci. Zanjo je prejela nagrado zlata ptica in na podelitvi od vznemirjenja čisto pozabila na zahvalni govor. Trenutno ima na zalogi nekaj novih zgodb, iz katerih bo nekoč nastala naslednja zbirka. Počasi, a disciplinirano pa piše tudi svoj drugi roman, ki pod delovnim naslovom Kakor obrneš obravnava različne oblike nestrpnosti v naši družbi. Petek, 4. 12. 2009, Kulturni dom Stična ob 19. uri: Igra (The Game), Theater 007, Makedonija, komedija Game je prestava, ki predstavlja nekakšen upor proti klasični shemi ustvarjanja gledaliških predstav, proti politiki v umetnosti gledališč, je alternativna zgodba, ki karikira profesionalna gledališča in predvsem poudarja sprejemanje drugačnosti. Morda prav v vsebini tiči razlog, da je predstava gibalna, kar pomeni, da jezik tu ne bo ovira za razumevanje. Gledališče 007 je bilo ustanovljeno leta 1997, in sicer kot šolska gledališka skupina. Kar nekaj njegovih članov se je pozneje šolalo na Akademiji za gledališče in dramo v Skopju ter zdaj delajo v nacionalnih gledališčih po vsej državi. So tudi prvi organizatorji gledališkega festivala Lica bez maski v Mladinskem kulturnem centru v Skopju. Skupina s svojimi predstavami potuje po vsem svetu, naj omenim samo zadnje - Avstrija, Rusija, Srbija, Litva in še bi lahko naštevali. ob 21. uri, Stična točka - bar Jama: Murat & Jose band, hip hop koncert Murat in Jose sta gotovo najuspešnejši in najprepoznavnej-ši imeni slovenske hip hop scene. Njuna besedila so nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Ne moremo jih enačiti z besedili drugih slovenskih in tujih izvajalcev te glasbene zvrsti. Besedila Murata in Josa namreč ne vsebujejo kletvic niti spolnih ali regionalnih provokacij. Ne opevajo kršitev zakona niti uživanja prepovedanih substanc. S svojimi besedili raje opozarjata na odnose med ljudmi in širita besedo o muziki in ljubezni in prigodah iz vsakdanjega življenja ter tako dvigujeta slovenski hip hop na višjo oz. visoko raven. Sobota, 5. 12. 2009 ob 19. uri, Kulturni dom Stična: Mandolinski orkester, Makedonija, koncert Začetki Mandolinskega orkestra segajo v leto 1981 kot del glasbenega programa pri Mladinskem kulturnem centru Skopje. Kljub temu da so njegovi člani večinoma glasbeni amaterji, je repertoar zelo bogat ter vključuje dela različnih glasbenih slogov, zlasti klasično glasbo in kompozicijo, navdahnjeno z makedonsko folkloro. Orkester je osvojil mnogo nagrad in priznanj v Makedoniji in tujini na raznih festivalih in tekmovanjih. Med najpomembnejšimi so: "State competition of mandolin orchestras" Prilep - Makedonija, "Festival International de Música para Yovens" Villanova de Gaya - Portugalska, "Musical Impressions" Bidgoscz- Poljska, "Europees mu-siek festival voor de jeugd" Neerpelt - Belgija, "Aberdeen International Youth Festival" Aberdeen - Škotska, "The festival for plucked strings instruments" Logroño - Španija, Festival Stična v Sloveniji itd. Zadnji uspeh je bil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju mandollnskih in ki- tarskih zasedb Prague strings v septembru 2006. ob 21.30 uri, Stična točka -bar Jama: Kontrabant, etno-rock koncert Kontrabant je transslovenska glasbena tolpa, ki izvira iz vseh koncev Slovenije, zato je tudi njihova glasba pravi kolaž najrazličnejših glasbenih zvrsti, narečij in jezikov. Združujejo in mešajo panonsko in mediteransko glasbo, podalpske poskočnice, balkanske in ciganske zvoke ter slovensko etno glasbo in vse skupaj prepletajo z urbanimi glasbenimi praksami. MePZ Sončni žarek Prvi celovečerni koncert uspel V petek, 20. novembra, je v dvorani šentviškega kulturnega doma Mešani pevski zbor Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični priredil svoj prvi celovečerni koncert. Zbor se je publiki že nekajkrat predstavil, vendar tokrat prvič z izbranim programom, ki so ga obogatili tudi gostje iz Do-brepolja in Barja. Sončni žarek je s svojim delovanjem začel pred dvema letoma, od vsega začetka pa deluje pod umetniškim vodstvom zborovodje Staneta Fuxa. Zbor je združil člane upokojenskega društva, ki radi prepevajo, tako med njimi najdemo dolgoletne pevce in tudi takšne, ki jim petje v zboru v življenju nikoli ni bilo dano. Sončni žarek je zapel v dveh delih, vmesni program, ki ga je povezovala Anica Volkar, pa so zapolnili gostje. Poslušalcem so se v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani šentviškega kulturnega doma najprej predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Škrjanček iz prijateljskega društva upokojencev iz Dobrepolja. Tu niso bili slučajno, saj zborovodja Fux vodi tudi dobrepoljske pevce. Za navzočnost članov Moškega pevskega zbora Barje pa je bil »kriv« zlasti Jože Kastelic, predsednik šentviškega upokojenskega zbora, ki je tudi član barjanske moške zasedbe. Skratka, zborovodja in predsednik sta imela ta večer največ dela, saj sta nastopala v dveh zborih. Pri njihovi najbolj popularni pesmi Sonce naj sije za vse ljudi jih je na citrah spremljala Eva Medved. Program so popestrile plesalke OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki so nastopile pod vodstvom učiteljice Polone Lampret, zlasti pester pa je bil zaključni del koncerta. Šaljiv dialog, ki sta ga zapela Lojzka Grden in Janez Kastelic, je izzval pri poslušalcih razposajen smeh, na koncu pa so domači pevci zapeli še združeno z dobrepoljskimi prijatelji. Poslušali smo lahko tudi slovensko in evropsko himno, pa čeprav se je program že iztekal. Da ne govorimo o dodatkih, s katerimi so se morali oddolžiti ploskanju publike barjanski pevci. Med drugim so se s pesmijo Planinska spomnili tudi preminulega alpinista Tomaža Humarja. Brez dvoma je prvi tovrstni večer v organizaciji MePZ Sončni žarek uspel. Videlo se je, da je pri projektu sodelovalo vse društvo, zato je bilo veselo še dolgo po končanem koncertu. Uspelo jim je tudi s pomočjo številnih sponzorjev. . Matej Šteh Prvi vikend 10. Festivala Stična V Stični je v petek, 20. 11. 2009, ponovno svoja vrata odprl letošnji mednarodni Festival Stična. Otvoritev je potekala v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem, kjer so odprli razstavo grafik Kulturnega društva Stična in fotografsko razstavo odlične fotografi-nje Tine Rus. Razstavo si obiskovalci lahko ogledajo še do 13. decembra. Da je bila otvoritev resnično prijetna, sta poskrbela Mešani pevski zbor Kulturnega društva Stična, ki deluje komaj dva meseca, vodi pa ga Janja Omejec, ter posebno presenečenje večera, ki ga je za letošnjo umetnico Tino Rus, pripravil Stiški kvartet. Na slovesni otvoritvi ni manjkala niti torta niti številne pohvalne besede organizatorjem, ki s svojim prostovoljnim delom dvigujejo prag kulturne zavesti, s tem da domačinom ter drugim obiskovalcem v majhnem kraju, kot je Stična, prirejajo pester in kvaliteten kulturni program. Pravi čudež na vasi, je zapisal novinar nekega slovenskega časnika. Obiskovalce sta tako prvi vikend festivala zabavala Andrej Rozman Roza in Mirel Knez v komediji Najemnina, ponov- no so z izjemnimi talenti navduševali člani skupine Terrafolk, italijanska zamejska skupina Kraški ovčarji, čom-pasta skupina Compe ter nekaj zelo posebnega - bobnarski beat skupine Funkcije ritm. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so napolnili dvorano na gledališki predstavi Medvedek Pu v izvedbi Slovenskega odra Trst. Malo starejši pa so zvečer poslušali potopisno predavanje Z motorjem čez obe Ameriki - od pingvina do Eskima. Sölstvö 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 1473 Pokličite 051/633 446 in se naročite na brezplačni testni obisk Osemdeset let spominov in spominkov dr. Borisa Kuharja razstave, v sprejemnici pa se je spet oglasila slovenska pesem iz grl mu-Ijavskega moškega pevskega zbora pod vodstvom Maksa Strliča. Po lepi muljavski navadi je sledila zdravica in domač prigrizek. Pisateljev pranečak Ciril Jurčič je s slavljencem obujal spomine na odkupe lesenih objektov, pa o kozji ženitvi na Korinju in vsi smo se od srca nasmejali hudomušnima in vitalnima možakarjema, ki svoja leta še kako skrijeta. Dr. Kuhar je prijazno strnil srečanje: »Tam na Muljavi so meseci sami maji, tako lepo, tako cvetoče je vedno v tej prelepi in zanimivi Deželici desetega brata.« Tako smo se spomnili in počastili tudi našega Dolenjca, izjemnega pesnika Toneta Pavčka, in njegovih osemdeset let. »Ko hodiš, pojdi vedno do konca, ... v življenju do prave resnice ...« Borut Lampret S koncertom odprli novo dvorano glasbene in srednje šole Letošnji mesec oktober je bil na Jurčičevi domačiji še posebej prazničen. Komaj smo si ogledali razstavo prikupnih poslikanih lesenih smetišnic in drugih manjših lesenih predmetov, že je nastajala nova, še imenitnejša razstava. V Galerijo Kresnička smo povabili dr. Borisa Kuharja, saj je ob svoji 80-letnici rojstva pripravil bogato razstavo pod naslovom Osemdeset let spominov in spominkov. Ob strokovni pomoči umetnostne zgodovinarke Darje Kovačič je razstavo postavil v mesecu septembru v Mestni knjižnici Grosuplje, nato pa je bila prepeljana na Muljavo. »Predstaviti želim del tega, kar sem v osemdesetih letih zbral kot novinar, etnolog in svetovni popotnik, kaj v življenju lahko vse zbiramo, kaj se splača hraniti, kaj vse je spomin in kaj spominek.« Tako je avtor jedrnato začel o svoji razstavi, o dokumentarnem gradivu, ki na svojstven način predstavlja življenjsko pot optimističnega Štajerca, ki se je zagledal v sončno Dolenjsko. Ob lepem dogodku smo se zbrali vsi, ki dr. Borisa Kuharja spoštujemo kot izjemnega strokovnjaka, predvsem pa kot plemenitega človeka in prijatelja, ki se je z nami znal po marljivem delu tudi nasmejati, se pošaliti in nas bogatiti. Zupan Jernej Lampret, navdušen nad razstavo, mu je izrekel toplo voščilo in iskreno zahvalo za izjemen prispevek k ohranjanju, varovanju in bogatenju kulturne dediščine v občini Ivančna Gorica. Vidno ganjen je bil slavljenec tudi ob voščilu in petju mu-Ijavskih predic - Minke, Anice, Micke, Milke, Dragice, Karlince in Marte. Tatjana tudi tokrat ni mogla brez Jurčičeve modrosti: »Človek je na svetu zato, da sebe in druge srečne stori.« »Živeli ste in živite s to modrostjo. Se na mnoga ustvarjalna, zdrava in srečna leta! Iskrena hvala za dragocene dneve vašega življenja, ki ste jih delili z menoj, Borutom in Cirilo na Jurčičevi domačiji.« Slavljenec je pripovedoval: »Ko sem v Dr. Boris Kuhar v živahnem razgovoru s teh dneh brskal po zaprašenih škatlah, le eno tretjino sem jih uspel odpreti, sem zajadral nazaj v mlada leta. Z orumenelih listov in fotografij so stopili stari znanci in prijatelji. Nagajive mu-Ijavske predice, ki so mi zatikale repke iz prediva, razstave in nepozabne etnografske prireditve - Žetev rži na Klemenovi njivi, Trenje lanu pod Pajžbar-jevim kozolcem, Polšji lov, Žganjekuha po muljavsko, Jurijev sejem, Od lanu do platna, Spomini na deda. Velikonočno praznovanje. Najslajša in najlepša potica, ... pa predstavitve mojih knjig o kulinariki. Že desetletja hodim na Muljavo in spremljam spremembe in napredek na Jurčičevi domačiji. Leta 1966 je Slovenski etnografski muzej, kjer sem bil 25 Cirilom Jurčičem let direktor, prevzel skrbstvo nad Jurčičevim muzejem in že takrat smo načrtovali tukaj predstaviti živ in dejaven slovenski skansen, muzej na prostem, živo predstavitev kmečke arhitekture osrednje Slovenije. Iz bližnje okolice smo na Jurčičevo domačijo prestavili star čebelnjak, kaščo, Krjavljevo kočo in pozneje še pod, v katerem so bile sanitarije, sprejemni prostor in manjše razstavišče. Danes ima skedenj praznično preobleko, v njem se skozi vse leto vrste imenitni dogodki.« In še so vreli spomini ... Njegova žena, gospa Mira, prijetna sogovornica, je dogajanje skrbno spremljala in shranjevala v fotografski aparat. Uradnemu delu, ki je bil nadvse sproščen in topel, je sledil živahen ogled Županovo voščilo pod afriškimi maskami HYPOXI TERAPIJE KAVITACUA POWER PLATE |f||| SLENDER LIGHT STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 8 " « ■ AEROBIKA iHta, PHI gji; SOLARIJ mmi design your body PONUJAMO VAM SLEDEČE PROGRAME: PLESNA SOLA BREZJE PRI 051/633 446 GROSUPLJEM www.vitaltoe.si fnfo@viiaiine.si FITNES KABINET OSEBNO TRENERSTVO BOWNOVA TERAPIJA 22. oktobra je na Srednji šoli Josipa Jurčiča, v kateri deluje podružnica Glasbene šole Grosuplje, potekal slavnostni koncert v novi prireditveni dvorani. Nova dvorana, ki je pravzaprav del srednješolske avle, pa je hkrati pomembna pridobitev tudi za srednjo šolo. Častitljivo obletnico rojstva doktorja etnologije gospoda Borisa Kuharja smo počastili tudi na Jurčičevi Muljavi, kateri seje zapisal pred več kot štirimi desetletji. naslikali zvoki v zanimivi instalaciji srednješolcev. Zaplesala je srednješolska plesna skupina Pikice, zapeli so Šentviški slavčki in za konec se je odvrtel še par v standardnih in latinskoameriških plesih. Sklepna beseda je seveda pripadala ponosnemu ravnatelju Glasbene šole Grosuplje Deanu Teliču Zavašniku, ki je se je zahvalil vsem gostom, izvajalcem, arhitektu Primožu Strgarju in ravnatelju srednje šole Milanu Jevnikarju. Ob besedi zahvale občini Ivančna Gorica pa iz ust ravnatelja glasbene šole seveda ni slučajno ušla misel In želja po morebitnem novem kulturnem domu v Ivančni Gorici. Ta bi v vsej svoji razsežnosti lahko zadovoljil potrebe, ki jih imajo mladi in stari kulturni ustvarjalci. Nova dvorana v stavbi srednje šole je pridobitev, ki bo vsem ustvarjalcem umetnosti znotraj zidov srednje šole nudila oder za nastope in prostor za tisti težko prigarani aplavz. Tudi z vaše strani. Spremljajte napovedi v občinskem časopisu in se kdaj tudi vi odpravite do »Jurčiča« v Ivančni. Prav gotovo boste prijetno presenečeni nad umetniškim, ustvarjalnim in prijateljskim vrvežem, ki tam traja vse leto. Matej Steh Včasih smo prav prijetno presenečeni, kako lahko z nekaj iznajdljivosti in truda ustvarimo primernejše pogoje za ustvarjanje. Tako je tudi z novim prireditvenim prostorom v srednji šoli Josi-pajurčiča. Nov oder in zavese, zvočno izolirane stene in že so ustvarjeni boljši pogoji za muziciranje. Glasbena šola je s pomočjo sredstev občine Ivančna Gorica in ob dobrem sodelovanju z ravnateljem srednje šole letos spomladi izvedla akustično in zvočno ureditev osmih učilnic, ki zaradi prevelikega odmeva in slabe zvočne izolacije niso bile primerne za poučevanje. Prav pika na i vseh del pa je bila ureditev dela avle v dvorano, primerno za izvajanje koncertov in drugih prireditev. Na slavnostnem koncertu so nastopili otroci, učenci in dijaki, ki pravzaprav bivajo pod isto srednješolsko streho. Najprej so se predstavili vrtičkarji iz enote Pikapolonica, nedvomno bodoči glasbeniki. Program, ki ga je povezovala glasbena pedagoginja Tanja Tomažič Kastelic, je postregel s pestro paleto glasbenih točk. Obiskovalci, med katerimi ni manjkalo ponosnih staršev pa tudi občinskih veljakov, so lahko uživali ob zvokih violin, flavt, klavirja, kitare, trobente, saksofona, harmonike in baritona. Vmes so zaigrale še slike in se 20 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 Kult ura Enota Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure, ČET. od 9. do 14. ure, SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) Predstavitev nove knjige Leopolda Severja Nova knjiga izpod peresa Leopolda Severja Prazgodovinski svatje in mi bo predstavljena pred praznikom Ta veseli dan kulture I. decembra 2009 ob 19. uri. Izvedeli bomo, kako kultura gradiščarjev še vedno vpliva na nas, kakšen je ta duh in kje veje po naših krajih, med našimi ljudmi. Predstavitev bodo z glasbo popestrili Kvartet Sever in violinist Matic Bavdek, dogajanje pa bo povezoval Pavel Groznik. Dežele v besedi in sliki: Češka Nadaljujemo projekt Dežele v besedi in sliki. V knjižnici je do konca leta na ogled fotografska razstava z naslovom Češka - dežela dobrega vojaka Svejka. Razstavljata Barbara Rigler in Igor Safarič. Fotografije sta posnela med enomesečnim potepanjem po tej deželi. V pravljični sobici je Češka predstavljena skozi oči sedemletnega Filipa. Bilten o češki literaturi bomo knjižničarji predstavili z novim letom. Palček Bralček je oživel Iz knjige o palčku Bralčku je oživela lutka Bralčka, ki odslej pomaga pravljičarki An iti pri pravljičnih urah. Pokazal se je tudi nekaterim skupinam predšolskih otrok, ki so nas obiskali v novembru. Če ga vi še niste srečali, pa ga zagotovo čutite v svojih srčkih ©. To je tisti glasek, ki vas nagovarja k branju. Saga Somrak skozi najstniške oči: komentiraj tudi ti V knjižnici bi radi spodbudili kritično razmišljanje o knjižni uspešnici Somrak. Na oddelku za mladino smo postavili oglasno desko, nekakšen Facebook©. Komentarjev je že veliko. Svoj komentar lahko do 15. decembra pošljete tudi na elektronski naslov si-kivancna@gro.sik.si. Dekleta povejte, če in zakaj se vam zdi vznemirljivo imeti vampirja za fanta, in fantje povejte, ali bi želeli biti vampirji. Želimo res dobre utemeljitve©. Najboljši komentar bo objavljen, najboljši komentator pa bo prejel majico z bralnim motivom. 20. november - dan slovenskih splošnih knjižnic 20. november je dan splošnih knjižnic, ki smo ga praznovali z okroglo mizo v Mariboru ter slavnostno podelitvijo nagrad najboljšim udeležencem literarnega natečaja Kako diši moja knjižnica v Sežani. Tudi v naši knjižnici smo najbolj srčnim bralcem podelili majice z bralnimi motivi. Z biltenom Festivala Stična tudi letos do brezplačnega vpisa Z biltenom Festivala Stična si lahko tudi letos v času festivala zagotovite brezplačen vpis v knjižnico. I ^ H MP Dcfflki kartice zvestobe Lekarne Ljubljana Me pisana to POLAR F4 Redna cena: 90,00 EUR akcijska cena popust 58,50 EUR 35% v VLAZILNIK ZRAKA ULTRABREEZE Redna cena: 88,30 EUR akcijska cena popust 52,98 EUR 40% Akcijske cene iz darilnega kataloga veljajo izključno ob predložitvi kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Ponudba velja od 17. 11.2009 do 31. 1.2010 oziroma do odprodaje zalog. V LEKARNO LJUBLJANA KD Harmonija na Fužinah Na pobudo pevke Mešanega pevskega zbora Harmonija Adele Petan, ki je pred nedavnim razstavljala svoje umetnine v Domu starejših občanov Fužine, smo se odpravili na obisk doma tudi drugi pevci in člani našega društva. Varovancem doma smo se predstavili s sedmimi pesmimi, kratkim skečem in recitacijo. Po končanem programu smo skupaj z varovanci zapeli nekaj narodnih pesmi in se z njimi pove-selili. Ker nekatere poznamo, saj so naši krajani, smo zapeli pesem Prav lepa je ivanjška fara. Da je bilo vzdušje res lepo, je bilo zaznati v bučnemu aplavzu in vabilu, da se zopet vidimo. Hvala osebju doma za lep sprejem in pogostitev. Donacija našemu zboru Kako lepo je napisati misel o človeku, ki ima dobro srce in odprte roke. To sta prav gotovo tudi g. Ignac Cugelj ml. in žena Ana, ki sta podarila MePZ Harmonija ženske bluze za nastope. Imata izreden posluh za kulturo in petje, saj obožujeta vse vrste glasbe. Sem sodi tudi zborovsko petje, zato sta se odločila zato lepo dejanje. Da petje in kulturo cenita, lahko potrdijo tudi drugi pevci. To so pevci iz Slovenije in preko njenih meja, ki so bili tudi že deležni njunih donacij. Lepa hvala za dar, ki nam pevkam veliko pomeni. KD Harmonija Ivančna Gorica KOZMETIČNI SALON PON-TOR: 13 - 20h SRE - PET: 9-20h SOBOTA: 8- 13h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 AKCIJA 20.11.-31.12.2009 Ob nakupu DARILNEGA BONA v VREDNOSTI 90,00 € vam PODARIMO KLASIČNO MASAŽO HRBTA v vrednosti 25,00 €* Ob nakupu SPECIALNE NEGE OBRAZA vam PODARIMO DNEVNO LiČENJE v vrednosti 20,00 € (AKCIJA velja od 1.12.-31.12.2009) PARFUMSKI DARILNI SETI (La Perla, Elizabeth Arden) - 20 % Paket MOJE URICE (specialna nega obraza, kraljevska pedikura, tui na masaža hrbta) Redna cena: 120,00 -130,00 €* Cena paketa: 99,00 € Prihranek: 21,00-31,00 €** PRODAJNA USPEŠNICA PARFUM & FANTASTIC FLOWER PONOVNO NA ZALOGI!!! ZBIRAMO SONČKE- NAGRAJUJEMO ZVESTOBO V času od 22.10.2009 do 22.07.2010 ob vsakokratnem nakupu specialne nege obraza, pedikure ali masaže prejmete en sonček. Ko boste zbrali 5 sončkov, vam podarimo ENAKO storitev za katero ste zbrali sončke. LEPOTNI NOVOLETNI KOLEDAR: 30. i 1.-5.12.2009 NEGA TELESA Pri vsaki negi telesa vam podarimo piling telesa AKCIJA IZDELKOV: La cremerie Pilingi in kreme za telo - 30 % 7.12.-12.12.2009 PEPILACIJA - 1 5% AKCIJA IZDELKOV: Naravna masažna olja La cremerie - 40% 14.12.-19,12,2009 NEGA OBRAZA AKCIJA IZDELKOV: VSI IZDELKI za nego obraza La cremerie - 25% 21.12.-26.12.2009 MAN1KURA, PEDIKURA Ob nakupu kraljevske manikure podarimo poslikavo nohtov. PEDIKURA-15% AKCIJA IZDELKOV: Kreme za roke in noge La cremerie - 30% 28.12.2009-31.12.2009 SVEČANO LIČENJE, NEGE OBRAZA, MASAŽA-1 5 % AKCIJA IZDELKOV: Dekorativna kozmetika Nicco Baggio — 15 % Ob predložitvi tega kupona k lahko kupite katerokoli ogrlico ^tv^f iz zaloge s 40% popustom. ««< i 9 » ______¡__I Več o naši ponudbi si lahko preberete na naši spletni strani WWW.palaca-sprostitve.si, vabimo pa vas, da obiščete tudi našo spletno trgovino na naslovu - www.palaca-sprostitve.si/spletna-trgovina POTRUDILI SE BOMO, DA VAM BO V NAŠEM KRALJESTVU LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA LEPO. Akcijske cene izdelkov veljajo do razprodaje zalog. Vzporedno potekajoče akcije se med seboj izključujejo. * bon se lahko vnovči za vse storitve po rednih cenah in redne cene paketov "•odvisno od izbora specialne nege _ www.palaca-sprostitve.si, e-mail: salon@palaca.si Sölstvö ura 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 1475 m KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija Tel.: 01 786 90 70, 051 675 238, Fax: 01 786 90 75, E-mail: oi.ivancna. gorica@jskd.si, www.kultura-ustvarjanje.si Napoved Skladovih prireditev Mavrična kultura za vse ŽIVA 2009 - FESTIVAL MLADE PLESNE USTVARJALNOSTI Kulturni dom Španski borci, Ljubljana Moste, 27.-29. 11. 2009 Prireditev bo tridnevni festival izbranih plesnih skupin iz vse Slovenije, kar je lepa priložnost za pregled dosežkov, primerjav, analiz ter neformalnih srečanj skupin. Ime festivala je posvečeno Živi Kraigher, znani pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na SGBS v Ljubljani. Je ena od utemeljiteljic sodobnega plesa na Slovenskem in njegovega kasnejšega širšega uveljavljanja v oblikah, kot jih poznamo danes. V okviru festivala bodo podeljena priznanja in nagrade. SOZVOČENJA- REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN Škofijski zavodi, Ljubljana Šentvid, 28. 11.2009, ob 16. uri Pravico do prijave so imele zasedbe, ki so sodelovale na Sozvočenjih 2008. Reviji izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008 ali pa so jih na najmanj regijski nivo predlagali strokovni svetovalci na območnih revijah v sezoni 2008/2009. Na tekmovanju bo tako nastopilo največ 18 zasedb, ki jih je potrdil umetniški svet tekmovanja. Iz ivanške izpostave se bodo predstavila dekleta male pevske zasedbe Sekstet Komplet Videm - Dobrepolje pod vodstvom Ane Erčulj. Nastope bo ocenjevala tričlanska žirija (Stojan Kuret, Andraž Hauptman in Branka Potočnik Krajnik). RAZSTAVA OTROŠKIH RISB, NASTALIH V LIKOVNI ŠOLI POD MENTORSTVOM JUDITE RAJNAR Kulturni dom Grosuplje, 3. 12. 2009, ob 17. uri Otroci so v drugi polovici šole, ki poteka že od začetka oktobra. Tam spoznavajo likovne zakonitosti z ustvarjanjem risb s svinčnikom. Likovna dela na razstavi bodo prikazala proces, skozi katerega so otroci spoznali likovne prvine - črto, barvo in prostor. Videli bomo, kako so sledili svojim domišljijskim podobam, razvijali natančnost ter koncentracijo. RAZSTAVA ILUSTRACIJ JURČIČEVEGA DELA KOZLO-VSKA SODBA V VIŠNJI GORI Mestna hiša Višnja Gora, 3. 12. 2009, ob 19. uri Vabimo vas na razstavo in predstavitev treh prevodov knjige Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Ob dnevu odprtih vrat bomo odprli razstavo ilustracij za francoski, španski in angleški prevod znane Jurčičeve humoreske. Z nami bodo vsi trije ilustratorji, Marjan Manček, Judita Rajnar in Santiago Martin. Jurčičeve zgodbe, ki bodo v angleškem, francoskem ter španskem jeziku izšle v obliki slikanic, bodo omogočale nagovor ne samo domače, temveč tudi širše evropske in svetovne publike ter literarnih sladokuscev. Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori je kultni, legendarni slovenski tekst. Njegova vsebina je splošno človeška, večna in sodobna. Na pravljični način se spopada s človeško neumnostjo in s humorjem rešuje zapletene medčloveške zadeve. Prevajalci so strokovnjaki za jezikoslovje, hkrati pa so tudi prevajalci v svoj materni jezik. Le-to omogoča prevod v žive, govorjene in sodobne jezike. Posamezne knjige pomenijo vpetost ivanške kulture v mednarodni prostor. Literarno dediščino dolenjskega prostora promovirajo in odpirajo širšemu krogu bralcev. Zgodba je v svojimi posebnostmi primerna tako za otroke kot za odrasle. Francoski in španski prevod krasijo izvirne ilustracije, ki so nastale ob poglabljanju v vedute in pejsaže ivan-škega okoliša, predvsem višnjegorske panorame, in predstavljajo domišljijsko izdelane karakterje iz besedila. Z angleškim prevodom smo se poklonili velikemu priznanemu slovenskemu ilustratorju Marjanu Mančku, ki je upodobil eno prvih samostojnih in sodobnih slovenskih različic Jurčičeve zgodbe, ki je leta 1977 izšla pri Mladinski knjigi. Ilustracije za francoski prevod je prispevala Judita Rajnar, likovna pedagoginja, ki živi v Ivančni Gorici. Rajnarjeva je likovno opremo pripravila v risarski tehniki in je delno oživila tradicijo naive, ki lepo sovpada s predstavljenimi karakterji v knjigi. Ilustracije za španski prevod je prispeval Santiago Martin, ki je hkrati prevajalec besedila v španski jezik. Njegove ilustracije so barvne karikature in na sodoben način oživljajo posamezne like v knjigi. Kulturni program bodo oblikovali: igralci gledališke skupine KD Višnja Gora, citrarka Marija Zupančič in recitatorka Barbara Bobnar. Organizatorji prireditve so: JSKD RS Ol Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Višnja Gora. SNEŽNA KRALJICA DRUGA PREDSTAVA LUTKOVNEGA ABONMAJA IVANČNA GORICA Kulturni dom Ivančna Gorica, 11. 12. 2009, 17.30 Lutkovna predstava je nastala po motivih H. C. Andersena in Ferija Lainščka, izvedlo pa jo bo Gledališče Labirint. Pripoved o Snežni kraljici je čudovita, večplastna in skrivnostna zgodba o deklici Gerdi in dečku Kaju. Z močjo srca in zaupanjem nedolžnega otroka deklica Gerda prebrodi vse bridke težave in se na koncu sooči tudi s samo Snežno kraljico. Za likovno podobo in animacijo je poskrbela Spela Čadež, lutke so izdelali Žiga Lebar, Spela Čadež in Iztok Hrga. Igralci in animatorji predstave pa so: Tina Oman, luna Ornik ter Sašajovanovič. SEKSTET KOMPLET USPESNO NA DRŽAVNEM SREČANJU V RADOVUICI Državno srečanje malih pevskih skupin Slovenije je potekalo v Radovljici konec oktobra. Iz ivanške izpostave je nastopil Vokalni sekstet Komplet pod vodstvom Ane Erčulj. Radovljiška graščina je kulturni center, ki gosti vse od čebelarskega muzeja do Linhartovega muzeja in hkrati nudi prekrasen prostor za užitje kulturnih dogodkov. Eden od teh je bilo državno srečanje malih pevskih skupin Slovenije. Pevske zasedbe so se lahko prijavile na razpis pod pogojem, da jih je strokovni spremljevalec na območnem nivoju izbral za višji nivo, njihov program pa je pregledala in izbrala tudi strokovna komisija. V radovljiški baročni dvorani so se tako med sedmimi zasedbami predstavile tudi Dobrepoljke s pestrim glasbenim programom. Na srečanju so bile podeljene tri nagrade na podlagi izbora Andraža Hauptmana in Sebastjana Vrhovnika. SEMINAR ZA 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV PONOVNO V ŠENTVIDU Že tradicionalno se v OS Ferda Vesela v poznem jesenskem času zberejo zborovodje, ki se nameravajo s svojimi pevskimi zbori in malimi pevskimi zasedbami udeležiti tabora v mesecu juniju. Na seminarju za 41. Tabor slovenskih pevskih zborov so se zborovodje iz vse Slovenije (okoli 100 udeležencev) seznanili z notnim gradivom za naslednji tabor. Seminar je vodil g. Igor Svara, ki je zborovodje popeljal skozi posebnosti zborovske interpretacije izbranih pesmi. Srečanje se je zaključilo z družabnim delom in pogostitvijo vseh udeležencev seminarja. REGIJSKA RAZSTAVA KOLAŽ NA TURJAKU S PETIMI IVANŠKIMI LIKOVNIKI Na območni razstavi Kolaž v stiškem muzeju so bili za višji nivo izbrani Olga Seme, Katja Adamlje, Štefan Horvat, Judita Rajnar in Gabrijel Vrhovec. Njihova likovna dela so izvirne interpretacije kolažne tehnike. Trenutno se z drugimi štirimi likovniki iz ivanške izpostave predstavljajo na regijski razstavi na Turjaku, na kateri razstavlja svoja dela 52 likovnikov iz Osrednje Slovenije. Izbor je pripravila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava v Viteški dvorani na Turjaku je prerez ljubiteljske likovne dejavnosti na območju Osrednje Slovenije. Na splošno je o kolažu in njegovi zgodovini akademski slikar Janez Zalaznik v svoji knjigi Kako je umetnost izgubila nedolžnost zapisal: »Kolaž je pomenil tudi drugačno razmišljanje o tem, kaj je umetniško delo, kakšen je status umetnine kot avtorskega dela, in prvi zabrisal ločnico med umetniškim delom in popularno kulturo. Kot miselni koncept je dodobra spreobrnil razumevanje umetnosti; brez njega težko dojamemo celovitost ne samo modernističnega likovnega izraza, ampak tudi, morda še težje, ustvarjalnost postmoderne dobe In sodobnega časa.« V skladu s tem se veselimo sprememb, ki jih je v letošnjem letu ukvarjanje s kolažem prineslo v ljubiteljsko ustvarjanje in pričakujemo v nadaljevanju pri udeležencih razstave malo revolucijo v ustvarjalni praksi ter dojemanju in interpretaciji slike. OTVORITEV KULTURNEGA DOMA ŠPANSKI BORCI TUDI V SOORGANIZACIJI LJUBLJANSKE IZPOSTAVE JSKD RS in Ol Ljubljana sta skupaj z zavodom EN KNAP zadolžena za izvedbo programa Španskih borcev. Ta novi kulturni prostor bo nudil tudi možnost za predstavitev naših skupin v centru Ljubljane. Njegovi prostori bodo v bodoče gostili številne regijske prireditve Koordinacije Osrednja Slovenija in skladove državne dogodke. 30 ur neprekinjenega kulturnega dogajanja se je pričelo v petek, 20. novembra popoldne, ko so Španski borci na široko odprli svoja vrata in vabili vse, da so se sprehodili skoznje, našli v njem svoj najljubši kotiček in program ter pustili svoj pečat tudi v nadaljnjem življenju tega kulturnega centra v Mostah. SREČANJE KULTURNIKOV OBČINE IVANČNA GORICA Letno srečanje kulturnih ustvarjalcev naše občine omogoča skupno delovanje in uskladitev le-tega na območni ravni. Predstavljeni so bili načrti za leto 2010 in možna sodelovanja med kulturnimi društvi, ZKD, JSKD in ustvarjalnimi posamezniki. Gledališče Labirint: _ ■ ■■" F3BP "VST* ^ 19 Ji Mb Ju M KRALJICA Igra/animacija: Tina Oman, luna Ornik, Saša Jovanovič IPJSTJBK, II. SECEMS&A 2009, OB 17.10 Kulturni dom Ivančna Gorica Donator dobrot za otroke: Tuš Ivančna Gorica DRUGA PREDSTAVA 1VTKOV1TEGA ABOIMAJA 2009/2010 Josip Jurčič: El juicio del chivo de Monte Noble prevod in ilustracije: Santiago Martin naklada: 200 izvodov vezava: trde platnice 32 strani cena v redni prodaji: 25 eur + DDV Josip Jurčič: The Famous Goat Trial prevod: Patrick Stone Sunčan ilustracije: Marjan Manček naklada: 200 izvodov 32 strani cena v redni prodaji: 20 eur + DDV Naročila in prevzem knjig v pisarni JSKD RS Ol Ivančna Gorica tel. 01/7869-070, mail: oi.ivančna.gorica@iskd.si spletna stran: wvw.kultura-ustvarianie.si tepmrtsimso« Josip Jurčič: Le Proces du bouc prevod: Florence Gacoin Marks ilustracije: Judita Rajnar naklada: 200 izvodov vezava: trde platnice 32 strani cena v redni prodaji: 25 eur + DDV 22 KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2009 Kult ura Imamo tudi svetovnega prvaka vfitnesu Jure Rus iz Šentvida pri Stični je konec oktobra postal juniorski svetovni prvak vfitnesu Naši občani in občanke so dosegli že marsikateri uspeh in dosežek, tokrat pa lahko poročamo o podvigu, ki je uspel 18-letnemu Šentvidčanu Juretu Rusu. Jure je namreč 31. oktobra zmagal v nemškem mestu Le-bach na svetovnem prvenstvu svetovne fitnes organizacije WFF, v kategoriji juniorjev. Za nameček je junija postal tudi zmagovalec prvenstva WFF Universe. Jure prihaja iz številčne družine in je drugi najstarejši med štirimi brati. Obiskuje 4. letnik Gimnazije Bežigrad v Ljubljani, s fitnesom pa se je začel ukvarjati dokaj zgodaj, takoj po zaključku osnovne šole. In s čim se pravzaprav Jure ukvarja? Vsi poznamo izraz bodybuilding, seveda pa kot v vsakem športu tudi tu obstajajo različne zvrsti in kategorije. To je šport, pri katerem se ocenjujeta količina mišične mase In simetrija telesa. Na tekmovanjih je v kategoriji juniorjev ponavadi omejitev samo starost (do 21, -22 ali 23 let). Za fitnes, v katerem tekmuje Jure, je značilna manjša količina mišične mase kot za bodybuilding, kjer je omejitev le višina športnika. Na tekmovanju se tekmovalci zvrstijo na odru. Sledi šest obveznih poz, s katerimi sodniki ocenijo simetrijo. Tekmovalec poskuša z držo telesa čim lepše predstaviti mišice, kar je vse prej kot enostavno. Obstaja kar nekaj zvez za fitnes oz. bodybuilding In vsaka zveza organizira svoja tekmovanja. Jure se je letos udeležil dveh tekmovanj pod okriljem zveze WFF (World Fitness Federation). Na obeh je zmagal in osvojil naslov prvaka v fitnesu v juniorski kategoriji. V Sloveniji sicer obstaja Fitnes zveza Slovenije (FZS), ki pa je predvsem usmerjena v splošno izobraževanje o fitnesu in ne v podpiranje tekmovalcev. Tekmovanja, ki so torej predvsem stvar posameznika, predstavljajo tudi velik finančni zalogaj, saj je potrebno kriti potne stroške, prijavnino ... Jure kljub mladosti že kaže poteze uspešnega bodibilderja, ki mora po njegovih besedah imeti predvsem močno voljo in ogromno discipline, da vztraja v treningih in zdravi prehrani. Zadnji tedni pred tekmo so zelo naporni, saj je aerobnega treninga (kolo, tek, hitra hoja, ...) in vadbe na utežeh zelo veliko, hkrati pa se je potrebno omejiti vnos hrane za čim večjo izgubo maščobe. Ko se Jure ne pripravlja na tekmovanja, petkrat tedensko po eno uro trenira z utežmi, dva dneva v tednu pa nima treninga, razen če se za kakšno krajšo turo usede na kolo. Kot pravi sam, njegov uspeh ni naključje, pač pa posledica rednih in zahtevnih treningov ter študija In uporabe zdrave In optimalne prehrane za športnika. Veliko ljudi namreč ob omembi besede "bodibilder" pomisli predvsem na razne prepovedane substance In ne ceni vsega truda in športnikove discipline. Seveda si nekateri tekmovalci pomagajo tudi po tej poti, a so tudi taki, ki se zavzemajo za naravno pot. Tudi Jure je do svoje postave in rezultatov prišel Izključno s trdim treningom in zdravo prehrano. In kako v bodoče? Naslednja tekmovanja načrtuje šele jeseni 2010, sedaj vse napore vlaga predvsem v uspešno šolsko leto, spomladi pa ga čaka matura. Jure se ob tej priložnosti želi zahvaliti svojim staršem in dekletu za vso podporo, ki mu jo nudijo, ter podjetju Peak, ki skrbi za kvalitetne in zdravju prijazne dodatke k hrani. Matej Šteh Jure, tretji iz leve na tekmi, na kateri je postal svetovni prvak Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Antlcelulitni in shujševalni programi Masaža, pedikura, manikira, depilacija make up in še in še 100% NARAVNA KOZMETIKA S0THYS * HM* Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22, 1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. VABLJENI NA POSVET IN OBISK Dosežite popolno telo z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic, infrardečo luč in ultrazvok. NK Livar Ivančna Gorica Livar renovira V zadnjih treh krogih 2. slovenske nogometne lige se NK Livar ni odrezal ravno najbolje. Kljub temu pa je predsednik kluba Janez Hrovat zelo ponosen na svoje fante, saj so jesenski del tekmovanja odigrali z minimalnimi stroški, tako da se finančno pobirajo s tal. Zadovoljni so tudi s 13 zbranimi točkami, kar jim trenutno prinaša obstanek v drugi ligi. Predsednik je še poudaril, da mora Livar ostati v drugI ligi, kajti pogoji in infrastruktura so v Ivančnl Gorici na izredno visoki ravni. Perspektiva kluba naj ne bi bila slaba, saj je tudi podmladek zelo uspešen. V zimskem prestopnem roku Ima Livar namen iti še naprej. Kupiti želi tri do štiri kakovostne igralce, okoli deset pa jih bo moralo zapustiti klub, ker si Livar želi napredka in obstanka v ligi. Sicer so težave s slabim kadrom želeli rešiti že z izposojenimi igralci iz ljubljanskega Interblocka. Žal pa se to ni izkazalo kot najboljša ideja, saj igralci niso bili dovolj kakovostni za tako ambiciozen klub. Sodelovanje so z njimi zato prekinili. V nadaljnjih krogih se bodo tako zanašali le na domače igralce in na njihove sposobnosti. Pri tem bi bilo dobro omeniti Jureta Slomška, ki je edini strelec golov v zadnjih nekaj krogih. Gre za izvrstnega napadalca in je vse, kar je Livar že nekaj časa iskal. Zagotovo gre za enega izmed igralcev, ki največ prispeva k temu, da se livarji držijo na sredini lestvice. Veliko upanje vzbujajo tudi mlade generacije igralcev, ki se letos na tekmovanjih odlično držijo. Hrovat meni tudi, da odhod slovenske reprezentance na svetovno prvenstvo v južnoafriško republiko naslednje leto pomeni velik magnet za nove igralce, tako da je nasploh optimističen glede prihodnosti nogometa v naši občini. bm RK SVIŠ. Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica Ko jesen ni zlatorumena, ampak vijolična Jesen je v Ivančni Gorici odeta v vijolične barve. Varovancem Gorazda Potočnika gre namreč v 1. B-ligi odlično od rok. Po osmih kolih je na njihovem računu že 11 točk ali z drugimi besedami - poraženi so bili le dvakrat, kar jih je pripeljalo na visoko tretje mesto lestvice, ki si ga delijo z drugo ekipo Celja Pivovarne Laško. V preteklih sezonah so gledalci jadikovali nad skromnimi predstavami v dvorani OŠ Stična, zdaj so se časi spremenili. V Ivančni Gorici so orožje do zdaj položili vsi štirje tekmeci, torej Sevnica, Ajdovščina, Gorišnica in Kočevje. Igra je privlačna za oko, hitra, z veliko protinapadi, za katere poskrbi trdna obramba. Ekipa je posrečeno sestavljena iz nekaj izkušenih igralcev in domačih najstnikov, med katerimi sta tudi kadetska reprezentanta Klemen Sašek in Miha Strus, ki sta zavzela vidni vlogi v moštvu. »Glede na to, da je ekipa sestavljena na novo in zelo mlada, sem zelo zadovoljen,« pravi Gorazd Potočnik. »Nekateri dajejo celo več, kot sem pričakoval. V zadnjih nekaj srečanjih smo imeli tekmo rešeno celo že ob polčasu, ko smo visoko vodili. Delo na treningih in vzdušje sta tudi na visoki ravni,« razmišlja Potočnik, čigar varovancem je na zadnjem srečanju v Celju uspel mali podvig. Po katastrofalni igri so namreč pred zadnjimi 20 minutami tekme zaostajali za I I zadetkov in še v 59. minuti za tri gole, a jim je uspelo izvleči remi. Mladinska ekipa, pri kateri vsi nosilci igre nastopajo tudi za člane, je v 2. mladinski ligi center odigrala sedem tekem in prav vse dobila. Za kadetsko ekipo je osem tekem, varovanci Romana Tratarja so dvakrat zmagali, dvakrat remi-zirali in štirikrat Izgubili. Dvakrat na teden na treningih sodeluje tudi starosta slovenskih trenerjev Nikola Radič, ki izboljšuje predvsem tehniko igralcev. Nekateri igralci so se že pridružili mladinski ekipi. Starejši dečki B so morali v zadnjih tednih priznati premoč vrstnikom iz Grosupljega in Ribnice, boljši pa so bili tudi Metličani. Ekipi mlajših dečkov A in B ponavadi nastopata v paru. Grosuplje je bilo zanju kraj nesrečnega imena, saj sta tam obe izgubili. Dozo samozavesti si je ekipa B vrnila že na domači tekmi s Kočevjem, ki jo je dobila kar z 3 I : 8. Dolenjski derbi pa je bil na sporedu v Trebnjem. Mlajši dečki B so ga izgubili po napeti končnici, od bolezni Izčrpano A-moštvo pa je prav tako moralo priznati premoč domačinom. Lojze Grčman Občinska liga v košarki Po rednem delu prvi Kremenčkovi Kot vsako leto je tudi letošnja občinska liga v košarki zanimiva. Zanimiva po tem, da dve ekipi precej odstopata od drugih, le-te pa so zelo izenačene in prav lahko bi bila 7. ekipa po rednem delu tretja in obratno. Toda različni razlogi in dejavniki so pač odločili tako, kot se je na koncu obrnilo. Pred ekipami je še končnica, v kateri bo odigrana tekma za 5. mesto med 5. in 6. ekipo po rednem delu ter končnica štirih najboljših ekip z dvema polflnalnima tekmama med I. in 4. ter 2. in 3. po rednem delu. Zmagovalca polfinal igrata nato za naslov občinskega prvaka, poraženca pa za 3. mesto. Znani pa sta že dve ekipi, ki bosta 29. novembra v športni dvorani OS Stična v Ivančni Gorici nastopili na medobčinskem prvenstvu. To sta ekipi Kremenčkovi in Prince pub, torej najuspešnejši ekipi po rednem delu naše lige. Poudariti je treba še to, da se kakovost tekem izboljšuje iz leta v leto, k čemur gotovo pripomore tudi nov košarkarski klub, ki ga imamo v občini. Lestvica občinske lige v košarki po rednem delu: ekipa T zmage porazi koš razi. +/- točke I. KREMENČKOVI 12 I I I 427: 308 + l I9 23 2. PRINCE PUB 12 I0 2 415 : 322 + 93 22 3. FOTONI - BAR NA POSTAJI 12 5 7 332:36I -29 I7 4. SDS IVANČNA GORICA 12 4 8 346 : 367 -21 I6 5. BOMAX 12 4 8 362:405 -43 I6 6. TI M BAR * I2 3 9 283 : 387 -104 15 7. TORNADO ** (-2 točki) 12 5 7 296 : 31 I - 15 15 Ekipa za zmago dobi 2 točki, za poraz I točko, za neodigrano tekmo 0 točk. * Ekipa Tlm bar je boljša od ekipe Tornado zaradi boljšega izkupička v medsebojnih tekmah. ** Ekipa Tornado ni odigrala dveh tekem, zato je izgubila 2 točki. *** Ekipa Bar na postaji & bar salon je bila zaradi štirih neodigranih tekem izključena iz lige. Simon Bregar v Sport Sölstvö 2009 november, Ivančna Gorica | KLASJE 23 Srednješolski šport Dijaki prvaki, dijakinje pa tretje na dolenjskem prvenstvu srednjih šol v nogometu V času, ko se mnogi naši krajani navdušujejo nad dosežki slovenske nogometne reprezentance (upam, da ji je v tem času, ko to berete, uspel velik podvig - uvrstitev na SP), so se zelo izkazali tudi »mladinci« in »mladinke« z naše srednje šole. Prvo mesto na srednješolskem prvenstvu naše najjužnejše pokrajine Dolenjske ni kar tako (če si prvi na Gorenjskem, kjer so sami smučarji, še ni nič takega). Ja, in to je uspelo našim dijakom, pa še pred svojimi gledalci povrh. Pa si poglejmo rezultate: Predtekmovanje: SKUPINA B: SŠ JJ IVANČNA GORICA : ŠC NM - SZKŠ SŠ METLIKA :ŠCNM-SZKŠ SŠ JJ IVANČNA GORICA : SŠ METLIKA 5:2 2 : 5 I : 0 (3 0) (0 3) (1 0) (0 2) (0 0) (0 0) Nato so sledile finalne tekme treh zmagovalcev predtekmovalnih skupin: STR. GIMNAZIJA KRŠKO : SŠ JJ IVANČNA GORICA I : 5 SŠ JJ IVANČNA GORICA : ŠC NM - SEŠTG I : 0 STR. GIMNAZIJA KRŠKO : ŠC NM - SEŠTG I : 0 Končni vrstni red področnega prvenstva v malem nogometu za dijake: 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. ŠOLSKI CENTER KRŠKO - SEVNICA - STROKOVNA GIMNAZIJA KRŠKO 3. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 4.-6. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA 4.-6. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ 4.-6. GIMNAZIJA BREŽICE 7.-9. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ŠOLA METLIKA 7.-9. GIMNAZIJA LITIJA 7.-9. GIMNAZIJA KOČEVJE Za našo ekipo so igrali: Simon Ostanek (kapetan |, ki je bil s 6 go:i tudi prvi strelec turnirja, Sašo Germ (vratar), Anže Ivanjko, Gašper Klemenčič, Andraž Škoda, Anže Koqančič. Rod; Glavan, Amel Aj