INFORMACIJA O GOSPODARSKIH GIBANJIH V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA (prvo poročilo) Poročilo podajamo na osnovi prvih podaktov o gospo-darjenju, zato so rezultati v poročilu začasni. Po obdelavi zaključnih računov bomo lahko izdelali popolno poročilo in ga predložili skupščini. V poro&ilu še ni podatkov o do seženi akumulaciji, temveč le o fizičnem obsegu proizvod-nje, zaposlenih, osebnih dohodkih, prilivih in odlivih ter o zunanjetrgovinski menjavi, investicijah in izgubah. V letu 1981 je bil doseženi fizični obseg proizvodnje v občini Ljubljana-šiška za 7,7% višji kot v letu 1980. V primerjavi z ostalimi občinami je bil dosežen najvišji odstotek povečanja, saj je bil v Ljubljani dosežen porast za 3,5%, v SR Sloveniji pa za 1,9%. V decembru 1981 je bilo zaposlenih 36.025 delavcev, od tega v združenem delu 34.690, v samostojnem osebnem delu pa 1.335 delavcev. Število delavcev se je v letu 1981 povečalo le za 0,8 % proti predhodnemu letu. Pri tem je potrebno povedati, da se je število zaposlenih v gospodar-stvu zmanjšalo za 0,3%, v negospodarstvu pa se je število delavcev povečalo za 9,3 %. To povečanje števila zapo-slenih gre v precejšnji meri na račun honorarno zaposlenih pri popisu prebivalcev in zaradi preregistracije razvojnih služb v znanstvene institute, prav tako pa tudi zaradi po-večanja dejavnosti v izobraževanju in družbenem varstvu otrok. Pri tem so znašali poprečni mesečnj osebni dohodki na delavca v letu 1981 12.264 din, medtem ko je poprečje na ravni Ljubljane 12.595 din. Poprečni mesečni osebni dohodki so znašali v gospodarstvu 12.266 din, v negospo-darstvu pa 12.251 din. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva so se pri-livi na žiro račune organizacij združenega dela povečali za 57% v primerjavi z letom 1980 in so znašali skoraj 98 milijard din. Od teh sredstev so znašali prilivi, ki se vštejejo v celotni prihodek, 71 milijard din, kar je za 59% več kot v letu 1980. Ob tem je potrebno poudariti, da so se povečali v celot-nih prilivih prejeti krediti in posojila bank za 84% v pri-merjavi z letom 1980 in se je njihov delež v skupnih sred-stvih povečal od 3,6 na 4,2 %. Iz tega je logičen tudi zaključek, da je gospodarstvo še povečalo svojo odvisnost od kreditnih sredstev. Prilivi OZD iz negospodarstva so se povečali za 30% proti letu 1980. Izdatki OZD so znašali v letu 1981 97,6 milijard din, kar je bilo za 57% več kot v letu prej. Za nakup materiala in surovin je gospodarstvo porabilo 49 milijard oz. 46% več kot v letu 1980. Po panogah dejavnostih je največji porast pri stanovanjsko-komunalni dejavnosti (povečanje za 164 odstotkov — indeks 264), finančno tehničnih in po-slovnih storitvah (90%) in v prometu in zvezah (58% več). Od ostalih izdatkov so se povečala izplačila za čiste oseb-ne dohodke in nadomestila za 33%, plačila zakonskih obveznosti za 97 % in plačani davki ter prispevki od oseb-nih dohodkov za 13%. Informacija o zunanjetrgovinski aktivnostl OZD v letu 1981 Medsebojna povezanost faz procesa nabave in uvoza, proizvodnje in prodaje v izvoz je bila tako močna, da so se motnje pri zagotavljanju surovin in repromaterialov ta-koj odražale v zastojih proizvodnje in v izpadu prihoda oziroma v izvoznih rezultatih. V gospodarskih OZD so notranja prilagajanja novim ukre-pom na področju omejitev uvoza in razpolaganja z devi-zami izvajali s premiki v kadrovskih zasedbah in v asor-timentu proizvodnje. Kljub stalnem iskanju možnosti dodat-nega uvoza in dopolnjevanja kritičnih zalog surovin je prihajalo do situacij, da proizvodni procesi niso potekali v skladu s predpisano tehnologijo, da so v OZD prerazpo-rejali delavce na druge naloge, kjer so bili delovni učinki manjši, da so prisilno izvajali vzdrževalna in remontna dela opreme, da so proizvodne linije delale z zmanjšanimi zmo-gljivostmi, kar je višalo variabilne stroške na enoto pro-izvoda in ne nazadnje, da je določeno število delavcev bilo brez dela oz. na neplačanem dopustu. Vplivi na procese organizacije proizvodnje in notranjo ekonomiko (povečanje zalog nedokončanih proizvodov in vezava likvidnih sredstev) so bili posledično dopolnjeni z negativnimi učinki na področju prodaje in izvoza. Prihajalo je do izpada prihodka in neizpolnjevanja po-godb. Slednje je posebej vznemirilo tuje kupce. V določenih primerih se je postavilo tudi vprašanje na-daljevanja kooperacijskih odnosov s podjetji v tujini (Avto-montaža, Slovin-Coca Cola itd.)- Za premoščanje navedenih problemov so bili v OZD potrebni veliki napori, da bi prilagodili poslovanja ostrej-šim pogojem uvoza in večji izvozni usmerjenosti. Uspešnost lahko ocenjujemo z vidika izpolnjevanja letnih planskih obvez izvoza, doseganja premikov v strukturi izvoza, manjši odvisnosti od uvoza surovin in boljšem po-krivanju uvoza z izvozom ter dosežene rezultate lahko smatramo kot ugodne. Izvozno pozicijo plana so vse OZD gospodarstva izpol-nile s 100,9%, kar pomeni, da je bilo izvoženo za 6.101 mio din (po tečaju ZIS 1 $ = 27,30 din), od česar je panoga industrije ustvarila 5.672 mio din izvoza, to je 93 %> vsega izvoza in pomeni v celoti realiziran plan za to panogo. Presežen letni plan izvoza je imela panoga prometa (indeks 121 %), pod planom pa so OZD iz gradbeništva, gostinstva in turizma ter storitev. V strukturi izvoza je imel največji delež izvoz izdelkov široke potrošnje (40% vsega izvoza), kjer je bil plan pre-sežen za 6,5 %, nato pa sledi izvoz investicijske opreme (20% vsega izvoza), kjer je bil plan tudi presežen za 7,5%. Relativno močan je izvoz prometno-transportnih storitev s preseženim planom za 17,9%, zaostale pa so gostinsko-turistične usluge, kjer je bilo realiziranega le 56,9% plana izvoza. Gradbeništvo se še nj vključilo v izvoz. Od skupnega izvoza je bilo na konvertibilnih trgih reali-ziranega 3.583 mio din oz. 58,7%, ostalih 41,3% pa na področju kliringa. Uvoz je bil realiziran v višini 7.682 mio din, kar je 12,1 % manj kot je bilo planirano za leto 1981, kljub temu pa v absolutni vrednosti pomeni presežek uvoza nad izvo-zom za 1.581 mio din. Brez upoštevanja postavk uvoza zemeljskega plina v višini 4.217 mio din (kar je pomenilo kar 55% celotnega uvoza), je bilo pokrivanje uvoza z iz-vozom ugodno in bilanca pozitivna za 1.848 mio din. V strukturi uvoza je bila najpomembnejša postavka uvoz surovin in repromateriala — 7.185 mio din, brez zemeljske-ga plina pa v višini 2.968 mio din, kar je 86 % vsega uvo-ženega blaga. Tesna povezanost z razvitim zapadom pri nabavi repro-materialov in opreme se je potrdila tudi v letu 1981, saj smo uvozili iz konvertib-ilrvih tržišč za 3.173 mio din blaga, kar je 92 % vsega uvoza, če ne upoštevamo uvoza ze-meljskega plina. Na klirinškem področju smo nabavljali predvsem zemeljskj plin (3.928 mio din). Pokritje uvoza z izvozom je bilo z vidika upoštevanja konvertibilnega izvoza in uvoza 103% vendar po veljavnih določilih OZD lahko razpolagajo le s 65 % ustvarjenega izvoza na konvertibilno področje. Pri takem izračunu je pokritje nižje in je znašalo za konvertibilno področje 67% (z upoštevanjem uvoza DO Petrol iz konvertibilnih tržišč) oziroma 73% brez konvertibilnih plačil uvoza zemeljskega plina. Realizacija plana izvoza-uvoza 1981 v OZD gospodarstva IZVOZ UVOZ . ^fi z^ak°nVS kli^0/°3S ^S zSak°nVS «"•"«» °/DH« 01 Industrija 5,655.8015,672.555 3,206.076 2,466.479 100,2 4,270.230 3,023.067 2,731.659 291,669 70.2 05 Gradbervištvo 3.000 — — — — 17.227 7.017 7.017 —, 40,7 06 Promet 265.245 321.714 301.303 20.331 121,3 4,229.485 4,361.035 433.020 3,928.015 103,1 08 Gostinstvo in turizem 27.100 15.431 15.281 150 56,9 1.004 299 299 — 29,8 09 Obrt ______ 198.411 276.424 276.424 — 139,3 10 Stanovanjsko-kom. : dejavnost — ' —.• "¦ «• — — 7.818 — — — — 11 Finančno tehn. in posl.stor. 97.901 91.914 60.349 31.565 94,0 16.792 14.939 14.733 705 88,9 SKUPAJ . 6,049.047 6,101.614 3,583.089 2,518.525 100,9 8,740.967 7,682.781 3,463.162 4,219.619 87,9 Petrol DO Zemeljski plin — — — — — 4,050.306 4,217.723 289.708 3,928.015 104,1 Skupaj brez Pelrola 6,049.047 6,101.614 3,583.089 2,518.525 100,9 4,690.661 3,465.058 3,173.454 291.604 73,9 lnformacija o investicijski dejavnosti OZD v letu 1981 Osnovne značilnosti investicijske dejavnosti v letu 1981 so: — investicij v teku je bilo manj kot leta 1980 (vredno-stno in po številu), pretežni del (77%) jih je bilo v indu-striji, — izplačil za že zaključene in tekoče investicije je bilo na področju gospodarstva za 39% več kot 1980, od česar največ v industriji, — od 65 željenih novih investicijskih projektov OZD se je pričelo z 21 planiranimi investicijami, — končanih je bilo 33 investicij od česar jih je 6 v po-izkusnem obratovanju. Na območju občine Ljubljana-Šiška je bilo konec leta 1981 v gradnji 63 investicijskih objektov v predračunski vrednosti 5.362,768.000 din. V primerjavi z letom poprej se je število objektov zmanjšalo za 33, predračunska vred-nost pa je bila za 518,613.000 din nižja. Največ investicijskih objektov gradijo investitorji iz po-dročja industrije (29 objektov v skupni predračunskj vred-nosti 4.147,401.000 din) in iz področja stanovanjsko komu- nalne dejavnosti (18 objektov v skupni predračunski vred-nosti 597,523.000 din). Med njimj so pomembnejše investicije: — izgradnja tovame za mikroelektroniko (II. faza) pred-računske vrednosti 775,388.000 din investitorja ISKRA, IEZE Mikroelektronika v ustanavljanju, — rekonstrukcija jeklolivarne v vrednosti 639,000.000 din investitorja Litostroj, TOZD PUM, — graditev tovarne termičnih aparatov in konstrukcij v predračunski vrednosti 196,523.000 din investitorja IMP, DO IKO, ter — graditev proizvodno skladiščne hale in hale za no-tranjo montažo motornih vozil MAN v predračunski vred-nosti 166,982.000 din investitorja Avtomontaža, TOZD To-varna vozil. V dvanajstih mesecih leta 1981 je bilo na območju obči-ne Ljubljana-Šiška evidentiranih 2.193,000.000 din plačil za investicije v osnovna sredstva na področju gospodarstva, kar je za 39% več kot v istem obdobju leta 1980. Največji porasti so bili zabeleženi na področju kmetijstva (605%), gradbeništva (325%) trgovine (49%), stanovanjsko komu-nalne dejavnosti (56%) in industrije (47%). ¦[]¦-¦¦ • t (v milijon din) —' — ™* co -,, '¦¦,; .-¦'. ,.;,.. v;- ..¦:¦-. . o o 2 <» *•"'¦-¦..«„¦ ;,** -.-¦' ; - ¦•j.v. •• n n5 2~ 1 = :-•¦• . ,¦ -...'• - ...•>•¦¦'¦¦ : gg »™ 2^ Q§ ...... . 59 L^ 55i S2 _ | ________________'___________s____________ ________________ SKUPAJ v. •¦ ¦ ¦ « : 1.754 2.275 — 130 Gospodarstvo "' ' •••..;.. 1.582 2.193 100 139 Industrija in rudarstvo -, . . 935 1.374 62,2 147 Kmetijstvo in ribištvo ¦'-¦: r . 1 7 o,3 705 Gradbeništvo ¦ - . ,- , A 16 70 3,2 425 Protnet in zveze . 150 91 4,1 61 Trgovina ¦-.-,¦¦ 62 92 4,2 149 Gostinstvo in turizem ¦ ¦ 13 7 0,3 57 Obrt in osebne storitve 68 68 3,1 99 Stanovanjsko-kom. dejavnost 231 454 20,7 156 Fin., tehn.in posl. stor. 45 30 1,5 67 Negospodarstvo 172 82 100 48 Izobražev. in znanost 119 49 59,8 42 Zdravstvo, socialno varstvo 46 22 26,8 47 DPS, SIS 7 11 13,4 144 Iz strukture vidimo, da 62,6% celotne vrednosti odpade na področje industrije, sledj stanovanjsko komunalna de-javnost z 20,7 %, vsa ostala področja pa so udeležena z znatno manjšimi deleži. Bistveno drugače pa je pri naložbah v negospodarske dejavnosti (brez investicij v stanovanjsko dejavnost), kjer so se plačila investicije v osnovna sredstva znižala od 172 milijonov din v letu 1980 na 82 milijonov din v letu 1981, kar je za 52% manj. Na občutno znižanje investicijskih naložb v negospodarsko dejavnost so vplivale predvsem zakonske omejitve. Investitorji s sedežem v občini Ljubljana-Šiška so v letu 1981 pričeli na novo graditi 21 investicijskih objektov v skupnj predračunski vrednosti 1.014,614.000 din, kar je ve-liko manj v primerjavi z prvotnimi predvidevanji OZD, ki so planirale pričeti realizacijo projektov v skupni pred-računski vrednosti 7.717,000.000 din. Od teh se je v letu 1981 pričelo samo s štirimi investi-cijami in sicer: rekonstrukcija jeklolivarne v predračunski vrednosti 639,820.000 din v Litostroju, TOZD PUM, graditev proizvodno skladiščne hale in hale za notranjo montažo motornih vozil MAN v predračunski vrednosti 166,082.000 din v Avtomontaži, TOZD Tovarna vozil, rekonstrukoija in modernizacija mešalnice v predračunski vrednosti 125,663.000 din investitorja COLOR Medvode, TOZD Pre-mazj in graditev izvoznega terminala v predračunski vred-nosti 34,082.000 din investitorja SLOVIN, DO Slovenija vino, TOZD Vinarstvo. Do takšnega zmanjšanja investicij v letu 1981 je prišlo zaradi zaostreraih pogojev gospodarjenja, sprejetja Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred-stev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981 in delno tudi zaradi neizdelane Metodologije za vrednotenje investicijskih programov, kj je bila sprejela šele v drugem polletju 1981. Največji vpliv na zmanjšanje pa je imelo vedno večje omejevanje dolgoročnega kreditnega polenciala bank, saj so investitorji planirali v finančni strukturi celotne pred-računske vrednosti planiranih investicij za leto 1981 kar 42% sredstev iz naslova bančnih kreditov, kar pa ni bilo mogoče realizirati. V letu 1981 so OZD na območju občine Ljubljana-Šiška končale 33 investicijskih objektov v skupni vrednostj 2.107,035.000 din, od tega je šest investicij v skupni pred-računski vrednosti 1.436,911.000 din v preizkusnem obra-tovanju. Pomembnejše končane investicije so: izgradnja centra sistemov za avtomatizacijo v predračunski vrednosti 205,114.000 din investitorja ISKRA Avtomatika, TOZD Pro-jektiranje in gradnja sistemov, modernizacija in povečanje proizvodnje plinskih in električnih aparatov v predračunski vrednosti 106,353.000 din in dokončna izgradnja skladišča gotovih izdelkov in obrata za plastiko v predračunski vred-nosti 23,064.000 din, oba investitorja Gorenje-Tiki. Pomembnejši investiciji v preizkusnem obratovanju pa sta: razširitev proizvodnje talnih transportnih vozil v pred-računski vrednosti 531,066.000 din investitorja Litostroj, TOZD AVN in razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme v predračunski vrednosti 595,766.000 din, investitorja Lito-stroj, TOZD PPO. Izgube v gospodarstvu Poročilo podajamo pred oddajo zaključnih računov, za-to obseg izgub ni v celoti znan. Glede na izgube v prvih devetih mesecih smo skupaj z OZD ugotovili obseg izgub. Zneski niso popolnoma točni, temveč zaokroženi na tisoč dinarjev. Skupno ocenjena vrednost izgub na področju gospodarstva bo znašala 380 milijonov dinarjev. Največje izgube so nastale v naslednjih organizacijah: OZD . v 000 din 1. PETROL, Zemeljski plin 160.232 2. SGP GORICA, TOZD Gradbena operativa 16.000 3. ISKRA IEZE, DO Mikroelektronika *¦ .¦¦ v ustanavljanju ' - '¦ 70.337 4. ISKRA ISEZ, TOZD Usmerjene zveze 25.090 5. ISKRA ISEZ, TOZD TTS 32.709 6. ISKRA Avtoelektrika, TOZD Žarnice 12.803 7. ISKRA Široka potrošnja, TOZD TV Pržanj 62.474 Ocenjujemo, da se število OZD, ki so poslovale z izgu-bami, ni povečalo nad številom, ki je bilo ob šestih ozi-roma devetih mesecih 1981. Obseg izgub se je v zadnjem tromesečju povečal za 45,5 milijona dinarjev. Vendar po-udarjamo, da so bile dejanske izgube večje in so bile nekatere izgube pokrite že pred izdelavo zaključnega ra-čuna. PETROL, Zemeljski plin Delovna organizacija navaja kot glavni vzrok za izgubo nesorazmerje med nabavno in prodajno ceno zemeljskega plina ter v visoki obremenjenosti z anuitetami. Po njeni interpretaciji anuitete za plinovodno omrežje Slovenije ne morejo predstavljati bremena samo za to delovno orga-nizacijo. Ker se je cena zemeljskega plina v zadnjem tro-mesečju leta 1981 delno spremenila, je izguba zmanjšana v primerjavi z izgubo v devetih mesecih leta 1981 (239 mio din). Način pokrivanja izgube ob sestavi tega poro-čila še ni znan. Delovna organizacija računa na pomoč sklada skupnih rezerv občine in SR Slovenije. Ker bo imela delovna organizacija izgubo tudi v pri-hodnjih letih, je že sklenjen sporazum, ki bo zagotavljal v naslednjih letih pokrivanje izgube z nepovratnim zdru-ževanjem sredstev slovenskega gospodarstva na podlagi družbenega plana SRS 1981—1985 in temeljev plana ISNAP 1981—1985, vendar se postavlja vprašanje, če bodo udeleženci dogovora sposobni zagotoviti združevanje sred-stev za pokrivanje izgub. . SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana 2e ob analizi za 9 mesecev leta 1981 smo ugotavljali, da so glavni vzroki za nastalo izgubo v siabi organizira-nosti te temeljne organizacije, slabi strokovnosti in šibki povezanosti te OZD v delovno organizacijo. Izgubo bodo pokrile TOZD Gradbena operativa Nova Gorica, s katero se je ta TOZD združila 1. 1. 1982, in druge TOZD v delovni organizaciji na podlagi sprejetega samoupravnega spo-razuma. _ :., \ ¦ ¦'¦/•• ISKRA IEZE, DO Mikroelektronika v ustanavljanju Ocenjena izguba bo znašala 70,000.000 dinarjev, kar je 30 milijonov več kot pa v prvih 9 mesecih. Glavni vzrok za izgubo je zapadlost anuitet oziroma obresti od kre-ditov za investicije, katere pa so dokončane le do prve faze. Druga faza linvesticije, ki naj bi dala ekonomske re-zultate, je v zamudi zaradi omejitev investicijskih vlaganj. Dobava opreme kasn.i za leto in pol, vendar pa so anuitete že zapadle. Delovna organizacija uvaja določene ukrepe prek vsega leta in skuša z zmanjšanjem vseh vrst stro-škov, nadomeščanjem uvoznih materialov z domačimi in preorientacijo na bolj donosne izdelke izboljšati neugodno situacijo. SOZD Iskra smatra, da je dejavnost Mikroelek-tronike potrebno smatrati kot infrastrukturno dejavnost go-spodarstva in da je potrebno zagotoviti pri izvajanju sa-nacije tudi pomoč celotne slovenske družbe. Delovna or- ganizacija je že sprejela sklep o pripravi sanacijskega programa z naslednjimi osnovnimi usmeritvami: — čim hitrejša zaključitev druge faze investicije, —• povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, — povečanje produktivnosti dela in izkoriščenost raz-položljivih kapacitet, — dosledno zmanjševanje vseh vrst stroškov in s tem izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Nastalo izgubo namerava organizacija pokriti na na-slednji način: — 10 milijonov izgube je že pokrite iz rezervnih skla-dov drugih organizacij iz SOZD Iskra, — 60 milijonov pa naj bi pokril sklad skupnih rezerv občine in republike Slovenije. - . ;- ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD Usmerjene zveze TOZD je v celotnem letu 1981 poslovala z izgubo. Kljub temu, da je bila izguba planirana že v gospodarskem na-črtu in v sanacijskem programu, je njen obseg večji, kot pa je bil predviden. Izguba se je povečala predvsem za-radi težav pri uvozu ključnega reprodukcijskega tnateriala, kar je podaljševalo roke izdelave in predstavljalo izpad dohodka. Prav lako je dodatni vir izgube uvajanje novega proizvodnega programa za namenskega kupca, ki ga ta OZD sama financira. Sprejeti so bili že dodatni ukrepi, ki naj bi izboljšali poslovanje: — dogovarjanje z namenskim kupcem za revidiranje stare pogodbe na osnovni program in sklenitev nove za novi program, — zagotavljanje lastnega izvora deviz, — izboljšanje likvidnostne situacije. Za pokrivanje izgube predvidevajo v TOZD naslednje vire: — 1,5 milijona — rezervni sklad delovne organizacije, — 9,25 milijona — rezervni sklad SOZD, — 14,34 milijona — rezervni sklad drugih delovnih or-ganizacij v okviru SOZD. ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD TTS Izguba se je v tej temeljni organizaciji pojavila šele v III. tromesečju. Vzroke za izgubo lahko iščemo v nedo-seganju planskih nalog zaradi pomanjkanja materialov iz uvoza. Predvidena proizvodnja za namenskega kupca, za katero pa so zagotovljena devizna sredstva, je v celoti izdelana, za druge kupce pa ne morejo proizvajatj v za-dostnem obsegu zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Organizacija si sama ne more zagotoviti dovolj deviz, ker izvaža pretežno na klirinško področje. Zaradi vseh teh problemov je obseg proizvodnje nižji od predvidenega in so posledice delovanja stalnih stroškov očitne. V TOZD je v pripravi sanacijski program, ki bo obravnaval pred-vsem naslednja vprašanja: — skrajšanje dobavnih rokov za proizvodnjo, za katero so zagotovijena devizna sredstva, — usmeritev prodaje na konvertibilno področje za pro-izvode iz rednega proizvodnega programa, — pospešeno osvajanje novih proizvodov, ki so plani-rani za izvoz že v fazi razvijanja, — pospešen razvoj naprav, ki so posebej zasnovane za prodajo na konvertibilnem področju, — nadaljevanje akcije s sklepanjem samoupravnih spo-razumov za združevanje deviznih sredstev, —• program zmanjševanja vseh vrst stroškov. V primeru, da rezultati, ki jih predvidevajo v sanacij-skem programu, ne bodo doseženi, se bodo še vedno po-javljale občasne ustavitve proizvodnega procesa in pre-razporejanje delavcev. Za pokrivanje izgube je predvidena naslednja konstruk-cija: —-1,5 milijona iz rezervnega sklada delovne organiza-cije, —¦ 9,25 milijona iz rezervnega sklada SOZD, — 22 milijonov v rezervni sklad drugih delovnih orga-nizacij v okviru SOZD. ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Žarnice TOZD je v letu 1981 poslovala z izgubo, razen v I. tro-mesečju. Njena izguba je skokovito naraščala. Na osnovi ugotovitve izgube v I. polletju je bil izdelan program ukre-pov za odstranitev, vendar se ta izvaja le na tistih področ-jih, na katsre lahko vplivajo. Nekaterih bistvenih ukrepov ne bo mogoče realizirati. Ker je po mnenju delovne organizacije TOZD v zelo kratkem času zašla v izgubo, je realno predvidevati reši-tev le z dolgoročnimi ukrepi. Na specializirani opremi, ki jo TOZD ima, je težko delati kaj drugega. Poleg tega je delavski svet sprejel sklep o reorganizaciji zaradi boljše organizacije dela. Nastalo izgubo nameravajo pokriti na naslednji način: — 5.000 — rezervni sklad delovne organizacije, — 8.000 — občinski rezervni sklad. ISKRA SIROKA POTROŠNJA, TOZD TV Pržanj Organizacija je poslovno leto 1981 zaključila z izgubo 80 milijonov dinarjev. Izguba je nastala zaradi preusmerit-ve prodaje na inozemsko tržišče z domačega tržišča in zaradi omejevanj kooperacijskega uvoza v zadnjih mese-cih. Zaradi preusmeritve izvoza z iraškega na angleško tržišče so nastale še dodatne težave, kot sta začasen uvoz slikovnih cevi in izpad dohodka na substanci zaradi nižjih prodajnih cen. Iz analize vzrokov izgube izhaja, da je približno 40 milijonov din izgube nastalo zaradi dodat-nega izvoza, 20 milijonov din izgube pa zaradi zapore uvoza pri kooperaciji. Izguba bo po planu pokrita na na-slednji način: — rezervnj sklad TOZD TV Pržanj — 12 mio din, — rezervni sklad SOZD ISKRA — 30 mio din, — rezervni sklad drugih DO v SOZD — 30 mio din. Skupno znašajo nepokrite izgube, med katere štejemo vse tiste, ki niso pokrite iz rezervnih skladov TOZD, DO in SOZD, 230 milijonov din. Po oceni bi lahko ob popolnem izčrpanju občinskega sklada skupnih rezerv in ob izpolnjenem pogoju, da vse OZD združijo sredstva v predvidenem roku, zagotovili 70 milijonov din za pokrivanje izgub. Poročilo ni popolno, ker ne zajema organizacij, ki po-slujejo na meji rentabilnosti. Dokončne ugotovitve bomo podali takoj po analizi za-ključnih računov.