Osebna vest. G. dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, je preseljen iz Vrnjačke banje v Srbiji v Tuzlo v Bosni. VlGBiilska tolpa pretl sodaiai senaiora. Dne 15. aprila je sodil mariborski senat vlomilsko tolpo, iki je izvršila v 1. 1932 po Mariboru in okolici 17 vlomov in tatvin in znaša skupna vrednost pokradenega 15.000 Din. Clani te nepoštene družbe so bili strogo takole obsojeni: Franc Pešl je dobil 5 let robije, 5 let izgube častnih pravic in pridržek po prestani kazni; Danko Franc 3 leta in 6 mesecev strogega zapora; Danko Ivan 10 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube časti; Majer Bogomir 3 leta in 2 meseca robije in 3 leta častne izgtibe; Majer Avgust 6 mesecev strogega zapora, 3 leta častne izgube pogojno za clobo 3 let; Hauri Ferdinand 1 leto in 6 mcsecev robije, 5 let častne izgube in doživljens.ki izgon iz države in končno Makor Marija 3 mesece zapora pogojno za 3 leta. Kratko veselje na svobodi. Komaj 17letni nepridiprav Stanko Zelič je bil obsojen radi tatvin na 6 mesecev, od katerih je že bil odsedel _. Dne 11. t. m. je bil tudi Zelič kot kaznjenec zaposlen s čiš.enjem uradnih prostorov mariborskega okrožnega sodišča. Naenkrat se mu je vzbudilo pri pogledu na odprto okno hrepenenje po svobodi. Iz sobe predstojnika okrajnega sodiš.a je izmaknil predstojnikovo suknjo, svojo kaznjeniško je obesil na fclin in hajdi skozi okno in ven iz Maribora v srneri proti Št. Petru. Ko so v jetnišnici opazili pobeg, je sedel paznik na kolo in jo ubral v pravi smeri za pobeglim. Na Meljskem hribu je že dognal, da se je oglasil Zelič pri Balonovem viničarju, katerega je prosil za vžigalice. Viničar je spoznal po hlačab, da gre za kaznjenca, kateremu je povedal v obraz, da je gotovo pobegnil iz zaporov. Po tej ugotovitvi se je odpravil paznik v Št. Peter, kjer je popoldne zajel begunca in ga privedel nazaj v jetnišnico. Ko so ga vprašali zakaj je ix»begnil, je priznal, da bi bil rad prebil velikono.ne praznike, četudi je brez pravili svojcev, fc-ot prost človek. Napad in poškodba. Neznanci so napadli pri Zgornji Sv. Kungoti pri Mariboru stanujočega posestniškcga sina Franca Kepa in ga .ako obdelali z noži po celem telesu, da so ga spravili v zelo opasnem stanju v mariborsko bolnico. Rešiiav iz srnrtne nevarnosil v zadnjem trsmiiktt. Antonija Potočnikz Zgornje Sv. Kungote pri Mariboru je stopila z malim otročičem v naročju na brv preko Pesnice. Ženski je na brvi spodrsnilo, padla je z malčkom vred v vodo in bi bila utonila, da je nista v zadnj.m trenutku rešila z otrokom vred posestnik Rihard Senekovič ter krojaški mojster Pavlič. Požig pred sod!ii.ge_a_ Anton in Terczija Obrovnik iz Broda pri Dravogradu sta živela kot gostilničarja iahkomiselno in se zadolžila. Da si nekoliko opomoreta, sta dala dom visoko zavarovati. Dne 30. jimija 1931 je gospodarsko poslopjc res tudi pogoi'elo in zavarovalnica je izplačala 37.000 Din zavarovalnine. Dena,r je oba zakonca zopet porinil v tir lahkoživja in kmalii je bila lahko pridobljena svota tudi zapravljena. Med ¦obema je došlo večkrat do prerekanj, do očitanj požiga, kar se je priplazilo orožnikom na ušesa. Arctirani Anton je priznal, da je vtaknil zgoraj omenjenega dne gorečo svečo v seno, ld se je užgalo in radi tega je bilo upepeljeno celo poslopje. Obtoženi je pa tudi trdil celo pri razpravi radi požiga v Mariboru dne 12. aprila, da ga je k zločinu nagovorila njegova žeSodni senat je obsodil Antona Obrovnika na dveletno ječo, ženo Terezijo pa je oprostil. Padel pod voz. Posestnik I. Muml od Sv. Lovrcnca na Poborju je peljal drva po globokem gozdnem kolovozu. Na preozkem obstranskem obronku je spodrsnil, padel je pred težko naloženi voz in kolesa so ga tako poškodovala, da so ga spravili z iaztrganim drobovjem v mariborsko bolnico. Pcsledica neprevidnega ravnanja z crožjem. G. Roškar, župan na Cvenu p. Ljutomeru, se je odpravil s svojo ženo k sv. maži. Doma so ostali starejši ter mlajši otroci. 181etni Ludvik je zadel pri iskanju po predalu na star samokres in bil uverjen, da je prazen. V mladostni neprevidnosti je nameril v srneri proti 161etni sestri Marti, stari kres se je sprožil in 9 mm krogla je zadela sestro v desno stran v tilnik. Obstreljeno so prepeljali v ormoško bolnico, kjer so ji odstranili kroglo in je že - v domači oSkrbi. Slučaj je, da ni prišlo do smrtne nesreče, ker orožje je orožje, četudi je staro, največja previdnost je vsikdar na mestu. ..ezr.asee pciatil na goljufiv načia S2 škalcv. Iz Ptuja poročajo naslednje: Krošnjarja Vrban Štefanec inValentin Dukarič iz Bednjc na Hrvatskem sta prišla ob vse svoje imetje, 92 škafov in sicer lastnega izdelka. Navedeno robo sta izročila v neki gostilni v shrambo ia odšla na svoj dom, da izpopolnita svojo zalogo. Pred dnevi pa se je javil neki moški v navedeni gostilni ter rekel, da prihaja v imenu navedenih krošnjarjev po škafe. Seveda mu je vratar robo izročil, misleč, da odgovarja izjava neznanca resnici. ZaCudili so se pa, ko sta prišlr. lastnika škafov po svojo robo. Škoda znaša okrog 1200 D. Slu.ajna nesreča. Na cvetno nedeljo se je vračal od blagoslova oljk s svojo butaro iz Ptuja proti Spuhlji Ivan Ko!ari5. Kolariču je hotel prerezati z nožem poveze na butari 141etni fant. Ko je zamahnil z n-ožem proti butari, je zadel mesto na domnevani motvoz na žico, s ikatero je biio šibje povezano. Ob žici je nož spodrsnil in se zaril Ivanu globoko v hrbet. Nevarno skozi hrbet in v pljuča ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico. Had 5 lct robije, ker je eneya zaklal ia dva obklal. Lansko leto dne 18. novembra je 211etni Feliks Koser iz Doliča pri Ptuju zabodel v trebuh Jožefa Horvata, ki je na posledicah umrl, obklal pa je še Franca Zelenika in Jožeta Potoča. Zaradi navedenih zločinov je obsodil Koserja mariborski senat dne 12. aprila na 5 let in 2 meseca robije. Strel skazi možgane. Mizarski pomočnik Anton Kidrič v Ormožu je stopil v delavnico 281etnega slikarskega niojstra Adolfa Butja, katerega je našel na tleh v krvi s prestreljeno glavo. Butja je bil pri zavesti in je priznal, da si je pognal sam iz obupa kroglo skozi možgane. Težko poškodovanega so oddali v ormoško bolnico, kjer se nahaja v najresnejšem stanju. Aiko bo ostal pri življenju, bo slep. Poslcpje z vinsko kletjo je pogcrelo . Dežni pri Sv. Trojici v Halozah. Zgorela je stiskalnica, stroj za mečkanje grozdja in več sodov vina. Z motikami in noži je bil od neznancev smrtno nevarno poškodovan Franc Holc iz Zagorcev pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. V obupnem stanju so ga spravili v ptujsko bolnico. Težka nesreča. Prekupčevalec Jurij Rožanc iz Celja se je vračal iz Šmarjete na motornem kolesu. Zadaj je sedela 161etna gostilničarjeva hčerka Olga Riickl z Lopate pri Celju. Ko je privozil Rožanc po cesti pri Zgornji Hudinji, je 81a preko ceste 451etna Genov. Kranjc Iz Zgornje Hudinje. Motociklist je zavozil z vso silo v Kranjčevo, jo podrl na tla. Motorno kolo se je prevrnilo in vozač ter Kranjčeva sta bila hudo poškodovana. Riicklova je odnesla iz neBrcče le lažje praske. Sz obupa v Savinjo. Delavec, 'ki je kopal zemljo ob desnem bregu Savinje, je videl, kako se je pognala z levega brega Savinje pri Savinjskem dvoru v Celju v vodo ženska. Skočil je za njo in jej otel življenje. Po prevozu v bolnico bo ugotovili, da gre za 371etno šiviljo Marijo Belle iz Modlinga pri Dunaju, pristojno v Račje-Fram. Sama je izpovedala, da so jo dne 7. t. m. kot inozemko izgnali iz Avstrije. Bila je v Ljubljain ter v Celju, kjer je skušala dobiti toliko denarne podpore, da bi se peljala v domovinsko občino. Že tri dni ni ničesar jedla in se je pognala v vodo iz obupa. Smrtna nesreča ctroka. Na veliki četrtek je vlak smrtno povozil pri voglajnskem mostu v Čretu pri Celju dve;etnega Ivana Žele, sinčka progovnega . .lavca s Teharja. Otrok se je igral na ;;-ogi. Slaboumen pcžigalec. V vasi Prhovec jčina Arziše je nenadoma izbmhnil >>ožar v hlevu posestnika Jakoba Butje i pogorel do tal. Le požrtvovalni po- loči sosedov gre zahvala, da ni bila ..pepeljena cela vas, kakor se je to že enkrat zgodilo pred 50 leti. Gašenje je bilo otežkočeno radi pomanjkanja vodc. Naslednji dan za tem se je oglasil rdeči petelin pri gospodarju Čerinu v Izlakah. Tukaj pa je opazil posestnik nekega potepuha, ki se je igral z vžigalicami in skušal zanetiti njegov hlev. Predan orožnikom iz Zagorja ob Savi, je priznal, da je zažgal pri Butji v Prhovcu. V požigalcu so ugotovili slaboumnega 561etnega Jožefa Tomica iz Kočevja. Predali so ga v zapore v Litiji, a bo najbrž romal v umobolnico. Eap med cepanjem d_v. Med cepanjem drv je smrtno zadela kap čevljarja Antona Rogača iz Mlinega na Straži pri Bledu. Pokclj med scscdi. V vasi Velika Loka pri Višnji gori na Kranjskem je došlo radi neznatne pešpoti preko dvorišča do prepira in krvavega spopada. 30 let stari posestniški sin Janez Mehle iz Vclike Lcke je zabodel med prereka- njem s kuhinjskim nožem 22 let starega posestniškega sina Antona Šveda v levo ramo in mu je prerezal dlan na roki. Obklanemu sinu je priskočil na pomo. njegov oče Anton, ki je dobil nož v levo stran prsi s tako silo, da se je rezilo pod srcem odlomilo. Oba ranjenca so odpremili v ljubljansko bolnico, podivjanega nasilneža so odvedli v zapor. .;•..•:_..¦•• •¦.'.¦'"¦'• Smri poštene služabnice. V mestni bolnici v Karlovcu na Hrvatskem je umrla dne 5. aprila Elizabeta Huber, doma od Sv. Lovrenca na Pohorju. Nekdaj je služila 7 let pri župniku v. Polju v Sotlski dolini, zadnja 4 leta pa pri župniku v Črnemlogu v gorskem okraju blizu Delnic. Bila je ozorna služabnica: tiha, skromna, delavna in pobožna. Za svet se ni dosti brigala, »Slovenskega gospodarja« pa je prečitala vsako nedeljo popoldne po opravljenem V državi Njujork štrajkajo farmerji rali precenega mleka, kalerega rajši zli- vajo v potoke, nego da bi ga oddali konsamentom, — Desno: V Združenih državah Severne Amerike pijejo zopet pivo. Kot spomin na odpravo alkohol- ne prepcvedi so odkrili v čikagi spomenik kralju piva — Gambrinu. poslu. Bila je dolgo časa bolchna ter šla zadnji čas iskat zdravja v bolnišnico v Karlovac, kjcr pa jo je dohite.a smrt. Naj počiva v miru v tuji zemlji ter nživa plačilo pri Onem, kateremu je slii-ila na svetu. Nov brzmski raksrd z leialom. V Dezencanu na italijanskem je dosegel letalski podčastnik Fran Angelo clne 10. aprila z letalom »M. C. 72« nov rekord v brzini. Letalo je bilo opremljcno z 1 motorjem Fiat 2500 ks in dveina vijakoma. V štirih krožnih letih je dosegel povprečno brzino 682.403 fcm na uro. Dosedanji rekord, ki ga je dosegel leta 1931 angleški letalec Calsbot, je znašal 655 km na uro. Izvršitev smrtne obscdhe z cdsekanjem glave. Dne 12. aprila je bila v Nemčiji izvršena pod Hitlerjevo vlado prva smrtna obsodba. Na dvorišču sodišča v Zwickau so javno odsekali glavo delavcu Albertu Khige, ki je bil obsojen na smrt, ker je ubil pri demonstracijah v Rennscheidu neko žensko. Ąeliki francsski ietalski manevri, katerih se je udeleževalo 2.. ietal, so sr višili nad mestom Metz. V Benetkah boda v kratkein oivorili mcst, ki botle izključno le za promet z avtomobili. .'V -r __-_. ' ''>: 3SS1EG: $$&&(Ł& S.4i*SW. 'aSir-V