Stav. 195. V Uubllanli v Četrtek 26. avgasta 1919. Leto III. »tel. >n )nnllwt nun nedelj M ««ak da» popoldan. frredniltvo je v Ljublj«^ frančiškanska uHca St. Učiteljska tiskarna, fioplse franluratt hi pod* pisati, sicer se jib ne pri* »bei. Rokopise se ne vraž* bserafj r-Enoatolpns potit* vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstice po 1 E| vežkratne objave po do* .govoru primeren popusti *®C’T,:SSffKS!«S«SMSB8Sin®ES!n Glasilo Jusoslov. socialne»cieitioicraiiine stranke« Pounitzisa iiov. stana —. 40 vinarjev. <—* Naročnina; Po polti a® * dostavljanjem na doni eelo ieto 72 K, za pol leta 33 K, za četrt leta: 18 K, za mesec 6 K* Za Nemčijo celo isto 7? »a oslaio tajlao in Ameilko 84 K. — Reklam« eije z$ list so po?' \ine proate, OpravniStvo je r Ljubljani^, JVaneiikanska ulica 5L6L* rJ5itelj«ka tiskarna. Talefonska 31. Ameriški Slovenci za domovino. Ameriški sodrugi so izdali nekaj mesecev po izbruhu ruske revolucije teta 1917 naslednji velepomembni jMic, ki je obenem važen prispevek * zgodovini naših bojev z a narodno 111 socijalno osvoboditev jugoslovanskega ljudstva. Zavezniške države se sicer medtem močno odtujile Mirovnim samoodločevalniin načelom ruske revolucije; vodilne misli teRa oklica postavljajo pa vzlic teinu pr«vi temelj povoljni rešitvi jugoslovanskega problema. Giasi se: Slovencem v Ameriki. .Veliki politični dogodki zadnjih časov, povzročeni od svetovne vcj-ne ali pa z njo v tesni zvezi, so pomaknili med drugimi pravico narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, v ospredje. O tej pravici ni moglo Mi z etičnega stališča nikdar dvojca: ne more pa dobiti drugega, kakor akademičnega pomena. dok'er vladajo po svetu sistemi, ki dajejo dejansko vladam ali ceio posameznikom vso premoč nad narodi. Temelji teh protiljudskih sistemov, so se pričeli tekom vojne, zlasti v Pleni zadnji periodi majati. Rusija se l® z mogočnim zamahom otresla carskega despotizma in s tem ves kul-ftinii svet rešila ene najnevarnejših ~vtokratičnih sil. S svojo uspešno revolucijo je dobila ruska demokra- ♦!1^-neprecen'iiv oomen za demokra- ----- .... . , . . ,razvoj vsega kulturnega sveta, j politično rešiti. Dejstvo pa je to:^ podlago in konkretno obliko, je pa dolžnost vsakega naroda, da pride sam s sabo na jasno o svojih ciljih :n se pripravi, da predloži svoje zahteve tam, kjer se bo o njih odločevalo. Ta dolžnost zadene tudi Slovence, zlasti pa v Ameriki živeče, ker imajo možnost, da govore o svoji usodi in o svojih namenih svobodno, kakor ne morejo v svoji domovini. Z ozirom na to smatramo za svojo nalogo, da izrečemo jasno vpričo svojih rojakov, vpričo tistih, ki pod pirajo enakopravnost vseh narodov in vpričo vse javnosti, kaj smatramo za narodni cilj Slovencev. To dolžnost čutimo tembolj, ker spoznavamo, da je pravična rešitev mnogoštevilnih narodnih problemov eden izmed važnih pogojev, za trajnost bodočega miru in ker je bilo zlasti nerešeno jugoslovansko in balkansko vprašanje med najodročnejšimi povodi sedanje vojne. Rešitev tega vprašanja je torej logično potrebna, da se ne ponovi v še strašneiših oblikah sedanja svetovna katastrofa. Slovenski narod, živeč na Kranjskem, Primorskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem, v manjših odlomkih ni Ogrskem in Benečan* skem, je etnološki del Jugoslovanov, katerim je prištevati še Hrvate, Srbe in Bolgare. Vprašanje, če so Jugoslovani en narod ali štirje narodi, je znanstveno in se ne more fuge avtokracije so s padcem ca-'zma izgubile najmočnejšo oporo; pomlajena Rusija se tako krepko rs-'ormira v napredni in svobodni sme-r'i da postaja vzor demokracijam v.sega sveta. S tem pa postaja tudi s'la, ki bo imela v nadaljnem medna • r°dnem razvoju in zlasti pri sklepanju miru, ki mora zaključiti sedanjo vojno, neprecenljiv vpliv. Nova Rusija je vsemu svetu naznanila svoje mirovne pogoje, ki odklanjajo vse aneksije, vse vojne odškodnine, povdarjajo pa pravico vsakega naroda, da sam odločuje o svoji usodi. Klic ruske demokracije je že na-sel odmev. Predsednik Zedinjenih di'Ž;iv pravi v noti, v kateri naznanja Kuslji vojne cilje Amerike, da ne sme "oben nrod biti prisiljen, da bi živel Pod vlado, katere sam ne mara. Angleška vlada izjavlja, da je pripravljena revidirati pogodbe, ki so ”lle sklenjene med zavezniki pred ‘Usko revolucijo. O teh pogodbah je f^ano, da so razpolagale z deželami ” "arodi brez obzira na njih voljo, in xAarva angleške vlade kaže. da k!c-načela ruske demokracije pot Ined zavezniki. Kadar dobiva pravica avtonomnega odločevanja narodov stvarno Jugoslovani so po krvi in jeziku tako sorodni kakor enoten narod, ki se deli po narečjih: vendar pa je zgodovinska usoda določila posameznim delom ločen razvoj, iz katerega se je porodila tudi specifična plemenska zavest vsakega dela. Do-čim ni med Jugoslovani večje jezikovne razlike, kakor ined nemškimi, italijanskimi in mnogimi drugimi dialekti, ima vendar vsak del svojo literaturo, svoje posebne kulturne barve, šege in tradicije, Vpoštevati ta dejstva smatramo za edino uspešno rešitev slovenskega in sploh jugoslovanskega vprašanja v politični združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsakemu delu v vseh rečeh, katere niso no svoji naturi vsem skupne. Realizacija te ideje je mogoča v politični obliki jugoslovanske federativne republike, ki io s tem označujemo za svoj cilj. Zedinjenje Jugoslovanov se ne more uspešno izvršiti v nobeni sedaj obstoječih držav, ker so si njih interesi preveč nasprotni in ker ne bi bilo tako »zedinjenje« v bistvu nič drugega kakor aneksija. Problem se mora rešiti le z ustanovitvijo popolnoma nove tvorbe, v katero vstopilo vs! deli po svoji svobodni volji. Jasno je, da ne more biti taka nova tvorba nič drugega kakor demokratična republika. Ustvarjanje nove monarhije v času, ko se rušijo stare, bi spravilo Jugoslovane v smešno-žalostno nasprotje z duhom časa, z zmagujočo svetovno demo- j kracijo in z njih lastnimi potrebami. ! Razun federativne organizacije, ; katera zavaruje vsakemu delu toliko j samostojnost, da se mu ne bo treba bati nobenega centralističnega zatiranja ali pritiska drugih delov in ki prepušča bodoče tesnejše združenje naravnemu svobodnemu razvoju, zahtevamo v jugoslovanski republiki vse garancije ustavnega demokratičnega življenja, zlasti: T. Splošno, enako, tajno in pro-porčno volilno pravico brez obzira na spol za vse politične in administrativne zastope; 2. Narodni referendum in iniciativo: 3. Odgovornost vseh Javnih fuuk-ciioiiarjev; 4. .Javno izvrševanje zunanje politike: 5. Popolno enakopravnost vfeb državljanov; (i. Popolno svobodo besede in tiska; 7. Popolno svobodo pouka ih vesti: 8. Nevtralnost vseh oblasti v razrednih bojih. Izjavljamo, da smo pripravljeni za tako rešitev jugoslovanskega vprašanja delati po svojili najboljših močeh in pozivamo vse, Slovence v Ameriki, ki se Strinjajo z našimi načeli, da nas podpirajo pri tem delu, ki *!uži našemu narodu in mirnemu kulturnemu napredka vsega sveta. V ta namen organizujmo vse naše časopisje, ki je voljno vzprejeti fn podpirati naš program, organizuimo vse naše podporne, politične in kulturne organizacije za skupno delo. in sicer po sledečem načinu: 1. Vsaka centralizirana organizacija voli po svoje dva zastopnika; vsako samostojno podporno, politično in kulturno društvo ter vsak slovenski list pa po enega zastopnika. Ti bodo potem skupno tvorili osrednji odbor, kateri se konstituira med seboj, vredi sredstva in delovanje in vse, kar je potrebno. 2. Organizacije in slovenski listi izven Chicaga, imenujejo svoje zastopnike. To izjavo in program so soglasno sprejeli podpisani dne 29. Junija 1917. v Chicagu, III. John Verderbar, Frank Kerže. Ivan Molek, Ježe Zavertnik st.. Et-bin Kristan, Louis P. Truger. Martin v. Konda, Frank Petrlch. Albin H. Skoblc, Rudolf Skala, John Pokelšek, Bllsh, Filip Godina in Frank vs. Komedija. »Slovenec« ie ubral nevarno pet. Dela se radikalnega, žuga. kriči, zdi se kakor da bi bilo konec sveta, in vse to zgolj zaraditega, ker nima trenutno svojih ministrov v vladi. Čudimo se, da ne vidi nevarnosti, kateri gre neizbežno nasproti. Sodeč po njegovih besedah, je ni slabše vlade na svetu, kakor je sedanja, sodeč po vesteh iz Belgrada. je pa bolj in bolj očitno, da si zida njegova parlamentarna frakcija sicer previdno, toda precej pridno most do sedanje vlade in ni prav močno izključeno, da se ji bo končno pridružila. Nam ne bo tega žal, nasprotno, žal nam bo kvečjemu za neljubo in nepotrebno zadrego »Slovenčevih« urednikov. Kajti težko jim bo vsekakor zagovarjati vstop svojih ljudi v ono vlado, proti kateri streljajo s tako klerikalno... radikalno vehemenco vse te dni, ne da bi se jim posrečilo — glej smolo —• nikogar razburiti. Svet se suče mirno v svoiUi tečajih tudi brez »Slovenčevih« ministrov. Ali ni to čudno, prečudno, skorajda nerazumljivo? Vse to mora biti za cenjene gospode pravzaprav obupno. No, naj se potolažijo. Nekaj nade jim bo prinesel končno Korošec, kateri bo v svoji politični praksi najbrže uvidel, da ni prav pustiti zaradi Protiča druge stranke same tam, kjer sedi rada njegova. In če bo to storil, se ne bo — o tem smo prepričani — veliko oziral a polemične težave, ki jih bo s tem ustvaril svojim ljubljanskim urednikom. Gospodom pri »Slovencu« priporočamo prav toplo, da vzamejo ta moment pravočasno v poštev in dai se po njem ravnajo. Medtem jim pa na kratko povemo, da nismo prav nič v zadregi, d« se nima naša stranka boriti z nobenimi težavami, že zaradi tega ne, ker; smo slejkoprej naglašali našim delavcem, da je njihova naloga v enem In drugem slučaju, če smo v vladi al! če nismo, vedno ista, delati za vzgojo in organizacijo delavskih mas* pripravljati se, gledati zaupno naprej. Ne delamo si veliko iluzij o nobeni vladi, ker vemo. kako kritične; so sedanje zunanje, in notranje razmere držav, zato si pa tudi ne dom!« šljuiemo, da bi moral svet priti ?2 ravnotežja, če nima slučajno Jugoslavija tudi nekaj naših ministrov* Tako domišljavost prepuščamo dru- In povedati moramo tudi da nf ne politično in ne drugače prav ni<2 resno, če se sedaj Jugoslovanski klub zavzema za svobodo tistih državljanov, ki so bili preganjeni od prejšnje vlade, od tiste v kateri j« Jugoslovanski klub pridno sodeloval! do zadnjega in bi baje rad sodeloval še naprej. Ce uvažitjemo ta moment in do> damo še. da je oklic, ki ga je izdal t$ dni Jugoslovanski klub v toliko pomemben. v kolikor ponavlja iste z a« hteve. ki so v programu sedanje vlade, in da je potemtakem, vsaj dokler ostane vsa stvar le pri... programih. opozicija Jugoslovanske## kluba za ... naivneže nerazumljva# moramo priti do sklepa, da ie naslova ki smo ga dali temu članku skoz« in skoz opravičen. In zato pika. Josip savs. Brzojavne vesti. Po svetu. Jugoslavija. AVSTRO - OGRSKO TRGOVINSKO BRODOVJE. LDU. Pariz, 26. (DunKU) Srb-sko-hrvatsko-slovenska delegacija je predložila vprašanje glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovske mornarice. Zahteva, da mora pripasti del brodovja jugoslovanski kraljevini in se pritožuje, da se Je del teh ladij, katerih lastniki so bili Jugoslovani ali pripadniki kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, zaplenjeni kot vojni plen. NAŠE ZASTOPSTVO NA OGRSKEM. LDU. Ljubljana 26. Glasom obvestila ministrstva v Belgradu varuje interese jugoslovanskih državljanov na Madžarskem zastopnik Španije. LISTEK. NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim G o r K i J. Prevel Pavel G o 1 i a. (Dalje.) V a s i 1 i s a (ga sune v pleča): Ven. Aljoš k a (bližale se vratom): Stoj... jako nc gre! Mrtvaško koračnico... pred Krat-■pm sem se jo naučili Sveža muzika . .. po- makaj! Tako ne gre! r Vasilisa: Jaz ti pokažem — ne ge. Cslo ulico naščujem nate . . . pogan ti prosti . . . jaz ti pokažem, kaj se to pravi lajati o ^eni okrog ... Aljoška (zbeži): No, grem ... Vasilisa (Bubnovu): Da njegova noga ne stopi več čez ta prag! Slišiš? Bub n o v: Jaz nisem tvoj stražnik tuk;u . . . Vasilisa: Kaj me briga, kdo si tl Od milosti živiš, tega ne pozabi. Koliko: si n. dolžan ? Bubnov (mirno): Nisem štel... Vasilisa: Čakaj, jaz seštejem! „ A11 o 8 k a (odpre vrata In kriči); Vasi-'M Karpovrta! Jaz se te ne bojim . . , n—ne ”°iim! (Se skrije). t (1 uk?, se smeje). Vasilisa: Kdo si ti?, Luka: Popotnik... romar ... Vasilisa: Samo čez noč, ali stalno t Luka: Bom videl.. . Vasilisa: Polni listi Luka: Lahko ... Vasilisa: Daj! Luka: Prinesem ti ga, v stanovanje ti ga privlečem ... Vasilisa: Popotnik, da ... Postopač bi rekel, pa bi bil bliže resnice ... Luka (vzdihne): Ah, nisi laskava, mamica ... (Vasilisa gre k vratom v Pepelovo sobo. Aljoška gleda čez kuhinjska vrata in Šepeče: »Je odšla, a?«) Vasilisa (se obrne k njemu): Ti $' še tu ? (Aljoška se skrije in žvižga. Nastja in Luka se smejeta). B u b n o v (Vasilisi): Saj ga ni... Vasilisa: Koga ? Bubnov: Vasilija ... Vasilisa: Sem te vprašala po njem. Bubnov: Saj vidim, po vseh kotih gledaš Vasilisa: Jaz gledam če je red, razumeš? Zakaj še pometeno ni pri vas? Kolikokrat bom še ukazala, da mora biti vse snažno? Bubnov: Aktor Je na vrsti.,. V a s i 1 i s a: Kaj meni mar, kdo Je na vrsti. Ce pridejo sanitarji In nalože globo, vas poženem vse ven. Bubnov (mirno): Od česa boš pa živtda? Vasilisa: Da niti smeti ne bo na tleli! (Gre v kuhinjo. Nastji): Kaj pa ti tu zijala prodajaš? Od česa ti Je pa gobec otekel? Kaj postajaš križemrok? Pometi! Natalijo — si videla? Je bila tu? Nastja: Ne vem... nisem videla ... Vasilisa: Bubnov! Je bila sestra ta? Bubnov: Kaj pa. Njega je pripeljala .. Vasilisa: Oni — je bil doma? Bubnov: Vasilij? Bil... S Kleščem je govorila ... Natalija... Vasilisa: Jaz te ne vprašam, s kom! Umazano je povsod ... gnojišče! Eh, vi... svinje! Da mi pospravite ... slišite? (Hitro odide) Bubnov: Zverino ima v sebi ta baba! Luka: Hud metuljček... Nastja: Saj moraš »ostati zver pn takem življenju ... Priveži kateregakoli živega človeka k takemu možu, kot je njen . . Bubnov: No, ona ni preveč trdno privezana ... L u k a: Kaj vedno tako - Bubnov: Vedno... K šla, vidiš, pa ga ni... Luka: Aha, jezica jo je zgrabila, jezica. Oho-ho. Koliko različnega naroda se klati po svetu... in z vsemi mogočimi strahovi strašijo drug drugega.,. nazadnje pa le ni reda v življenju, ne. snažnosti,,. - eksblodira? ljubimcu je pri- PREBIVALSTVO ŠOPRONJA ZA1 OGRSKO. LDU. Budimpešta, 26. (DunKU.), OKU. javlja: Prebivalstvo mesta So'« pronja je priredilo včeraj velik« ljudsko zborovanje, na katerem id navdušeno sklenilo, ostati zvesta Ogrski, češ, da ostanejo Nemci, toda na Ogrskem. Protestiralo je proti temu, da zasede to ozemlje NemŠk® Avstrija. Zasedba Gorenie šiezile. LDU. Nauen, 26. (Brezžični.^ »Temps« je prinesel vest. da bo med« zavezniška vojaška komisija v Gorenji Šleziji odredila zasedbo Gorenj^ Šlezije še preden to predpisuje mirovna pogodba. S pristojnega ir.est« se izjavlja, da taka odredba ni stvaii omenjene komisije. Tudi vesti, da Jc komisija pooblaščena pripravljati ts Gorenji Šleziji ljudsko glasovanje lit Bubnov: Red hoče vsaka baba, sama glava je slaba. Ampak pomesti je treba vseeno ... Nastja... ti bi prijela za metlo! N a s t i a: Kaj pa še! Za hišno sem vam tukaj... (Po kratkem molku): Napila se bom danes, tako se bom napila! Bubnov: Tudi to je nekaj... Luka: Zakaj se boš pa ti napila, punčka ?, Davi sl se jokala, zdaj pa naenkrat, napila sc bon'! N i s t j a (izzivajoče): Napila se bom in spet se bom jokala... in vse! Bubnov: To ni veliko... Luka: Ampak to povej, zakaj? Brez vzroka se tudi mazoljček ne napravi.. -(Nastja zmajuje z glavo in molči). Luka: Tako... Ehe-lie ... gospoda, ljudje! Kai bo z vami. Dajte, jaz vam pometem. Kje pa imate metlo? Bubnov: Za vratmi, v veži,. t (Luka gre v vežo). Bubnov: Nastenka! N ti s t i * A ^ B u b n o v: Ti, zakaj se je pa Vasilisa fakdide v vežo z vedrom v rekah); M-da... ti. o Vaški gre glas... nisi nič slišal ? Bubnov*. Razno slišim... M e d ve d J e v: Vasillsa... da je ... nisi zapazil? i Bubnov: Kaj? Med ved lav: Tako. Sploh .. Mogie! vse veš, pa lažeš ... Vsi veio ... (Strogo): ve | laži, brat!... Bubnov: Zakaj bi lagail Medvedjev: Takol Ah, psi. Govorijo: Vaška in Vasilisa*... dobro... kaj imam jaz :i tem? Jaz ji nisem oče, samo stric... Zakaj st smejejo nad meno}?... (Kvašnja vstopi). Kakšni so postair ljudje... nad-vsem se smejejo .. A-al SI prišla ... K v a š n j at Preljubi moj garnizon 1 Bubnov!. Na trgu Je spet silil vame naj ga vza-1 tnem... Bubnov: Vzemi gal Denarja ima dj.i j in čvrst kavalir Je še .. Medvedjev: Jaz? Ho-hol Kvašnja: Ah ti, sivec J Ampak ne deti-! kaj se tega mojega bolnega mesta1 To le biln ? '■ ntenoj, dragi moj... Omoži se. ali oa poarn: razbil led In skoči v vodo, to je va babo e or 1 stvar: enkrat napraviš in nikoli ne pozabiš ... Medvedjev: Počakaj tl. različni mož-ie so... Kvašnja: Ampak laz sem ved?; •• etia :a: Ko Je izdihnil moj mili možiček -~ ne dna r poznal, ne pokrova — sem od samega veselja cel dan sama doma sedela: sedim in ne verjamem v svojo srečo... Medvedjev: Ce te je mož tepel... brez povoda, bi se bila lahko pritožila na <;o-lidji.., Kvašnja: Bogu sem se pritoževala osem let, pa nf pomagalo! Medvedjev: Sedaj Je prepovedano pretepati Žene... zdaj |e povsod strogost In zar kon — redi Brez povoda ne smeš pretepati nikogar ... tepejo samo zavoljo reda... Luka (privede Ano): Vid#, pa sva prilezla, eh ti! Saj ni mogoče, da bi v takem stanju sama hodiia. Kje pa je tvoj'; Ana (pokaže): Hvala, očka ... Kvašnja; Ali jo vidite omoženo... ie poglejte! L uka: Slabotna ženska... Leze po vež!, lovi se za stene in stoka. Kaj jo pa puš? ite samo ? Kvašnja: Nismo zapazili, oprosti’e. očka! Njena hišna je odšla na izprehod... Lit k a: Ti se smeješ, ampak to povej, kaj ie prav. tako puščati človeka? Kakoršen le človek. vsak jc svoje cene vreden ... Medvedjev: Paziti le treba! Naenkrat umre. pa bodo sitnosti take... Za njo je treb;> gledati! L u k a: Tako Je, gospod unter.,, Medvedjev: M-da... čeprav še nisem popolnoma, unter ... Luka: Kaji? Na videz pa tak junak! (Y veži šum In topot. Cujelo se gluhi krifcO Medvedjev: Ka{? Škandal? Bubnov; Ro nekaj podobnega... Kvašnja: Moram pogledati... Medvedjev: Jaz tudi... Eh, služKat fn zakaj mirilo ljudi, če se pretepajo? Sa> b! sami nehali.... tudi pretepanja se naveličaš ... Svobodno bi Jim pustili pretepati drug drugega, kolikor kdo prenese... potem bi btld manj tepeža, zato ker bi dlje časa bolelo .. Bubnov (zleze na tla) - Ti r >t to razlc-r\ " n s t i I j o % (odpre vrata, kriči): Abram’ Zd ' . . Vasilisa Natašo . . . ubije ... idi! (Kvašnja, Medvedjev, Bubnov planejo proti veži. Luka ponsajuje z glavo In gleda za njimi' Ana: O, mol Bog! Uboga Nataškal Luka: Kdo se pa dere tam? Ana: Gospodinji . . . sestri. . . Luka (stopi k Ani): Zakaj?, Ana: Presiti In prezdravl ste obe .. Luka: Kako Je tebi ime? Ana: Ana ... gledam te ... tako me mlnjaš mojega očeta . . . prav tak sl, laska'' nrjhiik ,... Luka: Meli so me mnogo, zato mehak ... (Se smele), , .... (Zastor). (Oulle reorganizacija Zadruge Kovinskih obrti v Ljubljani v svrho skupnega postopanja v nujnih vprašanilh. Udeležite se polnoštevilno! — Zadruga kovinskih obrti v Ljubljani — Val. Urbančič, t, č. načelnik. — Ježica. V nedeljo 31. t. m. ponavlja pevsko društvo »Zora*, pevsko prireditev v dvorani kat. izobr. društvo s pestrim sporedom- Začetek ob 16. uri. K obilni udeležbi vabi Odbor. — Zveza in organizacija voinih invalidov za slov. Štajersko, priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1919. v hotelu »Union« v Celju, ob 9. uri dopoldan izvanredni občni zbor. Dnevni red občnega zbora je sledeči: 1. Poročanje predsednika, 2. tajnika, 3. blagajnika in kontrolorjev, .4. poročanje izvoljenih delegatov podružnic, 5. raznoterosti. Vstop v občni zbor ima vsak invalid, ki se izkaže s potrdilom, da je član »Zveze«. V slučaju nesklepčnosti, se občni zbor preloži na eno uro pozneje, in bode sklepčen, ne oziraje se na število udeležencev. Po zborovanju se vrši ne-.poldne ob drugi uri v istem hotelu iavni invalidni shod. — Football-tekma »českv lev«, Plzen}, »Ilirija«. Ker Je včerajšnja tekma izpadla neodločeno (0 :0), se Vrši danes ob pol 6. uri popoldne re« vanšna tekma na prostoru pred državnim kolodvorom. Opozarjamo, da se prične tekma pol ure prej kot včeraj, ker je sicer nemogoče končati pred temo. — »Ilirija«. Ljubljana: »šnarta«, Zagreb 2:1 (1:0). Nedeljska nogometna tekma je izpadla z 2 :1, potacaš 1 :0, razmerje kotov 4 :2 v kp-r|st »Ilirije«. »Šparta« ;e svoj dober sloves znova potrdila. Izkazala s« je kot rutinirano, vstrajno in falr ino-j>tvo; njeni igralci se odlikujejo z dobro tehniko in veliko urnostjo.. »III-nja« pa jih je nadkrilifa v kombinaciji in igri z glavo. Pred golom sta obe napadalski vrsti, posebno pa vrsta »Ilirije« zamudili mnogo ugodnih pozicij. Tekmi je prisostvovalo do 3000 gledalcev, ki jih je igra popolnoma zadovoljila. Sokolstvo in politične stranke. (Iz sokolskih' krogov.) • v tem naslovom je bit pri-oocen v »Napreju« članek, ki v jUem neki M. C. ostro napada so-Ko sko organizacija ter ji podtika stvari, na katere ne moremo molčati. Predvsem se očita Sokolstvu, da je privesek »liberalne« stranke in ga imenuje celo paradno in bojno organizacijo liberalizma. Vse to hoče pokazati člankar samo z nekimi izvajanji dr. Resmana in se sklicuje *a neke članke v »Novi dobi«, da si I>riznava, da zatrjujemo Sokoli v svojem oiicijelnem glasilu svoje nadstrankarstvo. Na takšne nasprotujoče si napade je težko stvarno odgovarjati. V interesu stvari vendar Poudarjamo, da je za Sokolstvo merodajno samo to, kar sklene celokupno Sokolstvo in kar je jasno ‘zraženo v'njegovih načelih, irt pa prodajno za Sokolstvo to, kar sl p®!* Posamezniki ali posamezne po-»tiske organizacije. In ravno vse slovensko Sokolstvo je na svojem sestanku dne 6. januarja 1919 po-svV2Q’ *asno ln nedvoumno izražalo za - na^e*a> ki so edino merodajna *>ga in kjer jasno in odločno norvn®’ da Sokolstvo ni nikaka timska, ampak je vsenarodna organizacija. Kot taka ne služi nobeni POiitiSki stranki, niti drugim posameznim stanovskim organizacijam. Ravno tam se tudi jasno poudarja, da se sokolski vpliv ne sme izrabljati nikjer in od nikoder niti v po-htiške, niti v kake druge nesokol-ske namene. Mislimo, dtt so s tem pražena dovolj precizno naša načela, ki se jih Sokolstvo veaio »n neizprosno drži vztte vsem snubitvam. Ako hoče katerakoli stranka Pridobiti Sokolstvo zase, ni s tem l'ečeno, da je Sokolstvo za stranko Dridobljeno. Poudarjamo, da je ravno delavski stan najštevilnejše zastopan v Sokolstvu in da je njegov vpliv odločujoč, ker tvori ravno delavstvo med Izvršujočimi člani (telovadci) jedro in podlago vsakega društva. In s telovadci vsako naše društvo stoji in pade; naša društva so takšna, kakršni so njih telovadci, »n ravno ti se bi prav lepo in opravičeno zahvalili za vse, ako bi morali delati parado ali stafažo kaki Dolitiškl stranki. Kar se tiče drugih' očitanj, so ‘Udi tako pavšalna in namenoma izmena, da ni mogoče nanje odgovarjati. Priznavamo, da ni vse ala-t0> kar je v naših vrstah, in (bi je Marsikdo v sokolski organizaciji, ki ne sodi vanjo, kakor Je to v vsaki organizaciji spk>H. Toda to je stvar čiščenja, in naša prva skrb je vedno Lila in bo tudi v bodoče, da elemente, ki ne sodijo v naše vrste, iz njih izločimo. Zaradi neznatnega odstotka nezdravih izrastkov se pa ne more očitati celokupnemu Sokolstvu breznačajnost in podobnih napak. Načela so predvsem, ki so merodajna; sodba naj se pa izreka po izvajanju načel. Kar se tega tiče, je Sokolstvo zadnje, ki bi v toliki meri zanemarjalo ali prezivalo svoja načela, kakor so jih in jih še drugod zanemarjajo in prezivajo. Orehi posameznikov niso grehi celote, če je v družbi enota bolna, bomo izkušali ozdraviti uje, ne bomo pa zaradi nje zatrli celote. Ko bi vsa družba izvajala načelo bratstva. enakosti in svobode po načinu zdravega Sokolstva, bi se nam živ« Ijenje kazalo v lepših oblikah. Popolnosti pa ni nikjer. Popolnost nam je vzor, ki hrepenimo do njega % izpopolnjevanjem, z neprestanim delom m pospeševanjem sokolskih kre* posti. Če nočete našega kulturnega delovanja podpirati, pa ga vsaj ne razdirajte in ne žalite poštenega imena Sokolstva s splošnim sumničenjem hi na temelju posamezni® slučajev! Kot svoboden državljan morem biti socialni demokrat, kot sin svojega naroda pa sem Sokol, ki mi je naloga in dolžnost, da dvigam nravne in telesne sile naroda kot celote! Zato pa: ne odvračajte nikogar od Sokolstva! Sami zavetniki svobode — daite vsakomur svc‘bodno pot v vrste svobodnega Sokolstva! ~ (Op. ured. — Objavljamo ta članek iz sokolskih' krogov in se zaenkrat vzdržujemo vsakega komentarja. Veselilo nas pa bo, če se razvije o tem vprašanju v našem listu objektivna razprava.) Iz stranke. Shodi v nedeljo 31. t. m. se vršet Kamnica pri Mariboru ob polu 9. url dopoldne v šoli. , Fram pri Maribor« ob 10. uri; dopoldne v Soli. Sp. Polskava ob 10. uri dopoldne. / Vabilo na ustanovni občni zbor podružnice Spodnja Šiška 1., ki se bo vršil v pondeliek, dne il. »epterrthra 1919 ob 19. tiri :zvečer vv gostilniških prostorih »pri Štirnu« v Spodnji Šiški, Celovška cesta. -Dnevni red: Otvoritev in pozdrav Sklicateljev. 2. Citanje pravil. 3* Prijava novih članov. 4. Volitev odbora. 5. Predavanje. 6. Razni predlogi in nasveti. — Sklicatelj: Tajništvo »Splošne železničarske organizacije za Jugosla* vljo*. (Petrič). Sodrugi! Vaši želji in ipotrebi organizacije se je zadostilo. Na Vas je torej, da novo podružnico postavite na tisto višino, na katero spada S tem ni rečeno, da le skušate pridobiti kar največ članov, temveč važnejše je, da člane spravite na tisto duševno višino, katero potrebujejo, da postanejo zavedni boievniki za sveto stvar razrednega pokreta, kateremu pripada bodočnost. Vsi na shod in vsi v organizacijo! Strokovno gibanje. — Stavka mariborskih krojačev j« končana. Dosegli smo naše zahteve. Po enotedenski stavk! so popisale vse tvrdke, razen tvrdke Stum-berger, ki še danes ni isprevid*! i, da smo mi faktor, s katerim se ne da več igrati. AH po smrt! ni pokore! Zapomnimo si naše sovražnike. Storili smo potrebne korake, in tem p6-tetn opozarjamo naše sodruge, da se ne ozirajo na tvrdko Stumbersjer, Melingerstrasse 1. Iz stavbinske stroke. Naznanjamo, da smo ustanovili novo podružnico v Pliberku na Koroškem v nedeljo, dne 23. avgusta 11 Na tem. ustanovnem občnem zboru, oziroma shodu, se je razpravljalo tudi o plebiscitu in radi internirancev' zdravnika dr. Herbsta in njegovega brata Herbst in da se zahteva od deželne vlade, da se Jim da takojšnjo prostost, ker je potreta nujna za zdravnika, s tem bo velik korak storjen za Jugoslavijo. Obenem se pripravlja ustanovitev konsumnesra društva v tem kraju. Razmere v ameriški socialistični stranki. V ameriški socialistični stranki so se razpori zadnji čas zopet poostrili. Razpori se tikajo i političnih' L taktičnih nazorov. Vsled oorojtla strankinega tajnika A. Germera — kakor to naznanja Stockholmska »Socijaldemokraten« — je zmerno strankino vodstvo zelo ottro nasto pilo. proti opoziciji, ki je imela velijo oporo posebno med priseljenci, organiziranimi v posebnih narodnostnih’ sekcijah. Socijalisti raznih narodnosti imajo namreč v Ameriki posebne organizacije, v katerih se nahajajo najradikalnejši elementi. Tako je sprejela organizacija v Michiganu tezolucijo, da bo vsakdo, ki bo stremel za uresmebo strankinega programa »zakonitim« potom (t, i. brez revolucije, izključen iz organizacije). Strankino vodstvo je sedaj sklenilo, da skliče izvanredni zbor na 30. avgusta, da dotlej razpusti samostojne narodnostne zveze ter da izključi michigansko organizacijo iz stranke. Švedski strankin list pripominja, da bodo sledili tem sklepom novi boji v notranjosti ameriške socialistične stranke in da je mogoče tudi razcep-Ijenje organizacij. Razmere v Trbovljah, Gotovo se marsikateremu so-drugu in čitatelju »Napreja« zdi že čudno, da "smo tu v naši trboveljski blaženi domovini vsi tako tihi. da se sploh malokdo oglasi, čeravno bi bilo včasih potrebno; kajti tudi pri nas ni vse tako v redu, kakor hi si kdo misli!. Ni treba pač misliti, da se pri nas morda cedi med in mleko in da živimo v obljubljeni deželi. Razmere pri nas so naravnost škandalozne, naše borno življenje je zelo težko in žalostno. Pri nas imamo namreč še \ sdno nekaj takih gospodov uradnikov in poduradnikov, ki so kratkomalo prespali vse, kar se je v zadnjem leta zgodilo in ki mislijo, da imajo »gospodovati« še vedno. Se vedno se rad! spominjajo časov, ko so preganjali nas uboge rudarje s pomočjo nasajenih bajonetov sem in tja kot kakšne zločince, vse sestradane :n obupane, če je kak rudar v*sled onemoglosti izostal brez dovoljenja od dela, je kmalu prišel mol postave na dom po njega, ter ga spravil brez pardona, v takozvani rudarski »kader«, kjer je prejel milostno kazen, pet, deset, petnajst in tudi več dni ali mesecev ječe. Pomagal ni nlkak izgovor. In tam je bilo vse nreskrb-: lleno . . . Po noči trdo ležišče, po dnevi pa trdo de!o ob senci rteftbeŽ-nfh bajonetov. Hrano, ki jo Je v tem slučaju dobival, ie bila nezadostna in neokusna, pa še to se mu io je neprestano očitalo. In Se marsikaj drugega bi lahko navedel, lahko bi opisal, kako sp ti ljudje one tovariSe, ki,so imeli jjo~ Kum pritoževati se, vezali w> več ur v spone ali na drug primeren način •osrečevali s svojo avstrijsko velike-dušnostjo. Toda kaj bi! Naši rudarji Jih predobro poznajo in na vse to še niso pozabili. Dejstvo je. da imamo še danes dosti teh proslullh kreatur tu pri nas ht kateri vžfvajo boljše zavetje nego pa kak domačin, in da ti ljudje šikanirajo delavce na tako infamen in brutalen način, da ne moremo več molčati. Marsikateri tujec, katerega ie no nesreči veter sem zanesel, se zgraža nad takim početjem ter pravi, no, misli! sem sl, da sem prišel v kraj svobode, a žalfbn« zmdtll sem se. Naj omenimo samo par slučajev: Nek! gospod »šihtmoister« pri zapadnemu obratu Je že parkrat pokazal svoje turške manire in rudarji’ so ga že opomnili. On Je namreč dajal delavcem takozvani »Geding* od metra ali od vozička. Pri temu ge-dingu je vedno trgal in trgal brez vednosti delavcev njih krvavi zaslužek, in ko Je prišel tisti dan. ko se obesi plošča z listino zaslužka, Je delavstvo uvidelo, da je bilo zelo. opeharjeno od njega, ki se je delal včasih tako poštenega in pravičnega. Delavci, razburjeni vsled tega. so mu povedali v obraz, da Je to siepar-ienje. Nl-H to žalostno ali ne označuje to zadosti usmiljenja tega gospoda do ubogega rudarja trpina? Najbrže je v temu času. odkar Je »Šfhtmajster« že pozabil, koliko rudar trpi, in da je vedno v smrtni nevarnosti. 5 tečkim trudom si rudar prisluži male vinarje, da za siio preživi sebe in svojo družino. In zdaj se mu hoče še prltrgovatl pri teh borih vinarjih! Ali menite, da živimo 8e v časih, ko si je delavstvo pustilo kaj takega dopasti. Ali delavstvo, zapomnite si, danes ni več nezavedno, veliko trpljenje zadniih let mu je na široko odprlo oči. Kaj takega si ne pustimo več dopasti od prav nobe nega. Kar zaslužimo, hočftm*> imeti po-šteuo vse izplačano! In če visoko letate, boste nizko padJJ! Pobotajte se torej! Od g. obratnega vodje P. imamo tudi cel šopek kopriv, danes ga samo opozarjamo, da se tudi or, izpremeni. V separaciji ob Savi ie tudi nekaj možakarjev, nad katerih početjem se ie zgraža vsak zaveden delavec ali delavka. Eden se nosi po separaciji kot kak mešetar, dragi kot uetelin na gnoju in vpije, kadar r i j -'treba. Imeli srno nekoč v separ c‘j! moža. paznika, katerega smo \ i s pošto vali. Bil je energičen ^mož. dobrega značaja, lepo je z nami ravnal, izprc-vidcl, kaj kdo lahko nared' in kaj ne. Ako se mu je delavec ali delavka pritožil, da je bolan, mu je odkazal lahko delo, takšno, da ga je lahko opravljal. Nikdar pa ni nad nami vpil ali se surovo obnašal. Ljudi je znal tako lepo razdeliti, da je vsak lahko delal. In delali smo z največlim veseljem. Naredili smo mu tudi vse, kar nam je zaukazal, delali brez težav in trpljenja. Bil je kakor naš oče. A nekateri si mislijo: Suni ga v rebra in delali ti bodo, kakor boš hotel. Imamo še dosti enakih zgodbic. Povemo samo še to nekemu gospodu, da ni treba več svojih delavcev in delavk brez vzroka od dela poganjati domov, kakor se le to že parkrat zgodilo. Pomisli naj tudi ta človek, po kateri poti je prispel do svojega poklica. Mi smo pošteni delavci in sovražimo vse, kar je nepoštenega in krivičnega. Torej pazite se! Petoliznikov in enakih ljudi, socijalni demokrati pač ne potrebujemo in če bi nas ne bilo, bi nas taki petoliznikl že vse pohrustali. Naj ho za danes dovolj. Na svidenje! Nekaj moramo še povedati Javnosti od gospoda Sl. Dne 22. t. m. se je težko ponesrečila delavka N. Po izpovedi zdravnika se je dognalo, da ima eno nogo dvakrat prelomljeno, druga pa enkrat. Ko Jo le videl g. SI„ Je bil mnenja, da Jo »samo en tnal’ boli«. Ze to ga zadosti označuje, kakšen človek da Je. Tega seveda ne re, da je največ on kriv, da se Je delavka ponesrečila, ker je zalo v separaciji, da pogleda, kaj je treba popraviti. Veliko Imamo še povedati. Vse to pa. kar smo napisali, naj bo zaenkrat samo uUuden opomin vsem prizadetim, da svoje ravnanje In obnašanje napram delavstvu temeljito izpremene, ker sicer se strune napnejo. Vse, kar Je prav! Ie naših dni. Ne slučajno, nalašč seta Sd č 'z trg mimo branjevk. In skoro se me Je polastila skomina, da b! sl privoščil v teh pasjlh dneh i jaz malo sadja. Ta vročina! Premikal sem se od koša do koša ter omedlevaj« motril vabljivo sadje. Ne vprašujem rad: po čem je to, po čem j« ono — ker vem, da ne odgovarjajo rade, čestite branjevke; saj malo manjka da ne zahtevajo honorar za odgovor. Zato sem M rije sam delal v duhu približne cene, ko pa je ud časa do časa kdo drugi vprašal po ceni. sem se prepričava!, da bi Jaz ne »znal«; prodajati — v teh dneh . .. . TabKc s »fiksnimi* cenami pa, dragi obiskovalec našega trga. nikar ne išči. ker teh že davno ni. Najbrž zato, ker se jim zdi, da niso posebno vabljive, vseprei neka odbijalna sila, vsled katere marsikdo odide s trga prazen. Tako pa rajše sproti odgovarjajo, kakor se Jim zdi prhnemo k obrazu vprašalca. Kajti tako se marsikdo v jame —: Kaj pa hočem — sl misH — če ža enkrat vprašam, ostem moram tudi kupiti, da ne porečejo: ta je pa revež, nima soldov .., Pa naše branjevke imajo še druge »knife«, tako n. pr. Če vprašaš« to ceno povedo — k sreči nizko! si misliš — pa dostavijo polglasno: za pol kile, za četrt,.. Drage zopet izgovorijo »šest kron«, ko pa plačaješ, sprevidi! v svoje presenečenje, da ■stene -- deset kron. Kdo bi si mislil, kmalu bo ob!et-uica naše srečne osamosvojitve — na trgu smo pa Še vedno v voiski, korumpiranosti in brezvestnosti do najvišje mere. Ampak to še ni najhuJSe. Ustavim se pri zadnji omami. Malo Je bilo ljudi. Stara gospa Je stikala po jerbasih, neki vojak Je pa slonel s prekrižano desno nogo čet levo, opit na svoje kolo in mfmo čakat, da bo postrežena gospa. »Po čem so te-te?«, le vpra!a!a. »Po dva goldinarja«, se odreže branjevka. »Ob, pa slabe so, obtolčene, poglejte!« *Pa te-Je vzemite; stanejo pet kron«. »Predrage . . .« Medtem je branjevka že nateh-taia prve JaboUce in jih silila v gosp«., , Roke so drhtele stari, skfjučpnt1 gospe, ko Je lovila natresena Ji Jabolka. ter Šepetala predse: ■>Tako štabe — In dva goldinarja . • ■'< »Kar hvaležna bodite, da vam Jih dam,« Je objestno dostavka branjevka, ki ne ve. k*| pomen! dva goldinarja za revico, ki Jedva životari z Več Ko! premajhno pokojnino Spogledala sva se z vojakom. »Da ne bo treba še hvaležen biti.. — bral sem v njegovih očeh. Zasedel je kolo. Tudi jaz sem se okrenii. -- Kani smo prišli!!... S.- * h Slovenije. iz mežiške doline. Z ozirom na dopis v »Večernem Listu«, v kojem se kritizira delovanje naših sodrugov pri Miesstaier. Wirtschaftsvereinu, pojasnjujemo, da je društvo prišlo v neugoden položaj samo vsled prevelikih nakupov masti in moke po previsokih cenah. Te nakupe je posredovalo že prejšnje vodstvo Miesstaier NVirtschaftsvereina V zvezi z aprovizacijskim odborom za Mežiško dolino. Naših sodrugov. iz vodstva, ki so društvo dobro in požrtvovalno vodili, ne zadene nobena krivda. Oni so poskrbeli tudi pravočasno za to, da ne bodo trpeli člani društva nobene škode, ker bodo priskočile društvu naše gospodarske organizacije na pomoč. Shoda v Št. Paviu pri Prebold« in v Grižah. Dne 24. avgusta je imela politična organizacija JSDS dva shoda. Enega ob 9. uri dopoldne v St. Pavlu pri Preboldu v gostilni pri Franc Vedenik. Vsi gostilniški prostori so. bili natlačeno polni, tako da niso vsi našli prostora v sobah, in so morali ostati zunaj. Sodrug Marn ie v enournem govoru razložil delovanje jugoslovanske soc. dem. in SLS stranke; ljudstvo mu je navdušeno prtr-jevalo. K besedi se je tudi oglasH sodrug Krajnc iz Polzele, ki je pojasnil naše stališče h klerikalni stranki, Sodrug Marn je' priporočal listft »Ljudski Glas« in »Naprej«, na katere se jih je tudi precej takoj po shodu naročilo. Ta dva lista se bodeta prav udomačila med kmečkhn ljudstvom. Tudi v politično organizacijo se jih je dalo precej vpisati. Kmečko ljudstvo je izpregledalo, ter uvidelo, da samo v socijalno - demokratični stranki Je njihov dom, kafti šmarno ona iim hoče pomagati. Kadar pridejo volitve, bodo kmetje pokazati, da ne marajo več za advokate ht za duhovnike, ampak da znajo 3f« sami mlltsti. Drug političen shod je dne M. avgusta oitvoril sodrug Marn v Grižah v frostlini pri TravnarJu. Predsedoval mu je sodrug Tratar iz Zabukovcev. Sodrug Marn je priporočal politično organizacijo, orisal nten pomen in priporočal političen Ust »Naprej«. Ljudstva je biio polno, tako da se J« moral vršiti shod znnai ker niso mogli vsi zborovalci v suhe, Po shodu se jih je več naročilo na »Ljudski Glas« in na »Naprej*, pa tudi več jih je pristopilo k politični organizaciji. Prosili so stodruga Majina, da jih še večkrat -obišče po>eb-no pa takrat, kadar bodo volitve. Delavci in kmetje so izpregledalt, da morejo samo v svoji stranki, t. J, soetjatao-demokratični, napredoval. Zato jo-bodo tndi vedno podpira':. Brežice. »Govorite povsod in vsikdar slovenski!« Taki napisi vise nad vsakimi vrati in v izložbenih oknih naših ultranar odn jaka r jev. Ali tega gesla se pa v prvi vrsti ne dr?iio — prvaka sami! Tako n. pr. milijonar iti veletrgovec Lipej, ki kot rojeni hrt* bovški Bizoljanec z raznimi isto-vrednimi nemškimi sovrstniki na javni cesti lomi tako spakedrtma nemščino, da bi se pametnemu Človeku želodec obrnil. Ker se to po« navija dan za dnem, soditi le, da Ll« pej & Co. vendar cenijo maloovaže-vano nemščino vse drugje od »kmečke« slovenščine, ki ie vendar, državni jezik, kakor vedno zatria-jejo, Ti gospodje pa zahtevajo od svojih uslužbencev konsekventno iz* vajanje gori imenovanega reka, Mri »wenn zwel dasselbe tun, ist es doch nlcht dasselbe« in za priproste ljudi slovenski Jezik Že zadostuje Natančne Upejeve manire posnemajo *( vsi drugi nemškogovoreči naročniv karji. Nas te bedarije pustijo sicer hladne, vendar bi prizadetim nasvetovan takojšnjo odstranitev dotičnih’ fermanov, ki so le znak njihove plitve inteligence in duševne ničnosti, Na svidenje! Koulict,. Redkokdaj se sliši kaj o Konjicah. Kajti tukajšnji delavci smo vajeni vse potrpeti in če bi se nam kož;i * živih tele* trgala. Nekal pa vendar moramo naznaniti. — Konliški trgovci namreč, so prodajali cikorijo že od mesec* decembra 1^18 n zefo visokih cem.h. Naenkrut pa se je na vsaki Jkatiji Frankove cikorije poe^etB Žig, ki }# pokapal, krhko stane ena škatlja cikorije. Pnr dni za tem pa cikorije ni bilo nik jer več. Le peča»I Je prišla zopet na dan, seveda po določeni ceni. AH to ni traja o dolgo. Trgovci so se začeli izgovarjati, da nimajo drobnega denarja, da bi kupcem menjavali in so za ostali drobni denar dajali male posebne zavitke natehtane cikorije, ki ni bila skoraj za nobeno rabo. Učenci in-trgovski nastavljenci so se pritožili proti svojim gospodarjem, da jim to da preveč dela, ako morejo še zvečer, ko se trgovine zaprejo, ali oa ob nedeljah popoldne vagati cikorijo v zavitke. Tako stane seaaj Franckova cikorija v škatljah z žigom »najvišja prodajalna cena 82 vi« uljev« — 1 K 31 vin., to je 167 gramov, 2b0 gramov z žigom 1 K 21 v. stane 2 K in 500 gramov z žigom 2 K 42 vin. stane 4 K. Vprašamo trgovce, na kak način pride ta nova cena na površje? Ako bi bila cena od tovarne zvišana, bi bili tudi žigi drugi. Ako pa ste vi cetto sami povišali, ie pa to odrtija, ki mora biti kaznovana. Prosimo torej takojšnjega tozadevnega pojasnila. Ako se ne morete zagovarjati, prosimo okrajno glavarstvo v Konjicah, da nastopi proti tem oderuškim cenam. — V Konjicah imamo v celem tri peke. Ti so pekli ves čas, čeravno so bile /'emljc in kruli precej majhne, prav okusen kruh, ali za drag denar. Kav naenkrat pa so se vsi trije spomnili, .Delo za čehoslovaškl Izvoz v Jugoslavijo« ter slovenske članke* Fr. Zelenik: »Trgovski promet z inozemstvom«, Franjo Kunster: »Dvoje važnih nalog«. »Devet narodnih zapored!« in »Trst«. — Socljallstično glasilo dunajskih Čehov »Delnickd Listv« je pred kratkim prineslo v dr. B. Vyblralovem prevodu nekaj Iv. Cankarjevih črtic iz »Podob iz sanj«. jugoslovanskih kron = 98.25 K (1!) in 100 čehoslovaškh kron — 155.SO kron. _ _ _ Zasebni nastavljenci v stavbeni stroki. Osrednje društvo opozarja vse tiste člane, kateri ne opravljajo posla kot navadni delavci ali pri>ie-sijonisti, da se priglase v pisarni na Resljevi cesti 20. Ore za pokojninsko zavarovanje. Ker je samo dva meseca časa, dokler pride novi zakon in s? potem ne bo moglo več zahtevati zavarovanja za nazaj. Sedaj se to lahko zahteva in podjetniki bodo morali plačati vse zamujene premije. Tu sem spadajo vsi: delovodje, poslovodje, plezalci, pazniki v rudarskih in fužinskih obratih in njihovi stalni namestniki, polirji, upravitelji skladišč, preskuševalci in prevzemal-ci blaga in višji gospodarsko, gozdarsko, lovsko in vrtno csobje, kakor dvorni pazniki, gozdni pazniki, revirski lovci in višji vrtnarji Najnižji imajo večino. V Združenih državah je več kakor sto milijonov ljudi, toda zadnji popolni podatki iz zveznega zakiad-niškega departementa (1916.) kažejo, da je manj kot pol milijona ljudi plačalo dohodninski davek. Tukaj je tabela * 206 oseb je imelo dohodke čez 1,000.000 dolarjev; 582 oseb je imelo dohodke čez 500.000 dolarjev; 6633 oseb je imelo dohodke čez 100.000 dolarjev; 17.085 oseb je ’!melo dohodke čez 50.000 dolarjev; 121.591 oseb je imelo dohodke čez 10.000 dolarjev. Tabela jasno kaže. da večina ljudi in najmanj dohodkov je pri najrdž-jih. Čim višje gremo, tem manj je oseb in tem več je denarja. Na vrhu je 206 milijonarjev. Toliko lih je bilo leta 1916. Danes jih je še veliko več. Tisti, ki prilezejo do pol milijona letnih dohodkov, so hitro na vrhu. Kje pa je ostalih 99 milijonov in nekoliko stotisoč ljudi, katerih ne predstavljajo te številke? Najmanj 80 milijonov jih je, ki ne plačajo nobenega dohodninskega davka, kajti njihovi dohodki so tako majhni, da ne dosegajo davčne lestvice. To so delavske družina, v katerih navadno garajo vsi v tovarnah ali na polju, v rudnikih itd. Oče, mati In otroci delajo, toda nimajo toliko, da bi jih mogla vlada tirjati za dohodninski davek. Letni dohodki vseh teh milijonov znašajo komaj ti^oč do dvatlsoč dolarjev. Potem pride nekaj milijonov ljudi, katerih dohodki znašajo letnih pet do deset tisoč dolarjev. V teh družinah Je samo oče in k večjemu odraščen sin ali hči, ki hodi redno vsak dan v pisarno. Zena je doma in otroci obiskujejo višje šole. Dohodki zadostujejo,, da samo eden deia. Ako gremo višje med ljudi, katerih dohodki segajo od 50.000 do 100 tisoč dolarjev, vidimo, da tupatam dela samo po eden član družine, v večini slučajev pa ne dela nihče. Sie-vilke v poročilu kažejo, da dve tretjini vseh dohodkov izvirate iz rent, obresti, dividend in profita, torej denarja, ki pride iz orodja, iz produktivnih sredstev, katerih se mora o poslužiti milijoni na dnu. ako hočejo živeti. To so socijalni razredi današnje družbe. Kdor pravi, da ni razredov, da je vse lepo složno In deniokratic-no urejeno, mu je treba pokazati te številke. Pri nižjih delajo vsi. a še nunaio vseh potrebščin za življenje. Na vrhu ne dela nihče, toda imajo vsega preveč. To je socijalna razlika to Je tista krivica, ki kriči do neba. To Je kapitalistični sistem, katerega tako zagovarjajo vsi zajedale! na vrhu in v sredi in nekateri slepci pri naj-nižjlh. To je temelj današnje »civilizacije«, katero je treba po mnenju vseh zkoriščevalcev ohraniti za vse večne čase. Demokracija je grda laž toliko časa, dokler obstoji tak sistem! Zanimivo hi bilo tudi pri nas napraviti tako Statistiko. Gospodarstvo. Vrednost nemško-avstrijske krone. Dunaj. Avstrijski državni urad za finance priobčuje naredbo, s katero se določa menjalni kurz za zahteve v tujih državah: 100 mark = 200 nemško-avstrijskih kron, 100 holandskih goldinarjev = 1211 K. 100 švicarskih frankov = 569 K, 100 francoskih frankov = 490 K, 100 laških lir = 380 K, 100 norveških kron — 744.25 K, 1 lihra šterlingov = 137 K, !0 dolarjev — 302.50 K, 100 carskih rubljev = 200 K, 100 itežigosauih n v‘ tro-ogrskih kron = 95.50 K, 100 I Najnovejša poročila. VPRAŠANJE BANATA. LDU. Dunaj, 27. (ČTU.) »Neue Freie Presse« poroča iz Ženeve: Kljub formalne umerjenem nastopnem govoru ministrskega predsednika Davidovlča je čutiti, da bo sedanja vlada dala svojini pariškim pooblaščencem nova, prav energična navodila v banatskem vprašanju. Vest, ki jo priobčuje »Echo de-Pariš«, da je namreč Davidovič zagrozil p splošno mobilizacijo jugoslovanske armade, pa se smatra zača« sno ket diplomatičen manever. KRIZA NA OGRSKEM, LDU. Dunaj, 27. (DimKU.) Listi iz BudimpeSte javljajo', da vsled za- državanj dosedanjega ministrskega j predsednika Stefana 'Friedricha ovj- ! rajo skrajne težkoče sestavo kabineta. Friedrich se opira zlasti na zahtevo deputacij, da naj se vodi politika vlade v krščanskem zmislu. Pogajanja voditeljev strank so se morala prekiniti brez uspeha, Soei-jalistični vodia Garaniv ie iziavil. da na noben način ne vstopi v kabinet, ki reorezentira enostransko tendenco krščasko-socilslne reakcije. ROMUNSKA REK VIZIJA NA OGR-SKEM. LDU. St. Gerrnain, 27. (DunKU.) Ameriški listi priobčujejo seznam vseh po Romunih zadnje dni zaplenjeni!) ir aterijalij. Med temi je 50% vseh lekomotiv Transdanubije, 4000 telefonskih aparatov iz budimpe-štenskih zasebnih hiš, 110 koni za dirko, Ki so bili vsi privatna last, 60% vseh uporabnih lokomotiv, 65% osebnih in 5000 tovornih vagonov. ZASEDBA CARIGRADA. LDU. Rotterdam, 26. (ČTU). Kakor poroča »Chicago Tribune« odpošlje Amerika svoje čete v Carigrad. Položaj v Turčiji in v Mali Aziji se smatra kot zelo resen. INTERVENCIJA ZEDINJENIH DRŽAV V MEHIKI. LDU. Amsterdam, 27. (DunKU). Kakor javlja tiskovni urad »Radio« iz Washingtona, so dogotovljeni vsi načrti za intervencijo Zedinjenih držav v Mehiki. Intervencije se bo poleg armade udeležilo tudi brodov-Je. List »New York Sun« pripominja k tej vesti, da bodo Zedinjene države naredile z Mehiko prav tako, kakor svojčas s Kubo. Kot glavni vzrok intervencije smatra list popolno propadenje Mehike. FRANCOSKA ZBORNICA. LDU. St. Germain, 27. (DunKU.) Francoska zbornica je včeraj pričela debato o ratifikaciji mirovne pogodbe. Od 31 priglašenih govornikov so govorili v prvi seji 3. Znatnih ugovorov proti pogodbi niso stavili. Radikalni poslanec Raiberti Je poleg defenzivne zveze zapadnih velesi! zahteval alianco Franciie. Belgjie in Itallle. NEMŠKA ODŠKODNINA. LDU. Curlh, 27. (ČTU). Poslanec Dubois je pravkar dovršil svoje poročilo o finančnih določbah mirovne pogodbe z Nemčijo. Po njegovih računih znaša dolg, katerega bo morala Nemčija poravnati kot odškodnino In za obnovo nastopne vsote . Odškodnina osebam 74 milijonov mark, odškodnina za škode na gradivu 126 milijard. Tej vsoti pa ie priSteti še 14? milijard frankov vojnih Izdatkov. AMERIŠKI SENAT O NEMŠKI MIROVNI POGODBI. LDU. Amsterdam. 27. (DunKU.) Kakor poročajo »New York Times«, je predsednik Wilson imel s sena-toilen. Svvansonom razgovor o splošnem položaju z ozirom na mirovno pogodbo, kjer je izjavil, da je ogrožena vsa mirovna pogodba, v kolikor s^ tiče Zedinjenih držav, ako S3natni odsek za zunanje stvari vztraja pri svojem zadnjem glasovanju Dejal je, da bi Anglija in Franclja pri vsakršnem dogovoru z Japonsko podpirale japonske zahteve glede predpravic v Šantungu terne bi trpele nikakih izprememb. Ako senat ne bi hotel odnehati od svojega sklepa, tedaj bi bile Zedinjene države prisiljene, da izstopijo iz zveze narodov in sklenejo separaten mir z Nemčijo. USPEHI RDEČE ARMADE. LDU. Petrograd, 27. DunKU.-Brezžičnd.) Trockfj je včeraj imel govor o položaju na frontah in je izjavil, da je po Kolčakovem porazu prišel na vrsto Denlkin. Uspehi rdečih čet v južni Rusiji da so popolnoma zadovoljivi. ŽFLF/NIŠKA NESREČA. LDU. Lyon, 27. (DunKU.-Brez-žlčno.) Brzovlak Lourdes-Bordeaux je skcdl iz tira. 17 oseb je mrtvili, 15 Tanjenlli. KOLERA NA KITAJSKEM. LDU. London, 27. (DunKU.) »Times« javlja iz Pekinga: V Shanghal-ju je izbruhnila kolera, ki se širi po severnem delu Kitajske. prišlo zopet na dnevni red. Zastopnika JDS sta na včerajšnji vladni s».ji predlagala demisijo celokupne deželne vlade. Utemeljevala sta svoj predlog tudi s tem, da je z ozirom na vladino spremembo v Belemgradu, neobhodno potrebno, da se rekonsti-tuira deželno vlado v Ljubljani. Proii temu predlogu so pa kompaktno glasovali zastopniki SLS, ki so, kakor znano, v večini. Zaenkrat beležimo samo to vest, dasiravno se nam zdi, da niso zastopniki SLS s tem, da so glasovali proti predlogu, pokazali posebno vnemo za konstitucijske običaje. Zakaj so potemtakem pred kratkim očitali protikonstitucijsko delovaje drugim? — Morda so pa hoteli s tem le preložiti stvar do tedaj, dokler pride v Belgradu do drugačnega razmerja med vlado in Jugoslovau-skim klubom? To in ono. Pešanje vida pri pivcih in j kadilcih. j Dr. Hanauer poroča v listu »Quel- j le« pod naslovom »Higiena očesa« j sledeče: pri bolnikih se opaža pešanje vida pri čitanju časopisov in knjig z drobnim tiskom; na cesti ne razločujejo znancev od drugih oseb, medtem ko v mraku bolje vidijo kot pri dnevni svetlobi. Popolno oslepe-lost se radi pitja ali kajenja ni opazilo. Pri abstinenci alkohola it' nikotina, se takim bolnikom prične zdravje boljšati ter pri vstrajni abstinenci tu-di popolnoma ozdravijo.________________ Izdajatelj: josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v I.hibllani. DrnHa tu P°ug°dn'ceni srednjevelijia rlUUu SB kmetija v bližini preniocokopa Zagorje ob! Šfovi. Natančnejša pojasnila daje pismeno in ustmeno Frančiška Perbne, Podkraj St. 26-, Zagorje ob Savi. Špaloe tffrttu sie, iSy.!VCta vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BRATA SEVER, zaloga pohištva in tapetniSka delavnica Ljubljana. Kolizej. Vabimo na ogled za titeiiSiafesfte proti dobri plaži. Nastop takoj. Mia u m isi is ve, kje se sedaj nahajajo: Jožetu Hrast n Livka na Primorskem, Marija Tičar roj. Hrcsi. (bivajoča 1. 1916 v Ljubljani, Poljanska cesta), Alojzij in Franc Hrast. Prosi se, da se na-znaniio naslovi na Mr. Albert Hrast c/o »Prosveta 2657 So. Lawndaie Ave, Chicago IH. U. S. A. Strojni inženir ki bi hotel vsaki teden poljuben večer 2 uri predavati o svoji stroki, se vabi, da naslovi ponudbo pod „Strokovni kurz“ na upravo tega lista. Glasbeniki na godala ki bi hoteli sodelovati pri salonskem orkestru „Svobode“ v Spodnji Šiški, naj se prijavijo z navedbo inštrumenta, ki ga igrajo, pri sodrugu Jakobu Kovač ali pa v prodajalni „Konzum* nega društva za Ljubljano in okolico v Spodnji oiški. Hiši, podgane, stenice, S&rkii pošiijatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za pedgane in miši K 6 ; za ščurke K 6 — ; posebna močna tinktura za stenice K 6'—, uničevalec moljev K 3--; prašek proU mrčesom K 5--; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti u5em pri živalih K 3; prašek za uSl v obleki in perilu K 3; rrašek proti pernim tišcin K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenj&di (uničev. rastlin) in •mravljam K 3; PoSilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H« Junkth Zagreb 40« Vetrinjska ulica 3, HI. NaJva^fa slovenska hranilnka! in i mm 1B|‘~ Ljubljana, Prešernova ulica 3, je imela vlog koncem leta 1918 rezervnega zaMada K 80,000.000*— 2,500.000*- Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. v Bučarjevi hiši sva otvorila 100 Blago bova dajala po zmemih cenah ter cenjene odjemalce točno in dobro postregla. Priporočava m J jf fl| KVSIliC PO SKLEPU LISTA. RekonstltncHa deželne vlade? Ljubljanska deželna vlada se nahaja že od časa, ko sta naša zastopnika ss. A. Kristan in A. Prepeluh podala demisijo, v nekaki permanentni krizi. Šekonstltucija deželne vlade bi se morala pravzaprav izvršiti že tedaj. Sedaj ie to vprašanje Če razpošiljate sadje, zelenjavo j. t. d. rabite košare, te pa dobite takoj, tudi v naj večjih množinah v pletarski šoli v Strnišču pri Ptuju - Slovenija, ki pa izdeluje tudi druga v ple-tarsko stroko spadajoča dela. Zahteval te ponudbo!