Osebna dohodnina. V. Uradnem Istu ia po drugib časopisii] čitaino, da je troba ospbno dohodnino za leto 1921 napovedati sedaj tekom meseca ]anuarja 1922. Opozarjamo prav resno na ta termin napovedl". in svetujemo vsem, ki so temu davku podvrženi, da storijo svojo doEnost. Velik/o lažje namreč na 61, v komisije izvoljeni zaupiilki dosežejo ugodno, pravično odmerjenje osebne dobodnine, ako Lmajo pri uradu napoved davčnoga obvezanca. Kje se napove in odmerja dohod^ ntna? Dohod ' a se glasom par. 176 zakona o of dobodntni z dne 25. okiobra 18JL:.. u-erja in predpisuje v tisilem kraj». .j^r ima davku podvržena oseba s\ '•"¦ stalno in redno biva-i M(&. Ako pa ima davkoplačevafec dohodke pod dvema ali ve6 davSnih obJasti,, potem napove in plačuje tam, kjer ima najVeč neposr^ednihi davkov. Posebnega poziva za napoved dolrodniue — kakor je bil po postavi dof-odaj, da se ie dbstavila fiskovina s pozivom obvezaneu, letos n« bo. več in zgora] omenjeni pozivi velaajo, torej no priSakujte tisko-vTzi na dom! Kako izvršlti napoved? Napoved izvršini na tiskovini, ki seui si jo sam prinesel od davčne obIttsh, aii pa tucT, na navadni poli belega papirja, Ta napoved je koleka Cštempelja) prosta. Pošlje &e — naj!x)ljše priporočeno ali rekomandirano — na prlstojno dav&no oblast. Ka| napovem kot posestnik ali naiemnik? Oe sam obdelujeni zemlijo,, so moji idob.odki ftisti gospodarski donos, ki se |e v resnioi dosegel v pretoklem letu tl&21> iz celega kmetiijskega obrata, pa tudi doboiki iz morebitnih; pravio fdelež na srenjslah. ali obč. pravicah pri bogatih občinab, dalje lov in po dobno). Cisa kalasterski donos ni podlaga, temvoč le običajjnj prt'4pomo6ek ea dolo6it8v dohodkov; iz zeml|jjš6at Kaj bo dohodkl? Bishieno jo vse dobodek, kar dobdm la pridelam redno. Po par, 159 doh. zakona sie za dobodke smatrajo ;vsi prejemki bodtsi v denarju ali v denarni vrednosti, tudi najemna vrednost v lastiii hišT., !Torej so dobodki tudi pridelki prl kmetij&tvu in pri obrtuiku, čctvdi &o porabijo doma, Ne spada pa k osebni dobodnini, ako sem dobil n. pr. kako dedščino, aJji darilo ali ©okratno brezplačno naklonitev, — Redni takSni darovit kakor je n. pr. prostovoly'na ali predpisajia zbirca duhovnikov aili organistov ali pa redni darovi uradnikom, iiam8o6enoem vseh. vrst — tudi natakarjem — so osebnl dohodnini podvrženi.. Vino pa povrh. Sa užitninil Dobi6tf. iz prodaje biiovln» so fe tedaj podvrženi temu davku, ako davfiiii obwzaae« ši)!el:uj(ira. ali pa kupuje in prodaje imovino, torej vrši neke vrste obrt. Ea] se odbile? Odbijem yso stroSke, kolere iinarn cla si vzdržujem m zavarujem dohodke (pridelke). Posoboj so to stroSki za upravo, za obratovanjre ia vzdržavanje, pa tudi odpis na \Tednoaii pri in ventarju. Za! obratne in vzdrževalne stroške štej«m torej tudi: a) stroške za vzdrževan]e gospodarskib poslop/j. b) strošJ* za( obnavljanje gospodarskih poslopij, g; ravno takp strošk« za vzdrževanjo in obnavljaajG vodajakov, mostov, drenaž, jezovr zidov^ pUotov itd. č^ stro&ke za -v-zdrževanje in dopolnjevanje običajnega živega, in mrtvega gospodarskega (jiventarja, d) Odbijejo se tudi vs? direktni davki in vse zavarovalne premije za osebe in živhio in pridelks (zavarovanja zoper Skodo^, ogenj, toco3 povodenj itd.) e) Odbijejo se eAro&ki za vzdrževanje delovnega orodja in delovn-e obleko pri delavoib l'm ushižbencib, I) Obresti vknjiženih. dolgov in 1 % za amortizacijo dolgov, ^, g) Nauemijinska vrediiost se odbt.je, odnosno se ne računa kot dobodek od onih poslopij, katere ra,bd posestaik sam za kmetijske ali obrtne svrhe. b) Odbiiejo se samoumevno stroSki za pridelovani«, v koLikor že niso nav«deni odbiki y dosedanjili zgprniib. točkah,. Posebae odbiEke imajo povrh Se vsi maniši davkoplačevaloi, komiaTje pa imajo povrh pravico zniža.ti davek pri vseh onih osebahT ki morejo zaradi bibe ali stalae botezni im©ti postrežbo tujib oseb, ali pa, onih, ki so izreJili dva ali več otrok. Znižati ta da^k ima pravico tudi komisija onim, ki težko plačujejb zaradi trajne bolezni, radi vzgcja otrok izven doma, radi posebnih nezgod 0!etos suša, ali «Se pogine živiaa) ter podobnib slučajib. V teb slučajih. ima davčna kontfsija pravlco zjiižaii davak za več kakor tri stopnje. _(Glej par. 173 in 174 oraenjene posta\ie!) Kaj pozabijo naši Ijudje največkrat? Naši Ijudjie si prav malo ali nift ne zapisujejo svojih stroSJiDv. Poznam oelo vrsio slučajevr kjer posestniki ni so navedli prav ni5 stroškov za kova6a, kolarja, čevljarja itd., pa; tudi ne stroškov za dniuarje aii t>ežake. Tud4. stroškov za hlapoe In dekle ter za obnovitev orodja kot nadomestilo za zbol šauje prejšniega, že obstoječega in ventaria ne napovedujejo in ne zaračunavajo. Kdo n. pr. izkazuje, koliko porabi za petrolej ali karbid, ako mora pri delu in oskrbovaniu živine svetili? Kdo zaračuna, 6e j« eno vengo \1rgal in kupSl drugo?! TaMh in enakih \-zgledov je še na stotine! Tudi prevžitek in dajatvs y$ni6arjem so taksni odbitki! Praktičon, vzgled. napovedi. NaiboljSe ia najenostavnojbie je» ako vodim knjige, v kiaterih na eni slraai zapisujem v&e doliodke,, na dru gi vse izdatke prav >a vrsti in časovncai reda, kakor sem jih imel. Na tej l jdlagi izvrSeno davčno napoved mi mora]o uvaževati. \ko pa ne vodim knjig po trgovsk?h predpisib, napra\?m svo]o napoved v glavneni an sledeči način: Kot dobodek zaračunam izkupiček za v&e pridelke (\1n0j les, živiao, sadje itd.) pa tudi vrednost vseh pridelkov. ki soin |'Ji v lastnem gospodarstvu 'doma porabil, torej ne prodal. — Opozarjain, da imajo tukaj razni naši lažiprijatelji, špiceljni itd.v najve6 prillke, da nara škodujejo, ker ovadijo obJastl navadno preveliko množino in, tudi preveliko ceno prodan^ega blaga). Povdarjam takoj,! da Je treba v lastno dobro seveda. temeljito izra6unati tudi vse izdajtke, da smo zgornje dobodke dosegli. Kar porablm branie in druz&ga za služinfiad, za delavoe itd, lahko med dobodki prezrcm, seveda ne smem potem te hrane Ltd. med izdatki posebej zopet navajati. 'iAko ima posestnii: vinograd, i".:ozd, nji^ in travnike, bi njegova napoved v jedru bila takšna: 1. Vina se Jo pridelulo 15 hl, za dolavce se porabd šesti del, za drože in vsušenje pa odpade 3 hl; torej ostane . , , . [sledi množina in vrednost). Opozarjam,da se rafiuna sedaj pri vinogradib. povpre&no 6000 K pridelavnib stroSkov pa en ba> ali to "je pri sedanjiTi razmerab, ppcmalo in vsota stroškov se mora zvi&ati pri preraCunavanju na okroglo 9000 do 10,000 kron. 2. Lesa na vzrasu (stoječega, brcz stroSkov} se je prodalo . . . sledi svota. 3. Rezanje lesa za (odbije se okroglo ena tretjina za stroške). 4. Sadje se j© prodalo za . . . 4. Sadja se ]e prodalo za ., . . 0. Za svinje prodane in zaklane i 7. Vrednost mleka .... 8. Vrednost poljskih pridelkov . . (Cisti dobodek se zaračunava . legi in rodovitnosti od 400 do 1000 pri lia)* 9. Vrednosi stanovanja ." torej skupaj ..... ,Tako bi biM napovedani dohodki; sodaj je treba odbiUi po zgornjib navodilih primlerne vsote, posebej pa no pozabiti na direktne davke, n-% plaCane obresti od dolgov, na zavarovalnine in prevžitko ter druge dajatve. Sploh upoštevajte vse okoi|nosttiT, ki sem jlh zgoraj navedel! Gotovo imamo tudi upanje, da bodo labko davčae oblasfi uvaževale posebe] za lteto 1921 nastali izredno težki položaj vsled suše in naravnost grozno narastlo draglDJo pri vs8b na kupih (železo, orodje, obleka, itd.); saj' čutijo to tudi sami, v kolikor te predmete tudi kupuje]o. Opozarjam, da je davka prosti znGsek ekšfsitenčai raLDlmum, dolo68ii za leto 1921 na 10.000 K. Druge izpremembe postave o dohodnini in plačevanju direktniL. davkov ao razvidne iz Uraclniega li^a U. 90 za leto 1921, po K Postavo sarno pa najboljše totnai& sloveaska knjiga: Valeatin Zun: Do^ hodaina. sZaložila Jugoslovaaska (Katoližka) tiskarna v Ljub|iani 1. 1914.; J. Vesenjak.