Bnntnnsnl {nsMsnns ▼ nsasovoanb Leto LXIX. št. 212 LfaMjaoa, četrtek 17* teptenfefa 1936 Gon Dfa 1.- ^H ^k ^^H nnnnl nnnnl ■ nnn^nnnnnnnf ^B nnV h nnnnl nnnnnnnnnnV ■ nI H nW nnnfl nnnnl nnnn! nnnnl iznaj* vaša oao popoldne* izvzema) nonog* in pcinmins — in—ran do eu poni rnt 4 Din 2. do 100 vrst 4 DIB ^60, od 100 do 800 ml e Din ft» voeji lnserat) peut vrsta Din *v. Popust po dogovora, inserstn) dave* poseben — »Storenaia Narod« retta oacaeftno v Jugoalsvtjl Din 12-. «a tnozemstv© Ote 25- Rokopta) •* na mćajo UREDNIŠTVO W CTPasAVNISTVO LICBUANA, Ksafljera alka Me«. 6. Telefon: Sl-22. 81-23. 81-24. 31-25 to 81-26 Podružnice; MAKIBOK StroaBinayerjeva 8b — NOVO MESTO LjubljansKa. c telefon St. 26. — CELJIi: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon st. 05; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru lul Postna nrantlnlca v Ljubljani st. 10.351. V madridskem taboru vre: Zarota proti Azani in Caballerti sbsssbsssbsVbsVbbbsbsbsbbbsbssbsbbbsVbsbVbsss^ V Madridu so odkrili zaroto, ki je imela za cilj odstranitev sedanjih madridskih mogočnikov — Izvršene so bile Številne aretacije Madrid, 17. septembra Danes je policija objavila podrobnosti o zaroti. katere namen naj bi bil odstranitev preoF^dnika republike A7.ane. min. predsednika Caballe-ra komun'stirpec:;i poslanca Irriburija in pentrala Marjanah«. Os*»be. ki naj bi iz-vedl«3 atentate na navedene n*ebe. 50 b ponarejenimi litinami prišle iz Malage in Valencije. V zvezi s temi odkritji madrid &ke policije ;e bilo aretiranih mnogo madridskih n:e>can*»v pri katerih je bila izvedeni preiskava, ki je dovela do zaplenitve janrmivih lokumemov. Pri tej priliki so pf'irij^k*1 oblasM zanienile tudi ofcoH ^ mi-linijonov pezet. Lerrouac na strani upornikov Lizbona, 17. septembra. AA. Bivši pr**i->vinik španske vlade m vodja radikalne »Tanke Iyerroux je v pismu Članu radikalne »trunke Sierri med drugim izjavil; MM slabo diktatura Azane in krvavo diktaturo Prieta in I^arpa Cahallera tAT diktaturo gpncral.-.ke skupine, k i je povzročila vs*ajo. mi ni težko izbirati. Katastrofo špa-nijp more pieprečiti samo zrnaca upornikov. Kn bo vojska opTavila pvnjo nalogo, bo lahko napočil trenutek tudi za druga vprašanja. MNi samo notranja zadeva Španije" Madrid, 17. septembra. AA. Hava* poro,- 1: Zunanji minister Alvarer de Vajo odhaja danes v ?enevo kot prvi delegat Španije ir> je da i časnikarjem naslednjo izjavo; »španska vlada je prepričana in popolnoma gorova o svoji zmagi, v katero itosf ni fcdat ni dvomila, rporniki so imeli izgle-de na ur-peh samo tedaj. re bi zmafrali v nenadnem napadu. "P^da ta napad jim ni usne1 Vlada vedno bolj organizira ivOJO obrambo, ki je 7 dneva v dan močnejša. Nepravilno je mišljenje, da je španska 4t žavljanska vojna obenem evropsko vprašanje, ker i*> v zvezi z mirom in VSrBOStJO v F.\Tor»i. španska vlada se ne bari samo zape..ampak tudi za mir v Evropi in zato me ni. da zasluži podporo vs<^ tisrih ki M Iskreni pristaši miru v Evropi. Vladna poročila Madrid, 17. septembra. A A. Havas: Poročilo vojnega ministrstva *»e glasi Vladno topništvo nadaljuje z bombardiranjem 0\neda. čigar posadka je ponovno zahtevala pomoč. Begunci iz Saragose pravijo, da an uporniki z velikim terorjem zaduSili manifestacije nezadovoljnežev. Na fronti pri Guadaramj so vladne čete zasedle celo vrsto važnih postojank, potem ko so iz njih vrg^e upornike. Pri Huesci je vladno letalstvo bombardiralo postojanke neprijatelja na prelazu pri Quintu in po vaseh okoli Monte A radona. Poročila upornikov Hendav, 17. septembra. A A. DNB: Na fronti pri Malavi so nacionalisti zasedli že celo cesto, ki iz Roronde vodi v Malago. OriRTciha je tudi okolica. Sigaience. Tam pro d-rajo čete iz smeri Lahari. Obmejna postaja pri Ininu je v rokah civilne garde, ki je sestavljena iz članov španske falange. V Ininu vlada red in mir in se popravlja cegt© m^d Tnmom in San SehastiAnom. V Pasajesvi je luka neuporabna, ker so vladne čete pri umkanju potopil** parrvik, poln cementa. Vendar upajo, da bodo manjši parniki lahko pripeljali bencin in živež iz La Čemerne in Ferrola. ker so vladne ćete izpraznile pred odhodom vsa skladišča. Podaljšanje Madrid, 17. septembra AA. Hava«: Predsednik republike je izdal ukaz. s katerim se izredno stanje v Ceuti in Melili in v drugih krajih Španije podaljša za 50 dni. La Corugna, 17 septembra. AA. Tukajšnji radio poroča, da je nacionalistično le-ta'stvo bombardiralo Ciudad Real in San Jaso. Pri Oirdobi so bila sestreljena tri vladna letala Vladna letala pa so zažgala skladišče bencina v katerem je bilo 15 milijonov litrov ebneina. Nacionalistična leta talski napad na Madrid in je bilo spuščenih streljalo na Alcazar. Izvršen je bil tudi leti ski napad na Madrid in je bilo spuščenih več bomb na javne zgradbe in na letališču Adujaru *o bila uničena tri letala. Povsod Španija... Budimpešta. 17 septembra, h Kg jjfe-rajšnjem za-edanju takozvanega »Pester komiteja<. katerega -e je udeležili tudi zastopnik ministrskega predsednika GZm-bfisa poljadelski minister D**aiiy J« f*3o do velikega obračunavaaja mej tevico ?n desniro — zaradi Španije. D^čin^ je d»-sn?-carski zastopnik Bela F%.biai ^rje^t da lahko samo ■Odštevanje evropskih cerkva reši Evropo pred popio iomu^izma, je .socialdemokratski p*-sloneč Propper tfe^sl, da so simpatije njegoVe stranke popolnoma na strani madridske vladc. dasi so sicer cocialni demokrati največji na protni-ki moskovskega komunizma. Spomenica upornikov Hitlerju „Nikoli ne bomo pozabili naklonjenosti in moralne opore Nemčije" Burpo», 17. .-eptembra b Posebni poročevalec nemške agencije 1>NB :t» bi! onien!a naša borba proti komunizmu m n&araaazroe Hoz^a previdnor>l je .^panrii \ vveh kr'tičn'h trenutkih niene Z'iodo\ ne vselri namenila odločilno vlo^o. jKViP-bno pa tedaj, ko ie hjlo treba Fvropo varovali pred invazijo barbarov Tako je {udi fiedaj pri tem poukuSfl Moskva, ki hoče za.-užnjit; i^vet \ aš vodia in vaj narorl budno dražita na \7b0du. Rai pa heoMd ostati na straži na zapadu, kjer ni to v p.e; daniem usodnem 7rodovr»«*ra borba proti boljševizmu, ki je bila vodilno geslo kongresa nemške narodne socialistične stranke in zaradi katere izražajo gotovi krogi bojaaen. da bi mogla povzročiti prekinitev diplomatskih odnošajev med Rusijo in Nemčijo, bo imela docela nepričakovane posledice Danes se namreč doznava, da se bodo Se ta mesec v Berlinu pričela nova nemftko- ruska gospodarska p^sr^janja Komi.«arijat za »irovme kakor tudi nemško gospodarsko ministrstvo zah- J tavata novo urerirtev nern^ko-ruskih go spodarakih odnošajev, ker jV-ska nemška jTHju^triia v^dmo bolj opozarja na to, da ne morre delati brez rucke manganske rude. Berlin, 17. septembra, b. Iz zaupnega vira se doznava da Hirlerj. -. e protisovjerske kampanje v Niirnbergu nikakor ni jemati preveč ref»no f^e t*, je^pn se bodo namreč začela nova pogajanja z gospodarskimi zastopniki sovjetske unije za obnovitev intenzivne gospodarske izmenjave med obema državama. To baje 7.abtevata general Goring t^r eden irmed n^jo^jih sodelavrev prMssednika Rejchsbanke dr. Scfcaekfca. Oba se sklicujeta pri tem na soglasne zahteve nemške težke industrije, ki poudarja pomanjkanje najnujnejših sirovim zlasti pa mangana in drugib kcvin. Vi iib ima Rusija v izobilju. Italija aH Abesinija? Mučen položaj Društva narodov — će pripusti Abesinijo k sejam, odklanja sodelovanje Italija, ki pa M jo radi videli za ženevsko mizo Pariz, 17. septembra, z. V tukajšnjih krogih je izzvala neprijetno presenečenje vest. da je sinoči odpotovala iz Londona v Ženevo ob enem z angleško delegacijo tudi abesinska delegacija pod vodstvom londonskega poslanika Martina. Iz tega sklepajo, da se Abesinija ne misli odreči svojim pravicam kot članica Društva narodov. To pa bo izzvalo skrajno mučen položaj v ženevi. Kakor znano, zahteva Italija, da Društvo narodov prizna dejanski položaj v Abesiniji in odreče abesinski delegaciji pravico nadaljnjega prisostvovanja sejam sveta in skupščine Društva narodov. Na drugi strani pa Društvo narodov doslej še ni sklepalo o izključitvi ali Črtanju Abesi-nije iz članstva Društva narodov in ne more odrekati abesinski delegaciji pravice, da pride na seje v BbbW* Italija pa grozi, da ne bo prišla k sejam, če bo navzoča tudi Abesinija in da sploh ne bo sodelovala pri nobeni mednarodni akciji, dokler Društvo narodov in sploh velesile brezpogojno ne priznajo aneksije Abesinije. Francoski zunanji minister, ki odpotuje danes v Ženevo, je imel sinoči dolgotrajna posvetovanja z ostalimi člani vlade o tem. kako naj bi se našel v ženevi izhod iz tega mučnega položaja. ženeva, 17. septembra. A A. Reuter: Prevladuje prepričanje, da verifikacijski odbor ne bo potrdil pooblastil dr. Martina in njegovih tovarišev in jih ne bo pripustil kot zastopnike Abesinije. Gotovo je. da bo pravni položaj neguša proučevan". Položaj abesinske vlade v Goreju se smatra v©t zelo problematičen 17 ljudi zgorelo Zagoneten požar v galiski vasi Varšava, 17. septembra, z. V bližini Ka-tovic je nastal požar v neki vasi. Ogenj ee je pojavil najprej v nekem seniku in &e je naglo razšrri1 na ostale * slamo krite koče. Zgorelo je vsega '2% manjših objektov. Pri razkopavanju razvalin pa so napravili strahovite odkritje. Tod ruševinami pogorelega senika so našli 17 popolnoma zoglenelih človeških trupel Dosiej ni*o mogli ugotoviti identitete nesrečnih žrtev. Ker od domačinov nikogar ne pogrešajo, mislijo, da kmetom odpi*»r»oa ""aviio poio\iea Jol- ga. Drugo polovico bo pa odplačal v dol gi vrsti let postopno, tako, da se mu ne bo prev* č poznalo. Nismo proii kapitalistom, toda mnogo več nam je do življenja kmetov kakor do življenja kapitalistov. Naša nova gospodarska politika stopa po poti za\arovanja domačega kapitala. Nočenit; pa služiti izključno kapitani, temveč hočemo, da ho kapital sluga naroda in narodnega blaga, ne pa rta bo narod in narodno hlago snaga kapitala. Bolgarski škofje za bratstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo Po obisku bolgarskih škofov v Jugoslaviji Poročali. >nm že da je prispela pretekli teden v Beograd delegacija bolgarskih <%er kvenih dostojanstvenikov pod vodstvom sofijskega metropolita Štovana, da vrne poset odposlancev srbske pravoslavne cerkve leta 1933. \ Sofiji in Rilskem samo stanu. Bolgarski cerkveni dostojanstveniki so se poklonili manom kralja Dedinitelji na npleneu ter posetili v spremstvu zastopnikov srbske pravoslavne cerkve Sremskt Karlovce. Novi. Sad, Visoke Decane, Bi-tolj in Ohrirann sv. Hannaa ob Ohridskem jež«ru so imeli 1_.. 13. in 11. t. m. zaključna posvetovanja. Rezultat posvetovanj je bila resolueija. ki je bila včeraj objavljena. Resolucija obs^a osenj točk. ki acotav-Ijajo: 1 ) <1a so resniii( ijo 7a lhfiJUaje obeh narodov, ancejoto v Kiisk^m iasaostaaa 3. Tnaja 10:>3.. odobrili v>i cerkveni dostojan-stvzniki obeh narodov s svojo duhovščino vre da se vendarle ?e pojavljajo tu pa tam nesoglasji in spori, ki jih naj skušajo mn^dnl voditelji <*im prej odstraniti z isto odločnostjo in z istim nmvdnstnjeni za dotam stvar, kakor &o t« delali doslej. rjgotavljsjol vse to. »e ssvJfcvasn dnasa janstveniki v 6. to^ki tahvaTjnjejo m izrekajo svoje priznanje vsem duhovnim m posvetnem j.tvnim delavcem. zlasti blajropo kojnemu kralju Aleksandru in carja Borisu, zii veliko pomt>č in podporo pri posJn, da se uresniči sveta zamisel zbfižanjs. spora ztima. miru in bratstva obeh narodov in obeh držav. V 7 točki rote duhovno m po«veti» voditelje olx>.h narodov, oaj z vno odlo^nontjo in iskreno^jo odstranjujejo v«e. kar bi moglo še povzročati netjoclasja, ne>iadovt>ij-stva. spore in borbe, ter store vw». kar je potrebno za modse-bojno spoznavanje, zJ>ri žanj>. slo^-o in sodelovanje ofceh brrtBVfb nan»dov in obeh enorodtiih drŽav. Xa koncu pa srhski in rol^anOci eetrkvr ni dostojanstveniki v 8. toflki slovesno n-javljnjo in projrlašajo—: Stojimo v najtemnejši zveri s svojim narodom in vemo, kaj narod čtrti" rn Ijobi. Kot taki izjavljamo: dovolj je borne med hrati, dovolj je prelivanja bratske krvi na Bal kanu. Hoćemo sporazum, soglasje, nur in bratstvo! Srbi in Bolgari so enokrvrri in enovemi bratje. V prošlosti so stoletja ži veli med sabo kot rodni bratje. Tako mora biti tudi v bodočnosti! Bolgari m Srbi morajo skleniti većno zvezo ljubezni in brat stva. r^ušilce te bratske Ijnbemi v proAlosli je vedno zadela težka kazen za njihovo de lo. Obe sestrski pravoslavni cerkvi ne bosta nikdar več blagoslavljali bratomornih horb med brati! Ferdo Karis umrl do 7fldViie<;a se j« zar»mal /a us**do najVii-rorrwj*nH'..aih.. Lradn *** ftledovi »vezi. toda ljubljanska policija ima polne roko dela v svo-em rajona ter nima kredita <#» ^a delo na deželi. Vlom *o opazili na \«e ztjodaj. Vlc«ni!r! ao vdrii v trgovino «Jcozi zadnja vrata in srkozj kuhinjo. Pri svojom po*lu niso bili baš nežni ter so napravili veliko škodo na opremi, vendar niso preveč ropotali t<*r ni nihče izmed domačih opazil ničesar ^um* Ijivega. Kakor je mogel trgovec ugotoviti dojilji, «0 mu povzročili okrog 30.000 Din škode. Orožniki iz Cerknice so vzeli zadevo 9 roke in dopoldne so že skrbno zasledovali ziikovce. ki iih bodo baje lahko iz**odfb po nekaterih vainib sledovih. Sorzna poročila. INOZ¥^ISKE BORZT turih, 17. septembra. Beograd 7- —• Pariz 20.2075. London 15.55, New Yor«: 307. - Bruselj 51.85, Milan 24.15. Amsterdam 208.40, Berlin 123.45, Dunaj 56.70. Prag* 12.60. Varšava 57.S0, Bukn-2-50. Stran 2 »SLOVIN8K1 NiRODc MM IT. .....■1.,, tam. Sfev. 212 K vprizoritvi operete „Dvojno knjigovodstvo11 LjuMjana. 17. septembra > publiko h> pa res težave* Najprej se s rasausko zanima za predetarvo, ki se štu-:ira v teatru, in te preganja — z vprašanji i ■ v.teblni« muziki in sodelujočih, — ter ta. h.i-va. «la ji po. možnosti kar na papirju Hii pa pri priči zaigraš celo opereto; ko pa i m ugodil, pravijo: tako, »daj amo informirani in nam ni treba iti v teater. Ker pa je teater navsezadnje vendarle za to tu, da sire /a nekaj Časa kdo vanj, je treba ne« kaj povedati za tiste, ki ga obiskujejo, in pa za one, ki mislijo, da si jih >potegnil« in se hočejo na lastne oči in ušesa prepri* tati, če si govoril resnico. Pandane« cvete diplomacija. Njeno geelo je. mnogo govori in nič ne izdaj ■ . . Tako bodi! Ah — inaterializeni, materializeiii II! Na vseh koncih in krajin skušajo trgovski interesi izpodriniti čuvstva (kar ta jim pa ne I>osreči; tako, da po preizkušenem receptu vseh operet zmaga ljubezen v happv-endu). Va materia*izem je celo vplival na reži* perja prof. šesta, da je prekrstil opereto, k. se je prvotno imenovala: »Kjer ljubezen cvete«: v >lK*ojno knjigovodstvo*. To pa po* polnoma motivirano, češ, da se tam, kjer ljubezen cvete, cesto vodi dvojno knjigovodstvo, v tej opereti pa še celo: v poslovnem obratu in ljubezni. Kaj boste v tej opereti videli? Nekaj majčkenega, solnčnega, klepetave* ga, živega, resolutnega, prebrisanega, zaljubljenega; Pokii Lechnerjevo, zastopnico lepotnega salona, Marino Brumen-Lubejevo, (ki je odšla lani meseca marca iz Zagreba, in bo odslej naš stalni gost). Nekaj do'gega, sprva make nerodnega, nato naščuvano predrznega, še kasneje v zmešnjavi blodeČega in v težavah garajočega: Petra Finka, knjigovodjo __ Peoka. Nekaj plavolasega, močno svojeglavega, trmastega, poskočnega in uspešno neposluš- nega: liano Ringelheimovo, tabrikantovo hčer, Va*ly Smerkolovo. Nekaj lahkomiselnega, stalno mobo zaljubljenega, odločnega, a potom ▼ škripcih vzdihu jočega; Ivana Kohlerja, Gorskega. Nekaj godrnjavega, sitnega* vednonabav-Ijajočega, nikoli zadovoljnega, v trsovjake interese zaljubljenega, a končno v zaoovoli, s tvom opeharjenega; aicer ne več mladega, a v najboljša leta spada jočega fabrikanta Kohlerja Janka. Nekaj dobrodušnega, od gole dob rod uš» nosti zaslepljenega, humornega, zeta loveče« ga, »potegnjenegac: fabrikanta RingeUiei-m a, — Zupana. Nekaj zasanjanega, oh! in kako zasanja* nega! stalno zanesenega, stoodstotno ženskega, po nazorih hipermodernega: Valerijo Ringelheimovo milostivo __ (Jabrijelčitavo. Nekaj sodobnega, giriskega, naličenega. delavnega, plešočega: kontoristinji — Jap-ljevo in Brcarjevo. Nekaj gobezdavega, lenega, na videz ueluž« nega, prijetno prebrisanega; Lorenca, Fre* liha. Nekaj starega, sključenega ,služecega. po potrebi z grandezzo imponujožega: Antona, slugo — Simončiča. Kaj boste slišali v šlaajerjih? Ugibanja, kakšen je novi knjigovodja. Nasvete, kako {»stane ženaka krasna. (Ko* ristno-) Da moraš zmerom hrepeneti. (In samo pri tem navadno ostane!) Kako napraviš kariero? (Odrešilno v tej krizi!) Da je v provinci paradiž tprijetna tolažba za prizadele!) Potrdilo, da zaleže ena prebrisana ženska za 4 moške pameti- (Končno!) Kako postaneš diskreten. (Zelo priporočljiv vo.) Da je tam, kjer ljubezen cvete, para* diž. (Popolnoma novo — a!?) Več o tej opereti boste izvedeli pri pred* stavi — od sodelujočih! M. S — eva. TRITJMF, KAKRŠNEGA V lAVniAANl ŠE NI BIL, DELEŽEN NOBEN FILM ! LEHARJEVA šlager opereta je očarala publiko! Glasba, razkošen balet, sijajen humor, pikantni prizori, razkošna inscenacija, odlični igralci in pevci. vse to je zedinjeno v tem filmu v prekrasno celoto! ŠLAGER SEZONE! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 url VESELA VDOVA MAURICE CHEVALIER in najodličnejša primadona JEANETTE MAC DONALD Uverturo poje sloviti Richard Tanber Kupite si takoj vstopnice! Včerajšnje predstave popolnoma razprodane! KINO SLOGA, tel. Z7-J0 Mednarodna razstava psov v Ljubljani Prične se v soboto ob 14« in zaključi v nedeljo ob 18. — Razstavljenih bo ZZO psov Ljubljana. 17. septembra. Povsem brez hrupa in večje reklame se Jugoslovenski kinološki savez skrbno pripravlja za svojo V. mednarodno razstavo psov, ki se bo pod pokroviteljstvom Nj. V is. kraljeviča Andreja vršila na prostorih tjubljanskega velesejma 19. in 20. t. m. Veleeejmski razstavljaJci še niso pospravili svojega blaga, ko se že preureja prostor, kjer bo razstavljenih nad 220 psov vseh pasem. Sicer niso razstave psov za Ljubljano nič novega, vendar razstave s tako izbranimi psi Ljubljana še ni videla. Razstavljeni bodo psi iz cele naše države in je tudi visoki pokrovitelj razstave in s i veza priglasil svoje pse. Pa tudi v inozemstvu, zlasti v Avstriji in Madžarski vlada za to razstavo kar največje zanimanje. Pa ne samo iz teh dveh držav, temveč tudi •z Nemčije. Cehoslovaske in Italije so dospele prijave in bo ta razstava v resnici mednarodna Med razstavljenimi psi bo tudi veliko število takih, ki so bili odlikovani že na večjih razstavah ter proglašeni za prvake različnih držav. Nemška ovčarka Aazael. katera bo tudi na tej razstavi, {i na pr. dosegla Že na 11 razstavah najboljšo oceno in je proglašena za mednarodnega prvaka. Da vrednost takega psa poraste, je razumljivo, saj so Angleži za to psico ž« plačevali 100.000 Din. Nič manjSe pozornosti ne bodo deležni tudi naši ilirski ovčarji. Je to naša prastara pasma pastirskih psov. ki je danes razširjena še v Bosni in Orni gori in sploh po tistih krajih, kjer te prebivalstvo še peča s paetiTstvom. Ti psi se odlikujejo po svoji močni jed mifičasti postavi in bujni dlaki, kar je pa najvažnejše to, da so povsem zanesljivi čuvaji in varuhi črede pred napadi volkov. Zaradi jeklenih mišic in močnega zobovja z lahkot« kljubujejo volku in ga tudi premagajo. V zvezi z razstavo se bo pa vršilo tek movanje dam pod naslovom: »Dama s psom«. Je to nekaj povsem novega za Ljubljano, doetm se po drugih razstavah prireja že več let. Da tudi v tem pogledu ne bomo zaostajali za drugimi narodi, se je vodstvo razstave odločilo prirediti to tekmovanjem določilo sa najbolj rzena&eno sliko dame in psa primerno darilo. Ne bo to lepotna konkurenca dam, niti njmovih, toalet, temveč bo jurv predvsem gledal na skladno in izenačeno sfiko. Dame, ki se hočejo udeležiti te tekme, se morajo prijaviti vodstvu razstave v nedeljo SO. t, m. vsaj do 11. dopoldne, kar ae bo ob 11.90 tekmovanje te pričelo. Ker pa nekatere dame slučajno nimajo za to tekmovanje primernih psov. pa bi se rade udeležile tekmovanja lahko dobe od vodstva razstave psa po svoj! izberi brezplačno. Kaj ves asosa sne* ■ Milili pes, pa lahko videli v nedeljo ob 4. popoldne. Naši priznani dreserji so se za to produkcijo, ki ne bo samo zanimiva ,temveč tudi poučna, temeljito pripravili in bodo pokazali pred občinstvom zmožnost psov. Začetek razstave bo že v soboto 19. septembra ob 14., zaključena pa bo v nedeljo ob 18. z razdelitvijo diplom in plaket razstavljal ce-m. Vsi razstavijalci in udeleženci razstave imajo v času od 17. do 22. t m. na železnicah 50odstotni popust. Pri vstopni postaji naj vsak kupi poleg cele vozne karte še rumeno izkaznico za 2 Din, katere pa pri izstopu v Ljubljani ni potreba oddati Stara karta in rumena izkaznica, na kateri pa mora biti potrdilo, da se je dotični v resnici udeležil razstave, bosta služili za brezplačen povratek. Proslava 60 letnice RK Ljubljana, 17. septembra*. V nedeljo, 30. septembra bo proslavilo društvo Rdečega križa 60 let obstoja in dobrodelnega delovanja. V komaj minulih voj nah so izvršila društva Rdečega križa med našim se ne uedinjenim narodom svojo težko samar iransko dolžnost. Po osvobojen ju m uedinjenju našega naroda je prevzelo ju-goslovensko društvo Rdečega križa z veliko ljubeznijo In požrtvovalnostjo dolžnost, da pomaga narodu v težkih prilikah, da blaži socialno bedo in da dela na čuvanju narodnega zdravja. Istočasno si je društvo prizadevalo organizirati Podmladek, vzgajajoč ga v duhu idej Rdečega krita in uvajajoč ga v njegove plemenite naloge. V zad njih letih so nalagale temne in preteče politične prilike po sveta društvu Rdečega ga križa skrb, da posveti vršenju svoje prve in največje dolžnosti večjo pažnjo, trud in sredstva, posebno za slučaj, da objame požar svetovne vojne tudi našo državo kar nasprotuje njegovemu prizadevanju in borbi, da ohrani mir DruStvo Rdečega križa, v svesti si veličine in težav nalog, katere ga čakajo v tem nezaželjenem slučaju, se je in se bo prizadevalo še nadalje vršiti vztraj no svojo dolžnost. Po celi državi se bo vršila proslava 60» letnice naSega društva, da se pokaže javno in na svečan način njegovo dosedanje delo. kakor tudi njegova neuklonljiva volja in gotovost, da se poveča svojo požrtvovalno dobrodelnost V nedeljo. 20. septembra se bo vršila v Beogradu od 10. do 11. ure dopoldne svečana akademija v narodnem gledališču, katere se bodo udeležili državni dostojanstveniki, predstavniki raznih dni Štev, udružen j in ustanov ter odborov društva is vse dr- Radiopostaje Beograd, Zagreb in Ljubljana bode prenašale le svečanosti V »Spomenici društva« ki bo izšla to dni, so posvetila rasnih visokih in uglednih oseb. Nj. Vsi. kraljica Marija je dala slede-če posvetile: »Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se je treba spominjati dela Rdečega križa v minulih desetletjih. Pri tem delu so nase Žene urim era© vršile dolžnost usmilje nih sester. Dolžnosti, ki jih še čakajo so težje, a potreba je večja. Prepričana sera, da jih bode naše žens radevolje prevzele in jib vršile z vso požrtvovalnostjo. Marija s. r.< Nj. Via. knez-namestnik Pavle pa je posvetil društvu tele globoke besede: »Mnogi ranjenci in bolnik! iz zadnjih vojn za osvobojen je in uedinjenje naiega naroda so bili oteti po blagohotni negi in prizadevanju Rdečega križa. Marsikatero nesrečo in bedo v težkih dneh ublaži njegova po^ moč. ki mu jo požrtvovalno nudijo njegovi številni sodelavci, ki so v teku 60 let radevolje in dostojno vršili njegove plemenite dolžnosti. Iskreno in toplo se pridružujem narodovemu priznanju, spoštovanju in hvaležnosti do našega društva Rdečega križa. Z gotovostjo pričakujem od našega naroda. ki mu je prirojen M usmiljenja.da bo še nadalje ohranil s svojim najširšim sodelovanjem naklonjenost in podporo društvu, da bo mojrTo vršiti *voje važne in človekoljubne naloge, ki so mu poverjene. Pavle s, r.c Za red na cestah Maribor, 16. septembra. Ravno zadnje čase je bilo na naših cestah nekaj težjih avtomobilskih nesreC, ki so se vse pripetile radi neupoštevanja cestno-policijskih predpisov. Neprijetno je dejstvo, da so biti pri teh nesrečah v večini primerov prizadeti tujci-turisti, ki so se vozili k nam na letovišče. Jasno je, da taki primeri skrajno sodljivo vplivaio na razvoj našega tujskega prometa. Nase prebivalstvo se mora zavedati ogromnih gospodarskih koristi tujskega prometa in mora vedeti, da mu je dolžnost storiti vse, da je inozemski turist v vsakem pogledu a vsem zadovoljen. Računati moramo tudi s tem, da je moto turizem vse bolj razvijajoča se oblika sodobnega turizma in da bomo pri nas, posebno ko se bo zboljsalo stanje naših cest, doživeli izreden porast avtomobilskega in sploh motornega prometa na naših cestah. Da pa se more vršiti ta promet brezhibno in v redu, je potrebno, da se prebivalstvo v tem pogledu pouči ter da oblastva poskrbe za strogo upoštevanje zadevnih predpisov. Zelo važno je, da se že v Šolah učenci in dijaki seznanijo s cestno-policijskimi predpisi ter da dobe potrebna praktična navodila. Ravnotako bi morale tudi občinske oblasti, posebno onih občin, ki leže ob glavnih cestah, s pogostimi razglasi poučiti in opozoriti prebivalstvo. Končno je dolžnost posebno zan-darmerijskih patrol, da posvete največjo pozornost cestnemu redu in da kršitelje v težjih primerih kaznujejo z občutnimi de-riarnlmi kaznimi. Tako bo pač brez posebnih težkoč mogoče vpostaviti v prometu na naših cestah red. ki je zadnje čase tako hudo zanemarjen. Tozadevno je tudi Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru na merodajnih mestih ukrenila vse potrebno, da se ti ne-dostatki odstranijo. Začetek pogajanj za tekstilce Ljubljana, 17. septembra Pogajanja za skJenitev kolektivne pogod-be^ za tekstilno delavstvo se bodo končno začela danes ob 14. Začetek pogajanj je bil že večkrat napovedan, toda do njih ni pri* šlo predvsem zaradi spora med podjetniki in delavstvom na Gorenjskem. Ko so bile včeraj zjuLraj izpraznjene tovarne v pranju in Škofji loki, ni bilo več ovire za za* četek pogajanj. Zato je banska uprava sklicala pogajanja, ki se bodo začela popoldne zato, da delavski zastopniki lahko prouče predloge za kolektivno pogodbo, ki so jih jim predložili včeraj zastopniki delodajalcev. Ožji odbor delavskega zastopstva je pro» ueeval predloge delodajalcev vso noč. De* lodajalci so izjavili, da njihov osnutek ni definitiven, temveč osnova za pogajanja. Dopoldne so delavski zaupniki na svojem sestanku v Delavski zbornici sklepali o preda loženem osnutku in delu delavskih zastopnikov, ki eo proučevali osnutek ponoči. Prevladuje prepričanje, da ne bo več resnih ovir za sklenitev kolektivne pogodbe. Pogajanja bodo čim bolj pospešili. Ker osnutek kolektivne pogodbe nudi osnovo za sklenitev enotne 'kolektivne pogodbe za vso banovino, vidi delavstvo v tem lep napre* dek, kajti Če bo sklenjena enotna pogodba, se bodo mezde za nižje kategorije povpreČ* no precej dvignile ter izenačile. Vsekakor pa bodo delavski zastopniki vztrajali na po« ga j an jih pri zahtevi, da ostanejo že višje mezde v nekaterih tovarnah in kategorijah nespremenjene po sklenitvi pogodbe. Pogajanja se bodo vodila v knjižnici Zveze industrijcev. Predsedoval bo inšpektor dela ing. Baraga. Podjetno dekle Ljubljana. 17. septembra. Nafta >junakinja«. šele 241etna, je iz poštene in ugledne ljubljanske družine, a je imela že večkrat opravka s policijo. Sama pravi, da si ne more pomagati, »ko jo prime«, in da mora takoj nekaj storiti. Že od mladih nog ima prirojeno nagnjenje do tuje lastnine, razen tega pa ima tudi dober igralski talent. Nedavno se je oglasila pri njenih startih gospodična, njihova dobra znanka. Prosila jih je, naj bi pri njih spravila prtljago, ki bi jo ji naj prinesla njihova hčer drugi dan v hotel, preden odpotuje v Zagreb. Naša junakinja je v resnici drugi dan odnesla prtljago, domov se pa ni več vrnila. Zopet »jo je prijelo« in se ni mogla več premagati. V kovčegu je bilo mnogo obleke perila in tudi nekaj denarja, v skupni vrednosti okrog 3.000 Din. Dekle, ki ni hotelo igrati postre-sčka. je pokazalo svoje sposobnosti. Kmalu je rasprodala po Ljubljani obleko m perilo. Vso js slo v denar. Ker se pa »prodajalka« ni vrnila domov, si je morala poiskati drago stanovanje, kar ji tadl ni delalo posebnih težav. Kratkomalo ustavila je na cesti prvo sočutno g**podično in jI potolila, da je prišla t Ljubljano služit ter da si ne ve pomagati. Ali bi jo ona morda ne mogla vzeti pod streho, dokler ne dobi službe? Gospodična se je je usmilila in že drugf dan sta se tako sprijaznili da ji je posodila še celo obleko, klobuk in zapestno uro. Potem je naša junakinja seveda izginila kakor kafra. Končno jo je izvohala policija in ji pretipala obisti. Podjetno dekle ničesar ne taji in povedalo je tudi, komu je razprodalo prtljago, da jo policija lahko zopet zbrala ukradeno blago. No. nekaj perila je proda jalka sama porabila in zavrgla ko je bilo umazano. Zdaj se dekle seveda hudo kesa Časa za kesanje pa bo imela še dovolj. Iz škofje Loke — Sokolski pevski zbor je pričel z reu-nimi vajami in se vsi bratje pevci vabijo, da se vaj točno in redno udeležujejo. Poje se ob ponedeljkih in četrtkih. Novi glasovi dobrodošli! — Delavstvo in stavke. Po nad enome-sečSti stavki je slednjič vendarle prišlo do sporazuma med delavstvom in podjetniki, toda le v lesni industriji. V ponedeljek so pričeli delati pri Helnriharju in pri Dolencu, čeprav je spočetka kazalo, da se slednji še ne mislijo vrniti na delo. V tekstilni industriji je situacija v toliko spremenjena, da je upati na začetek pogajanj, ker je delavstvo zapustilo zasedene tvorniške objekte. — Pošten najditelj. Soproga mehansko šolskeera učitelja iz Celja ga. Kovačeva je izgubila zlat prstan z akvamarinom. Našel pa se je pošten najditelj v osebi ključavničarja Praprotnika, ki je pospej prstan vrnil in seveda dobil zakonito nagrado. — NI socialno, če se ne najde niti naj-skromnejša sobica za človeka... V Stari Loki se je moral stisniti na navaden pod človek, ki je vsej soseščini dober znanec — ki pa takega bivališča res ne zasluži! — Nova mesarija ae nam obeta. Tam, kjer grrade novo mesnico, je bil svoječasno vrtiček. Zdaj so zamenjali grede z zidovi, kjer bo otvoril na spomlad Slavko Jaklič novo mesarijo. Nekaj prostora pa obetajo tudi za slaščičarske svrhe. Grade poleg Balanta v Kapucinskem predmestju. — Freske na Jamniku v nevarnosti? Kakor znano, so bile po prizadevanju g. Veiderja odkrite na Jamniku, v tamošnji cerkvici zanimive freske. Pravijo pa, da se pozameznim izletnikom slike prav nič ne smilijo, ker se nanje enostavno podp'su-jejo. Kakor je podpisovanje itak vsaki steni v kvar. ga moramo še posebno obsojati v tem primeru, ko gre za freske zgodovinske redkosti. — Obsežna nadzidava. Tvornica žlčnikov g. Pirca v Lipnici je obsežno nadzidala stanovanjske prostore. Novi objekti so izdelani v surovem stanju, celotno lire tvornice s stanovaniskimi prostori vred pa je v tej idilični dolinici znatno pridobilo. Iz Maribora — Tujsko prometna anketa pri banski upravi, v sredo dne 22. t. m. se bo vršilfi pri banski upravi v Ljubljani anketa, ki bo največjega pomena in dalekosežnosrti za nadaljnji raz voj našega tujekega prometa, ki zavzema od leta do leta bolj dominantno vlogo v narodnem gospodarstvu Slovenije. Anketa, ki se je bodo udeležili vsi na tujskem prometu zainteresirani Činitelji dravske banovine, se bo bavila s sestavo pra< vilnika za banovinski tujsko prometni svet in pravilnika za krajevne turistične odbore. Te pravilnike izdala banska uprava na podlagi uredbe o pospeševanju turizma, ki je stopila v veljavnost letošnjo pomlad. Tuj-skoprometno zvezo (Putnik) za bivšo mariborsko oblast v Mariboru bodo na anketi zastopali predsednik g. ing. Vladimir Mej. mer, podžupan mariborski g. Franjo Žebot, magietratni direktor celjski g. Ivo Subic, direktor zdravilišča Rogaška Slatina g. Ivan Gračner ia ravnatelj g. Jos. L L00&. — Ste ie gledališki abonent? Za borih Din 32—, ki jih je treba plačevati sedemkrat zaporedoma (počenši s septembrom) že dobite abonma v loži ter si lahko ogle* date 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter 1 koncert. Povprečno padejo na mesec 3 predstave. Drugi boljši sedeži niso mnogo dražji, pač pa se dobi na galeriji abonma že za mesečnih 9 Din, kar omogoča obi«*k gledališča pač vsakomur. — Ustrelil ase je. Včeraj je bila v Mariboru 30Ietna posestnica Marija Vezjak iz Vukovskega vrha v Slovenskih goricah. Tam je prodala 150 kg sliv in €*e nato z vozom odi>e!jala proti domu. Med potjo se je ustavila v raznih v ^tilnah tn se močno napita. Ko je prišla u01 nov je 5e moža pro* sila za vino. Ker ji je mož o^tkkmil pijaco, je odŠU v sobo. vzela samokres in se ustrelila v srce. Smrt je nastopila lakoj. — Požar. Posestniku Francu Ma5atu v Bistrici pri Limbušu je požar uničil stanovanjsko hiso in gospodarsko poslopie. Og?nj je leseni objekt do tal uničil. Skoda zna^a 6O.OO0 Din. — Is sodne dvorane. Mali kazenski senat je včeraj obsodil 2&letuega hlapca Ste* fana Stojka iz DobrovnLka pri Lendavi na 5 mesecev strogega zapora, ker je vlomil pri svojem gospodarju Gonzu in mu ukra* del 4.700 Din gotovine, ko ga je ta odpu* stil iz službe. — Drugi je 6topil pred sodnika 32letni Martin Sušak iz Dravograda, ki je nedavno ob priliki nekega pretepa v Dravogradu vrgel Mirku Stuhcu kozarec v glavo in mu poplnoma skazil obraz. Senatna trojica ga je obsodi'a na 3 meeece strogega zapora. — Hada ■eareša. Včeraj zvečer se je pri« petila 5&letnemu delavcu Rudolfu Lopertu v Ribnici na Pohorju zelo huda nesreča-Zaposlen je bil v nekem tamkajšnjem mli* nu. Po nesrečnem naključju ga je zagrabila transmisija in ga vrgla par metrov po stopnicah. Mof je obležal z zlomljeno desno nogo in hudo poškodbo na glavi. Ponesrečenca eo prepeljali v mariborsko bol* nieo. — Zadnji letošnji izlet v Maria Zeli z av tokarom priredi PTTTNTK 29. in 30. septembra. Odhod iz Maribora 29. septembra ob S. zjutraj. Vozna cena 200 Din. Vse na daljne informacije in prijav« pri Putniku, i — Na Dravskem polju gori. Silen pota* je uničil gospodarsko poslopje Blata Pifka v Leakovcu pri Pragerskem. Ognjeni ak ment je uničil več gospodsrskih objektov in znaša škoda preko H»0.000 l>in. V isti vas je dva dni prej zgorelo gotpodamko ]K>ilop je tudi Stanku Pogorevcu, ki ima 20.0 Din škode. V obeti slučajih je vzrok pota ra neznan. — Falzlfikati na trgu. Neki Mirko P je včeraj kupoval na tr^u čebulo, ki jo je psa-čal t dobro ponaiej.^nim lOdimrnkim ko vancem. Nepridiprav je ukradel prodajalk nato še lD Din in Izginil. Vendar j«- zvjtegi Mirka stražnik kmalu aretiral. — Na velesejsra v Graz v.»ii Putnko avsokar v petek is. in v soboto 1'^. septembra. Odhod iz Marit>or:» ob po! P. ?j-.rrnj !• pred hotela »Orel«. Vozna ceu;i loo Din. H. m te s prijavami. — Opozarjamo na \elexanimiva Putnikova izleta z avtokarom na Oro^sglocknrr 2\. do -7. septembra, z obiskom Sai/burga in v Munchen i*, do 7- oktobra preko tJrossglok-knerja, Innsbrucka. Salzburga. 1'hienit**^ itd ("ena prvega iileta znaša :'»S0 Din dru»r< _ flOO Din po osebi. Vse nadaljnjo inforrna* • prijave in najesnojla nabava valut ari ITTN1KU, tel. L'l 2i\ — Zaključno potovanje z ltiksu/.nim par-nikom »Kraljica Marija« 9. do l>. oktobra 1996. To SOdnevnu potovanje prtine v Trstu 9. oz. v Splitu tO. oktobra in reebaj« prstanek na Krfu. pri ljubkem kraju Ho-nemvasia v Peloponezu. na Delosu. IJodoMi in na fipru kakor UkJI v Hoirutu. odtod lah ko priredijo izletniki kratek izlet v Damank in Raalhek. Prihodnja postaja je port Said, odkoder odpotuj« jo udeleženci v/.dolt Sueškega prekopa v Kairo s tridnevnim 02'le-donn zgodovin, znamenitosti in muzejev. Iz Aletoaadrije ?e nadaljuje potovanje v Du l»rovnik in Suša k. — i ena vožnje je ,*><**» •io IO.OOO Din. Zaradi vHikepa zxnim4»nja za izlete s »Kraljico Marijo« priporočamo interesentom, da se radi nadaljnjih Lnf(»r-. macij, prijave, rezervacije kabin in preskrbe tujiih valut čim preje zg-lase pri Putniku v Mprihoru, tei. 21-22, ali v Celju, tel. 119. (Befejnmccs. KOLEDAR Danes: Četrtek, 17. septemNra katoličank Hilda. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Zaprto Kino Ideal: Ah, te žene! Kino Sloga; Venela vdova Kino Union: SiUv svira in pleSe Kino SUka: Mornarica pride Kino Moste: Vražji tiger Kino Kodeljevo; Zaprto DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta i, Ha« hovec, Kongresni trg 12, in Nada Komotar Vič;Trža5ka cesta. Iz Kranja — Gimnazijske novice. Na kranjski gimnaziji je vpisanih 710 dijakov, to je skoraj za 100 več, kakor lani. Profesorjev pa m zato nič več nastavljenih. 3te lani je bilo pn manjšem številu d i jatova i6S2) pomanjkanje učnih moči zelo občutno, zato bo letos pri tako povečanem dotoku gimnazijske mladine se toliko večje. Popoldanskega pouka, ki je bil prvotno predviden zaradi pomanjkanja prostorov ne bo. Zavod je leto* razdeljen na 17 oddelkov in so nekateri razredi zelo Številni. Nekateri pTed-meti, zlasti slovenščina. s*e morajo poučevati v zelo skrčenem obsegu. Gimnazija se bo udeležila Jenkove proslave v Cerkljah 30. sepL, priredila bo Slomškovo slavnost in sodelovala pri tednu Ildečega križa. Mod dijaštvom vlada sedaj precejšnje razburjanje zaradi ostre naredbe, da morajo dijaki, ki se vozijo v ?oio dalj kot 20 km, takoj zapustiti šolo. B to naredbo, v kolikor se nanaša na kranjsko gimnazijo, so zlasti prizadeti f^-renjci. Kar se tiče učnih uspehov, pravijo profesorji, da vožnja ne skoti uje veliko in je to pri univerzitetnem študiju težje zdni/. Ijivo. Z vzgojnega stališča pa vožnja na gimnazijsko mladino gotovo ne vpliva pozitivno, ker so to nekaki ptički brez, gn^-da. Kontrola nad njrmi je tako s strani Mar sev kot šole otežkočena. — Gimnazijsko poslopje je letos dobilo nova stranišča ter v parterju novo ra7Svetljavo. — Delo za zboljšanje kranjskega vodovoda napreduje, rita tel j našega lista, ki je pazljivo zasledoval vsa naša poročila, je lahko dobil izčrpno sliko o načrtu in pripravah in ojačenje kranjskega vodovoda Ce ta poročila kratko rekapituliramo, lah ko ugotovimo, da smo spomladi podrobno poročali o načrtih za etapno izboljšanja vodovoda. Prav tako naj omenimo poročilo o končanih predpripravah t% takojšnjo zgradjo prve etapo, to je zvoze vodovodno proge meti Voklom in Preh.-.revim, n čimer bi dobili krožno progo. Končujejo pa se se daj tudi priprave za zgradnjo druge etape to je napeljava vode iz studenca v Novi vasi nad Preddvorom v sedanji tupaliSki rezervoar. Vsi načrti in računi so že odobreni, včeraj je pa posebna komisija ve* dan cenila odškodninske zahtevke posest nikov parffl. po katerih ho tekla vodovod na proga. Plačevalo se je po 1.50 do 2 Din kvadr. meter, seveda mora te odškodninske zahtevke potrditi pristojna instanca v Reojrradu. vendar je to le formalnost in do gradnje drusrc etane ni več daleč. I^hk«« rečemo. a -čuke. kar- pi. race. gololje. fazani fise in eaJbetfss sočivje Za to bi Slo 00! rnoie bajte. Štev. 212 SLOVENSKI NAROD«, fetrtek iT. septemt*« m Stran 3 JotH premiem pretaa«* «^l^ l-«-~- * ——^* -***2*~^* KINO UNION Gera Botvary-}a v glavni vlogi Guatav FrSMIcfc ^^ >hm t (... and es flttstert dle Lfobe) IGRA LJUBEZNI** te ampletlJM. « ***■«• ČAROBNI NARAVNI POSNETKI IZ UDA. mtm ssusags «eht! DNEVNE VESTI — Izlet bolgarskih avtomfbilistov v Jugoslavija Poročali amo že, da prirede bolgarski avtomobilieti izlet v Jugo lavi-jo. iz Sofije se odpeljejo jutri. Preko Niša, Beograda, Novega Sada, Borova. Osijeka, Nasic, Požege in Lipika jih bo vodila pot v Zagreb, kamor se pripeljejo v sredo, iz Zagreba krenejo preko Samobora, Brežic in Novega me<*ta v Ljubljano, kjer prenoč~ V petek 25. t. m. se odpeljejo po ^ledu Bleda, preko Novega mesta, Metlike. Karlovca in Slunja na Plitvička jezera Bolgarskim avtcsnobill-«om pripravljajo povsod pri rt en -'prejem. Naj Avtoklub pripisuje posetu bol-gar5'ni minister Alkisov, adjutant kralja Bcrisa polko vni^ Arianov, podpredsednik Avto'im J Bengradu. Zagrrbu In Splitu, iz naše države se udeleži kongresa mnogo lekarnarjev. — K resoluciji stavbnih delavcev z Jesenic nam p-^ilja >Slograd^ sledeče pojasnilo: Poročilo stavbinskega delavstva z Jcvrenic z dne 14. t. m., o delavskih mezdah pri gradben'm podjetju Slo-grad d. d. je neresnično. Poljetje .ce je v mesecu Juniju t. 1. udeležilo po.aanj ter s svojim nastopom ugodno vplivalo na pote."-: istih, ki so dovedla do pozitivnega zaključka. Ta sporazum je podjetje Slograd podpisalo kot prvo. Ze v=o dobo depresije delavskih mezd je podjetje Slo-grad --koro vse deLavstvo na Jesenicah plačevalo z mezdami, katere je ostalo stavbinsko delavstva dosegla šele -h sporazumu. Po sporazumu pa je podjetje Slograd znaten del svojega delavstva plačevalo z viSjimi mezdami kot t-> predvideva tozadevna pogodba. Podjetje je izpolnjevalo in izpolnjuje vse obveznosti tozadevnega sporazuma, pač pa je d^lav-rtvo brez vsakega vzroka stopilo v stavko neteč izsiliti Se vi*je mezde. Ker srna- i tra pod j t je pogodbo ohvr,zn-\ ta'rai je pr-fipolo v SpKt Itf Angležev, dane«; ; r. 20. Za prihodnjo soboto je napovedana skupina Ancležinj. ki pridno na modna rodu: ženski koncrreti v Dubrovnik. Zanimivo je. da An* ffU&| ne iKvtuicjo več v Jugoslavijo preko Italije, temveč preko IWla in Salzburga. vračan se pa preko Zagreba. — Nazadovanje izvoza na»eea * ina na ("e; loviri lefa pa 3S/t>0 hI. U\r*z vina iz Jugoslavije ip nazadoval od 2 4^0 hI lani na 2 200 hI lotos. Tvoz vina iz Madžarske. Španijo. Grčije, Rumunije in Bolgarije se je pa poveča i. — Večja naroči'a trornice vagonov in nuvstov v Brodu. Mnogi brezposelni de-avci so dobili zaposlitev v tvornici vagonov in mostov v Slavonskem Brodu. Zdaj izdeluje tvornica parne valjarje fn velike obakte za električno centralo v Skoplju ter tramvajska vozove za Beograd. Prometno mini? stravo je pa odobrilo 40.000.000 za zgra* ditev 27 pulmanovih vagonov, od katerih jih bo zgradila brodska tovarna 10. To bo= do svojevrstni vagoni v naši državi, zelo dolgi z elastičnimi prožinami tn vlaki s temi vagoni bodo lahko vozili 120 km na uro. Vagoni bodo imeli električno kurjavo. Doslej je izdelala tovarna v Brodu za državo 12.67)0 tovornih in 750 potniških vagonov. — Dva Hudoiestvenika v Zagrebu. Ru sk; teaterski krožek »Komedija« v Zagr«** bu je otvori! v soboto zimsko sezono. N:e* govemu vabilu sta se odzvala prvaka Hu* dožestvenega teatra Pavlov in G rečena, ki bosta gostovala v Z^.girbu. __ Beograd dobj vele^ejem. Beograjska občina je dala ob novem zemunskem mostu čez Savo brezplačno na razpolago zemljišče, na katerem bodo zgrajeni paviljoni za beograjak: velesejem. Zdaj grade od glavne ceste do tega zemljišča cesto, paviljone pa začno graditi spomladi. _ Liter idrav© človeške krvi za tisočak. Tudi v Zagrebu imajo več darovalcev krvi, ki se s tem deloma preživljajo. Nekateri lahko dvakrat na meeec dajo kri. Navadno vzamejo zdravniki darovalcu krvi enkrat mesečno do 500 kubikov krvi. Kubik krvi plačujejo po dinarju, tako da stane liter zdrave človečke krvi r-amo tisoč Din. * Spored slavnostnega odkritja Davorin Jenkovega spomenika v Cerkljah pri Kra> nju v nedeljo 20. t. m.: Ob 10- bo slovesna služba božja, pri kateri bodo peli cerkveni zbori cerkljanske 'are pod vodstvom skladatelja dr. Frančiška Kimovca med drugim tudi dva Jenkova cerkvena zbora iz Liturgije sv. Janeza Zlatoustega. Ob 2. pop. p|0, vesne pelo litanije, takoj nato se vsi navzoči, predvsem pa društva z godbami ia zastavami uvrstijo pri ljudskem domu v sprevod, ki odkoraka na trg, kjer stoji spos menik skladatelja »Bože pravde« in »Nap-*»j zastava slave<. Pri odkritju: sodba, zborovo petje in govor* Tako; po odkritju gre občinstvo v sprevodu v vas Dvorje, ki leži kakih S minut severno od Cerkelj tik pod Krvavcem, na mesto, kjer je stala Jenkova rojstna hiša Na tem mestu je postavljena spominska piramida, ki bo ob tej priliki tudi slovesno odkrita Takoj po odkritju bo koncert Davorin Jenkovih skladb, katerega bosta izvajala zbor kranjskega okrožja pevske zveze, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in drugi pevski zbori, ki bodo navzoči pri odkritju. Zatem ljudsko veselje. Pripravljalni odbor vabi vse naše ljudi, da se udeleže nedeljske počastitve slavnega slovenskega skladatelja Davorma Jenka v Cerkljah pri Kranju. __ Kongres za medikalno hidrologije in klimatologijo. Od 29. septembra do 2. oktobra bo v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj, Vis. kneza Pavla XV. mednarodni kongres za medikalno hidrologijo in klimatos logijo. Na njeni se zbero odlični zuanstve« niki. ki bodo obravnavali sedanji položaj kopališke medicine. — Odredba o disciplinski odgovornosti Šolskih nadzornikov in učiteljev. Na temeliu pooblastila v finančnem zakonu za tekočo šolsko leto ie iz^la nova uredba o discip*in» «ki odgovomneti šolskih nadzornikov in uči. teljev. Po Uii so šobki nadzorniki in učitelji glede disciplinske odgovornosti izenačenj z drugimi civilnimi uradniki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 26. v Zagrebu, Beo« gradu in Sarajevu 24, v Skopju 23, v Ljub* liani 10. v Mariboru 17. Davi je kazal ba* rometer v Ljubljani 772.7 mm. temperatura je znašala 8.2. — Ponesrečenci in samomorilec Včeraj sta ee pripetili zopet dve manjši prometni nesreči. Pred Šolo na Vidu j« neznan kole'atr povozil 7-letneg"a gojenca vi&kega zavetišča A. Borstnarja in ga. nekoliko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Na Zaloški cesti pa je tramvaj povozil J. Žagarja, delavca, a njegov? poškodbe k »reci niso reane. v Pračakovi ulicr je božjast vrgla mestneg-a ubožca FV. Skoljo, ki ima sioer streho v mestnem zavetišču. Pri padcu se je nekoliko poškodoval po glavi in so ga reševalci prepeljali v bolnico. Snoci se je cbesil na Večni poti nezaposleni trgovski pcmoc-nik S. Baznik. a »o ga rešili ob pravem času ter prepeljali v bolnico. — Obup Kamničana v Zagrebu. V Zacrre* bu si ie prerezal ži'e na levi roki Mha Breznik iz Kamnuka. star 01 let. po poki i* cu trgovski pomočnik, zda; brez eš'užbe. V bolnici ni hotel podali, kaj ga je pognalo v obup. Najbrž si jp hotel končati življenje zaradi bede. — Redno vpisovanje v enoletno prtv. trgovsko šolo. znani Christofbv učni za- I vod. Ljubljana. Domobranska 15, se vr-{ si vsak dan še ta in prihodnji teden, po-| jasnila in brezplačne prospekte daje in pošilja ravnatelj tvo. — Pouk se prične kakor vsako leto 1. oktobra. — Na o^toberfePt v Miinehen z avto-busrm potujemo prihodnji tden. informacij? in prijave pri Putniku v Ljubljani za Nebotičnikom. m — Nov potniški vlak na progi Dravograd Meža — Slovenjgradec. Prič>n>i od 1. septembra dalje do vključno 4. okrobra vozi na progi Dravograd Meža — Flovenjgradec nov potni.-ki vlak M. H2S, ki bo odhajal iz Dravograda Me?e ob ?0.^0 in prihnjal v SJo-venjcTadec ob 20.57. V Dravosrami Meži bo imel zve?r> od potniškega vlaka iz Maribora in VVolfshenra. Iz LfuMjane —lj Marija Llko^arjeva umrla. Po daliči Kolesni je umrla v Ljubljani vdova po po* kojnem nadufitei.'u Antonu Liko^arju ea. Marija Likozarjeva. Pokojna je bila vzorna Žena i'n mati. Neumorno je delovala zlasti v CMD in pri Sokolu I. Bila le vedno na* rodno zavedna kakor njen pi»ko]ni soprog. Pogreb b'age žene bo danes ob 15.^0 i^ Prečne ulice. Bodi ji lahka'zemlja, težko prizadetim svojcem na5e iskreno sožal>! —lj Včerajšnji živinski sejem v Ljubljani je bil manj živahen, kakor so pač navadno -rejmi. drugi v mesecu. Cene so ostale nespremenjene. Dogon goveje živine ni bil vflik. Prignali s-> 101 vola. prodali so jih pa samo 35, kar pač najlepše dokazuje, ka':ino mrtvilo vlada zadnje čase na ^ejmih. Krav je bilo prignaciiu na sejem samo 33, a jih niso prodali niti polovico, in sicer samo 13. Prec?j pa gredo v denar teleta, ki jih je bilo včeraj prodanih 16, na prodaj jih je pa bilo 22. Tudi prašičev nihCe mnogo ne kupuje. Nekoliko večjih za kol je bilo naj>rodaj 23, prodanih pa fame 7. Navadno kmetje zelo kupujejo prašiče za rejo, ki jih je bilo včeraj na prodaj 156, a samo 52 prodanih. Konj je bilo na prodaj izredno malo, in sicec samo 72. Prodanih je pa bilo 38. —lj Ple«ni zavod * Jenko« v Kazini — edina atrokovna šola za družabni plee v Ljubljani — otvori letošnjo sezone 5. ©kto. bra. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra dalje. —lj Ker se medved Marko 4olf;o£a*i, je moralo druStvo >Noe« skleniti, da spet odpre živalski vrt ob veleaejmu. Odkar fo ga zapustili veleaejemaki gostje, ki so mu nosili med. hruške, žemljice in tudi piškote, pleza zapuščeni Marko neprestano na tvoje drevo ter po ure in ure sam samcat poseda na tem svojem razglednem stolpu. Hropece se ozira, odkod se prikaze ka* njegov prijatelj s sladkarijami, in neprestano premišljuje, kako bi težko pričakovanega prijateljoka čim lepše pozabaval. Samo zato bo v soboto zjutraj živalski vrt spet odprt m nato vsak dan od jutra pa do mraka. Posebno ve- sele pa Maricu napravite, de pristopite k druttvu »Noe«. Marko namreč dobro ▼e, da bi moral med brezposelne, če bi njegov kruto! oče »Noe« prišel na kant zaradi velikih nakupov tn izdatkov, ki jih bo imel z ureditvijo stalnega živalskega vrta po Rožnikom. Za pristop zadostuje, če pišete dopisnico na naslov >Dru-stvo Noe, Ljubljana, Gosposvetska 10.« —lj Divji prašič«!, saKali, kačji in ribji orli ter mnogo drugih živali je Šele zadnje dni velesejma prišlo v >2Jvalskl vrt«, da jih mnogi veles:jamski obiskovalci se niso videli. Sploh so v živalskem vrtu zadnje dni precej preuredili, da si ga bo rad ogledal vsakdo tudi še po večkrat. Posebno mladina bo vedela, če jo peljete ^ živalim in averem ter ptiokom, da spozna njih imena in tudi njih življenje, živalski vrt bo spet odprt od robote zjutraj dalje vsak dan do mraka. Pristopajte pa tudi k druStvu >No?«, ki bo Imelo z ureditvijo stalnegra ^živalskega vrta< pod Rožnikom prav velike stroške. Zadostuje, če pipete dopisnico na na:lov »Društvo Koe v Ljubljani, Gosposvetska lO.«; Tudi medved Marko bo vesel posebno Šolskih obiskov, ker mu Jc se<^ai tako neznansko dolgčas po malih dobrotnikih, da pravzaprav že zaradi Marka mora biti »živalski vrt« spet odprt. ■KINO UNION« tel. M-zF" Samo de danes ob 16., 19.15 in 21.15 8Uly svira ia pleše Revija najnovejših črtanih šaloiger v prekrasnih naravnih barvah. Danes poclednjič! Zabava za staro tn mlado! —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 9L averusta: 100 Din bankovec, zlata damska za pest na ura, zlata zapestnicn z malim oheskom z monoCTamom I. L., mala dennr-nioa z 100 Din, denarnica z 3 Din. f?0 cente-zimov in TO ti!., roftna torbica z 3T> Din. mo-£ko kolo znamke Staver brez evidenčne jstev/Jke, posevka iknjižica na Ime >epra Marija, nipla pnpijra z obročkom na nogi in monojrramom J. P. 1"*6. damski dežnik rjave barve. pe& jnzhečar s pasjo znamko št. I7F. občine Smihpl-^topice. moški dežnik z rjavo progasto kljuko in pletena jopica rjave barve v rohcem v žepu. — V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 14 palk*. 3S dežnikov, 2 sonc*irika. 3£ moških in Ženskih klobukov, 16 Čepic. 7 otroških plaAčev. 11 moških in darr*ddh plaščev. med njimi 3 dežni. 14 jopic, 4 pare damskih nogavic. nahrbtnik s harmoniko, nahrbtnik s sve-tiljko. zavitek moškem perla, zavitek toaletnih predmetov, zavitek knjip. zavitek nageljnovih t*£Sfc zavitek dampke obleke, zavi+ek s slabimi kopalnimi hlačkami, zvez. Odf}*, v njem. blazina in Čevlji. tiir'ptov*ka steklen ica. fofo aparat. Thermo^-s^eklenica. karton podobic in SO Din jrntovine. foro aparat z merilom, fotografski lesen okvir, foto aparat, foto stativ, aktovka, v njej foto aparat, 12 aktovk, knjiga, kovče? z moško obleko. kovčeVest« (I/ homme que jai tug). Drama v treh dejanjih m prologom. Igrajo člani ljubljanskega Rdečega kriza, poklicni oderski umetniki Boltarjeva, Bratina, C. Debe-vec, Gregorin. Marija Vera, Rakarjeva in. M. SkTbinsek. RezUer: Ciril Debevec. — Začetek ob 20. — Cene znižane dramske. — KI dvomiti, da bo tudi ta prireditev Ijubljanakega Rdečega kriza, ki si je s svojimi socialnimi storitvami naklonil nešteta srca, imela aazeljeni moralni, pa tudi zadovoljiv gmotni uspeh v korist društvene blagajne za pomoč v potrebi. —lj Društvo >Tabor«. — Drevi ob 20.30 članski sestane^ a predavanjem. Predaval bo prof. Ivan Rudolf. u__ Valno opozorilo! Po posti so nekateri dobili na dom listek skrajno žaljivo vsebine o uglednem ljubljanskem meAčaim. Tako početje in tudi razna^anje vsebin-? je kazensko prepovedano, poleg tesja pa m>ra biti vsakomur jasno, da ie namen tega ie Škodovati uglednemu podjetju, ki je brez najmanjšega madeža. Taki anonimni napadi se obsojajo že *ami po sebi. Čeprav ni podpisa, se nadejamo, da bo uspelo zadevo razčistiti m povzročitelja pokHcati na odgo; vor zarad! žaljenja časti in povzročene »kode. — V>e pa pozivamo, da onranijo kako" doslej zaupanje uglednemu podjetju. u— Mes-tno poglavarstvo opozarja na raz. pored osnovnega in dopolnilnega davka zemljarine za leto 1986. ki je razgraja na vpoc^ed pr; davčni upravi za mesto, >o-ba &U 3. od 21. do 29- t. m. U__ Uprava šentjakobskega ?ledHli.-k»»£.i odra Tabi k sodelovanju vse dame in gospode, ki imajo veselje do igranja. Prijave ie nasloviti pismeno na upravo odra. Vsakdo pa se lahko prijavi tudi oseUno da&sa ob 20. ali v naslednjih dneh od -0. ure de* ije v gledaliških prostorih v Mestnem do- SPORT __ Grgac drugi. Pro^inek šesti. V ponedeljek je bila v Bukar^h" zaključena velika kolesarja dirka okroiz Rumunije. največja balkanska koie^arsrka prireditev. Na zadnii e!api iz Bratova do Bukarešte, doleri 167 km ie nastopilo 22 tekmovalcev od 80, ki eo 29. avgusta krenili na pot iz Bukarc; Ste. Prvi je prispel na cilj Francoz Oalllen, takoj za njim pa Zaurebfan Grgar. naš amater Prosinek se ie planiral na šesto pse* slo, na 12. in zadnji etapi je bil prvi Nemec Kutzbach. SOKOL __ Sokol I Ljubljana — Tabor sporoča svojemu Članstvu, da je preminula zvesta članica Marija Likozar-jeva. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 16. uri iz hiše žalosti. Prečna ulica 2. k Sv. Križni. Pozivamo članstvo, da pokojno sestro spremi na njeni poslednji p"ti v kar največjem številu. Obleka civilna in znak. Uprava. Naše gledališče OPERA Četrtek. 17. septembra: Ovojno knjigovodstvo. Premiera operete. Izven. Petek, IS. septembra: zaprto Sobota, 19. septembia; Trubadur, Gostuje tenoriet g. Jo^ip Rijavec. Izven. Nedelja, 20. septembra; Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven. Drevi bo premiera Grunove operete >Dvoi no knjigovodstvo« v režiji prof. Šesta. V glavni vlogi bo nastopila ca. Marica Bru-men Lubejeva, knjigovodjo Finka bo i^ral g. Peček, Hano g. Smerkolova, Ivana £. Gorski, fabrikanta Ringeiheima g. Zupan, njegovo ženo ga. Gabrijelčiceva, fabrikanta KobJerja, g, Janko. Nadalje sodelujeta še dami: Jap*jeva in Brcarjeva ter gospoda Simončič in Frelih. Pri klavirju g. Zebre __ Na enostavnem dejanju Je rafinirano zgrajena zgodba o zamenjavi oseh, ki daie obilo povoda za -meh. Voga kn gov dje daje njenemu igralcu priliko da razvije vso komiko. Tudi vse ostale vloge so pisane pesstro, z izvrstno karakteriza^ijo. Griinova glasba daje delu polet in lahkotnost, ter posrečeno podpira dejanje. SJBSMHHHBHHBHHBaaSJBJBBl Ne reci: jutri 1 Neguj že danes svoje zobe vzemi SARGOV KALODONT llOTlZo^^**"^ \ DOMAČI IZDELEK ro*lednje gostovanje tenorista s. Jonipa Rijavc* ho v sobolo 10. t. m. v \Vrdijevem >Trubadurjuc RsJ rojak g. Rijavec je utr. d:! svoj sloves kot sloveiifl.i j>evec v tujini, kjer je pel na t^koro vseh evropskih odrih in «i pridobil mnogo priznania. Ljubitel»e njegovega kultiviranega petja opozarjamo^ naj si pravočasno pret-krt>,- vstopoicf. Za» čedba opere je sledr-en: Manrico — g. Ri* javec, Leonora — gdč. Oljd^kopova, Azure- na — Kogejeva, Ines __ ^a. španova, grot Luna — g. Janko. Ferrando — g. Zupan. Dirigent: g. dr. švara, reži»«e,r: g. ravnatel-Polii/, Predstava je izven at>onmana- Z Jesenic __ spomenik kra'ju Alek^nndru na Jese nicah. Kakor znano bo odkril Savez met radnika s rvojimi 3*3 podružnicami iz Fran cije 11. oktolvra t. 1. spomenik VH- kralji Aiek>andru I. l'edinitel u prenl poslopjen narodne |s|s, na rlesenicali \' ta uamen si vr^e obzirno priprave, vnhijo ?e razni ob I nriki odbori, organizacije i. dr^, da se va bilu pripravljalnega odbora od/cn'ejo in dj se udeleže v čim večjem številu slavnostt Posebno važnost polaga odbor na čim *te vilnejSo udeležbo narodnih nož, katere uteg nejo v veliki m°-rj dvigniti pomen slavnosti K>r prispe ta dan na J»?senice ca 150 na ših rudarjev članov zgoraj omenjenega Saveza iz Francije s posebnim vlakom, pozi varno rodoljubno javnost, da sprejme te na Že ljudi z ono ljubeznijo in prisrčnostjo « kakršno pričakujejo oni sami bratskega ob jenia na domačih tleh velike domovine Ju goslavije. Nadaljnja navodila, namenjeni javnosti, kakor tudi podroben program Javnosti odkriti; spomenika bodo javljena pravočasno preko našega časopisja Priprav* ljanlni odlK>r za odkritje spomenika Vit kralju Aleksandru I. Zediniteljn na Jene nicah. — Nov grob. Po dolgotrajni bolezni js » nedelo Zjutraj v fi2 letu starosti preminul g. Alojzij Tratnik. bivSi delovodja eleflcfcri-.^kega oddelka Kil) na Jesenicah. Pokojni je že leta l8Sf> kot mlad fant pricol delati v tovarni. Sprva je bil navaden delavec, kasneje pa se je s svojo bistroumnostjo in nadarjenostjo povzpel do elektriearja in po» sta! eden prvih pionirjev te stroke v tovarni. Kot poznejši delovodja električkoga od. delka je vzgojil lep kader JosnaČih elektr: carjev, ki delajo zdaj pod strokovnim vodstvom na največjem električnem omrežju na Gorenjskem. Žal pa je Se razmeroma mladega m krepkega moža ob koncu vojne priklenila na posteljo huda bolezen ,in ga g'odala, lokler ga ni včeraj smrt rešila hu* dega trpljenja. Bodi mu ohranjen blag: «po* min. težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje. — Soko'ska tombola. Sokolsko dri^tvo Je* senice je priredilo v nedeljo p*#™krne veliko javno tombolo, ki je privabila na sokolsko telovadile velike množice iskalcev sreče od blizu in daleč. Sreča se je to pot nasmehnila najbolj potrebnim, ki so zadeli glavne dobitke. Prvi glavni dobitek t000 Din v nakaznicah za dobavo blaga pri tr« govcih je zadel Zupan Ale\ ufpriee osnovne šole s Primskovega pri Kranju, pogrezljiv .Šivalni stroj, vreden 3.6t)r> Din, ie zadel žerbec Jože, brezposelni delavec brez biva» lišča, moško kolo Aivic Konrad, tovarniški delavec na Jesenicah, žabo; sladkorja Lav. tižar Justin, sin posestnika v Mojstrani, vre* Čo moke Tancar Franc upoko;enec Bratovske skladnice Jesenice, balo Sifona DoSek Slavko, brivsjki pomočnik Jesenice. Bilo je 7 tombol, 31 petonc. 51 četvoric in tnhnt 1«Wt ft—, ttt Našo najmodernejšo šolo odpro oktobra ftola za Bežigradom bo v resnici prava šolska palaža Ljubljana. 17. septembra. Za Bežiqrad<*n bo kmalu dograjona šota, ki se nam je no bo treba sramovati ter in homo Lahko pokazali vsakomur ponosno Šele /daj, ko opravi j-aio delavci zadnja dcln, dobiš pravi vtis. da je to v resnici pravi šolska palač«. Toda ne baha ško poslopje. Okrasja ni noboneja. nikjer n'\ ni.'csar nepotrebnega. Smirenost ter premisi jenost v vseh podrobnostih. enostavnost in praktičnost na vendar dajejo poslopju lice monumentalnosti. Ne £re za neko. prisiljeno lepoto, kakršna so navadno kaže v uradnih poslop in. ki nimajo ničesar tnpie^-i na sebi. Ta šola ne odbija S strogostjo in hladnostjo fasade ter vprav vabi s svojo domačnostjo, prijetno barvo in mirnimi, uravnovešenimi provelji Samo po sebi se razume, da mJr^ikdo zelo te/ko pričakuje da b: odprli šolo. ki so jo Bftčeli zidati prod dvema letoma, zlasti starši in otroci, Zdaj so otroci vprav naftrpsnj v šišenski toli, k sreči le sačasn \ dokler ne bo odprta bež:ar?jsk.f Šola. Zaradi raznih ovir so se dela nek( lik > zavlekla in Šole niso mogli odpreti ob začetku Šolskega leta. Lotos spomladi so zaSell deliti zelo pozno, in sicer šele S>. maja. Delali pa bi lahko /e vsa i mc^:c dn- nrci. Sp^m'jd^ šo vedno ni bili rešeno finančno vprašanje. To je naibolj zadrža1 i stavbna dela. Sicer »o pa zidarska dela dobro napredovala-Tod i preeci so se zavlekla tudi zaradi zidarsko stavke, ko so počivala približno 14 dni. Krniti i so se dela zop?t dobro razmahnila, so pa aačelj ttavfcati tcmccrH. T'pošitcv;iti tudi moramo, da je letošnja stavbna sezona v Ljubljani zc^o živahna v primeri s pre;šn::m.i le*i. kar se ic prece' po/ialo pri obrtniških delih pr'^ Soli, Obrt-Ti'ilcom. selasti plenica rje m \-c pjrjnaanjlcOvaVo pomočnikov in Z&radj teja jih o:so mooli 7iposli'i pr; foH dovolj Tp4* vseh stavk, k' so ovirale dela nr> Soli §e n;smo našteli. Stavkali 90 MHrnreč tud' in^tVatcri? contr^hiih kurjav. Ce se je de'o pri VSPTO taVteMo približno za mesce dni. ni n;t; velika zamuda. Nov« š"ila je pa t\»di izredna veliko p°~ slopjc. kar nam kn;njic že rn. da jb*t vzem.1 $5.000 lciibi^rrh metrov nfO***Wnfl*»'* in da bodo stroški za vsa dela dosegli oVro«j 7o milijona Din. Da bi dola hUreje naprcdi)va,la. V dvorani Ko-do Uihfao tudi ;-.f a1: R*Vr* Ice* K "v Tvimemo onremlien^ "•*•* '"> odf*r uA r»j fo.hko služil zi vse B*~oV»rfske r 4-.v-. Dvorana je /vezana z t!l-*' ":;-' post Mko. da bodo zunanji obiskovalca »^ li di-okten dostop sko/i glavna Š.'-Va vrata a bo prehod skozi solo povsem loč : Solsknh prostorov. Lahk-» riH'mo, d« so olivna dela "e končana, toda mnotin ie še OOdrob^h deli k: Kodo trajala še nckei tednov. Tako so n. pr. končana slikarska dela. pleskarska končujejo in m delu so tudi J>\rke'flr ji. Instalaterji prei/.kušajo cfrelnc in venttlariiske naprave. Miaiarji oblagajo stopnišče ter •topniško ograjo z bukovim furnirjem. To-va-rna pohištva Rcmoc /e dostavlja šol. mize in s*olc. ki so iz bukovega lesa. Mize imajo različne višine, illede na velikost otrok. Že zdaj. ko še vse diši po barvali in še niso končana vsa pleskarska in par-ketarsika dela. si lahko predoč;š. kako prijetno bo v teh zračnih ter solncnih in prijetno svetlih učilnicah. Teako je reči, aK vpliva tako prijetno sorazmerje prostorov ali prijetna barva in veVka okna ali kaj rlnigffa, da se počuti človek v teh prostorih tako dobro. V takšne šole hodijo otroci nedvomno z veseljem, saj se v njih čutijo bolje kakor doma. In v tej šoli bodo tudi mnofio bolj zdravi kakor v dm^ih ljubljanskih, ki dandanes prav za prav ne zaslužijo več rnena šole 0<4ret zrak v učilnicah b~> imol vedno primejo vla«K>, ventilacija jo pa tako dobra, da se bo zrak v u-MInicah hitro izmenjaval, roleti bodo oh scved-a kihko meili odnrta okna. da se bodo otroci počutili, kakor d.i so na prostem Okna so patentna ter se odnira'o tako. da okenska krila ne Uric v prostor t»ir se povsem skrijejo v cfceanki okv;r. Sicer bi vam pa lahko govorili nn dolgo samo o praktičnih posebnostih v tej šli. !o-!;ko jih je. Naj omenimo, da imajo u^lmce stenske oo<žtn jas rt nu pouku, nji so še priključen« potrebne pr tik Line, kras-na ko* paznica, otroško zavetišče z dvema s^^bama, i;č;lnVo in najarnico in k tem prostorom roorasno pr;>tori š? upravne prostore s konferenčno dvnrano Hd. Oh d voražonl ši*rai-.i sia pri tleh dva vehka polo-dprtA prostora, kjp-r se bodo otroci sprehajali ob slabtm vr.mcnu med odmorv Poseben opis bi zaslužil sam otroaki vrtec, ki bo z-g od n:aš:m OSroakisa zavetiščem. Ža! s*> nekarera o^T^ška zavetišča nri nas celo v vlažnih in mra-mih prostorov sa Oiroško dosnUjijo in druš-evnost. ^l;k z ^zemata v obe p rx štorih vso dolžina dalš'h sten. V rajalnici je stika dolga !0 m. \ učilnici \>^ celo nad H> »n. Vsi, kri s i vile'' ri delo nadarjenega slikarja, ki se ie zelo p »globil v otroško duševnost. £a hvalijo. S ik«Jr je v resnici nasekal prizore ;/ (»'reškega /: vi ion pa m iz pravljic tako, da |ih bo Otrok lahko takoj razume! in da biid v \ plivale n{li) imeli otroci tu
  • o lt>. stoletja *»o nosili ljudje lanene ali vo'nrne nogavico. Sele kralj Henrik VIII. je začel nositi svilene lonavice in Angleži iio ga seveda navdušeno ftosneinali. kakor je še zda' navada Svilene nogavice so naj* brž prišle iz Španije in krali Henrik VHI. se je takoj navdušil zanje. Za njim so jih jeli nosit; drugi vUokj dostojanstveniki na dvoru, seveda samo tisti, ki so imeli dovolj denarja. I>ame so pa še vedno nosile vol* nene nogavnee. fte'e Blizabeta, hei Henrika VIII.. je začela posri*Mriati svojega očeta in ona je izjavila, da *o svilene nogavice hlad? ne, da delajo nogo vitko in da še nikoH ni nosila iako prijetnih nogavie. Ko ie ženski svet zvedel, kako je kraljira pohvalila svilene nogavice, jih je zač^o no. siri tudi plemstvo drugih držav. Francoski Zjjodovinarji eicer trdijo, da «> *^e pojavile #»vil**n** nogavirp r franrošvk^m meptTi Tro-ves že mnogo prej. toda zgodovinsko to ni jpotrjeno. \sp kaže. da ima moda Vfileaia nogavic svojo zibelko v AngMji. Kino v Tibetu Tudi sveto mesto budhistov in prestolica Tibeta l.hasa se ni moglo upreti prodiranju filma. Po dolgih in težkih pogajanjih s ti-betsko vlado je dobil neki angleško-ameri-ški filmski koncern dovoljenje pokazati v Lhasd prvi film. Tibetanci so veseli in po zabavi hrepeneči ljudje in gotovo bodo z navdušenjem sprejeM film, saj se bodo po njem seznanili z življenjem širnega sveta, o katerem doslej niso imeli niti pojma. Filmski koncem jim je dal na izbero, da si sami izbero dva prva filma za kino v Lhasi. In izbrali so si skoraj soglasno film Houglasa Fairbanksa »Okrog sveta v 80 minutah* ter pustolovski film iz džungle v Singapuru »Samarang«. Filme in produkcijske aparate pošljejo iz Bombava v Lhaso na oslih. Lahko s* mislimo, kako veseli so prebivalci Lhase, da dobe končno svoj kino. V začetku bo potrebna seveda velika previdnost, kajti gledalci bodo gotovo hoteli sodelovati pri vsem, kar bodo videli na filmskem platnu in ni izključeno, da bi v svojem navdušenju marsikaj razbili aH pokvarili. V začetku bodo mogoči samo izrazito pustolovski filmi, ker bi Tibetanci, ki sploh tk: poznajo zapadne civilizacije, družabnih filmov ne razumeli. 16. september 1936 usodni dan? K—1 materilallana In saCetek duševne proerete ee napovedali egHptadd veliki svečeniki Cas se rojra vsem stvarem, piramide ae roga jo času. Na to staro arabsko prislov ioo se Človek nehote spomni, ko čata, te dni po mnogih listih z debelimi Črkami tiskana poročila o usodnem 16. septemhru. Po napovedih egiptskkh velikih svečenikov, ohranjenih v veliki piramidi, je letošnji 16. september usodni dan v človeštvu, dan, ko se prične začetek konca, materialrzma in ko stopi človeštvo v zadnje razdobje, v dobo duševne prosvete. Sedanja napredna moderna veda šo vedno stoji pred zagonetko ogromne piramide v dolini Nila. zgrajene okrog leta 1*600 pr. Kr. po še starejših načrtih, ki jih pripisujejo Melkizedeku ali Enohu. Večinoma zelo dobro dokuemntirani Herodot nam je zapustil ntnojo podrobnosti o tem velodelu. ki prekaša vsa naša. moderna dela s Sueškim in Panamskim prekopom ter izsušitvijo Zuvderskega jezera vred. 100.000 mož »o je menjalo vsake tri mesece in deialo je polna tri leta, predno je bila ofrromna piramida zgTajena. Deset let je bilo potrebnih za, tlakovanje eeste, da so lahko po nji privlekli na saneh orjaške kamne. Eiglpčajii so namreč jeli rabiti vozove šele tisoč let pozneje. 4600 leti živeči ljudje bolje poznaJi v*etn4»» je nego mi z najpopolnejšimi instrumenti. Oglejmo si pa to kar nas trenutno na>-bolj zanima. Vhod v piramido je rut severni strani in vodi skozi cel sistem hodnikov in prostorov, čijkh obseg ima globok simboličen in preroški pomen. Egiptski svečeniki so nam zapustili ključ od teh simbolov v predsobi kraljevske sobane. To je široka granitna tarča s premerom »svet4p^a laktJL« in debelostjo »piramidnog* palca«. V pira^ rnn
  • I0 po Kr., So je letom K ri^trtso tie^ra V t Tfcan ta. Piramida je visoka 137 metrov in ima v temelju kvadrat z 227 m dolgo stranico, ZgTaditi so morali posebno cesto, da »o spravili kamne tako visoko. Do denet metrov dolgi kva-iri se tiSoe tako tesno fcku-paj. da ni mojroce vtakniti med nje niti konice noža. Najznamenitejši ameriški gradbeni in/.enjerji so po ogledu piramide rzja-vili. da v naši dobi noben stroj in nobeno kvalificirano delavstvo ne bi moglo opraviti takega ogromnega dela tako prtfirno. pi« in sieer s točnostjo, ki Je niti moderni matematiki niso prekosili. Astronomi so pa doživeli neverjetno rpe^e-nečenje. Tako predstavlja »sveti laket*, temelj vsega merjenja piramide, d esetm ili jonski del polumera naše zemlje in sicer s točnostjo, mnogo večjo od našega metra. Poleg t<»ga. če pomnočimo z miljardo idealno višino piramide, dobimo eno stotinko oddaljenosti solnca od zemlje. To nam pa še ne dokazuje, da je naše število pravilno, pravi francoski učenjak Barbarin. Tako pridemo do presenetljivega zaključka, da so pred i^gronroa ?7 potres v Jeruzalemu tul. Tn tu naletimo na zATrtmtv pojav: prvi nr»-ki prehod odgovarja tofino svetovni vo»rni leta, 1914, dTugi pa sedanji krizi, ki je njen konec označen k 16 »optembrom 1036 T» T^eteča go« se p4>sm^v. huje kro\rwlilom. kadar pa im* radremlje na vodi. se smejo krokodili.« V PISARNI Ravnatelj: Gospodična, zadnje Čase opažam, da med ur.idnimi urami koketirate a knpgovodjo, čeprav veste, da v pisarni no trpim nobene šale. — Kaj mislite^ go*pod ravnatelj, da s« knjigovodja Tes samo šaM. ttT>NO — Ali žive tvoji sosedi *1*lv\V — Nasprotno. 7.elo dobro, samo vMel W rad, od česa žive. PRED SODIŠČEM — Obtoženi ste, da rte snoči pred polnoA jo pretepli tožitelja. Kaj ne veste, da je to prepovedano? — Prosim, gospod sodnik, če bi bil vedo!, da to ni dovoljeno pr^<\ polnočjo, bi ga bu1 premikastil po polnoči. FMILE GABORIAU 10 ZAKONSKI IN Cm NEZHKONSKI a9 I Bi ROMA N. — Zahvaliti se ji moram za svoje največje veselje, gospod. Konce ie dolgočasja, odkar sem nehal preganjati knjige in jel preganjati svojega bližnjega. Ali, to je sijajna stvar! Skomignem z rameni. Če vidim, kako ta ali oni tep^c plača petindvajset frankov za dovoljen e, da sme ustreliti zajca. To je klavern lov. Nekaj drugega je lov na človeka. Ta vsaj spravi v obrat vse človeške sposobnosti in zmaga ni brez slave. Tu je zver kos lovcu. Kakor on, }e tudi ona inteligentna, močna n prebrisana, orožje je skoraj enako. Ah. če bi riud;e poznali te globoke trenutke igre v slepe miši. ki se odigravajo med zločincem in ta;nim agentom iz Jeruzalemske ulice! Zal se ta umetnost izgubl'ja in izživlja. Pošteni zločini postajajo redki- Krepko pleme zločincev brez strahu n bojazni se umika tolpi naših navadnih že-parjev. Ta peščica falotov. ki so krivi, da se tu pa tam govori o njih. ie prav tako bedasta kakor strahopetna. Ti vam zapuščajo sledove zločinov ia skrivaj si puste potegniti iz žepa vizitko. Nobena zasluga ni prileti takega zločinca. Cim smo ziočin ugotovili, je treba ubrati samo ravno pot, pa imamo zločinca v rokah. — Zd se mi pa, ga je prekinil T>aburon smeje, — da naš morilec ni bil tako neroden. — Ta je izjema, gospod. Zato bom rudi navdušen ko ga izsledim. Polagoma je postajal zW>čin zopet predmet pogovora. Sljemeno je bilo, da se oče Tabaret takoj naslednjega dne naseli v Bougivalu. Upal si je zaslišali ves kraj v enem tednu. Sodnik ga bo zopet obveščal o vstk najmanjših podrobnostih, k; jih ugotovi in pokliče ga, čim zbere vse na umorjeno vdovo nanašajoče se akte. — Za vas, gospod Tabaret, — je de al sodnik končno, — sem vedno doma. Ce boste ho*eli govoriti z menoj, pridite k meni kadarkoli poiievi in ponoči. Z doma odhajam zelo redko. Najdete me gotovo doma v Jakobovi uKci a»P pa v moji pisarni v sodni palači. Tu in tam narpcim. naj vam takoj odpro. čim pridete. Ta čas >e prrvozil vlak na poštedo. Daburon je poklical izvošeka in ponudil mesto očetu Tabaretu, ki se mu je Da za prijaznost zahvalil. — Saj grem lahko peš\ — je odgovoril. — Stanujem samo nekaj korakov od kolodvora. — Jutri torej na svidenje, — je dejal Daburon. — Na svidenje, — je ponovil oče Tabaret in pripomnil je: Najdemo ga! III. Dom ooeta Tabareta je res komaj štiride«se.t minut od kolodvora. Tabaret ima v ulici Sa nt-Lazare krasno, lepo vzdrževano hišo. ki gotovo donaša lepe dohodke, čeprav naiemnina, ni posebno visoka. Tabaret si je uredil svoj dom zelo udobno. Stanuje v prvem nadstropiu v lepem stanovanju z okni na uKco, opremHenem z modem m pohištvom. a glavni njtegov okrasek je zbirka ktrig. Streže mu stara služkin a, ki ji po pogrebi pomaga hišnik. Nihče v hiši ni niti slutil, da se gospodar v hiši peča s policijsko sđužbo. Vsi so pa opazili njegove čudne navade. Zdel se jim je zagoneten tem bolj, ker je vedno hodil nekam na kmete. £e nikoli niso videli, da bi bil mlad gizdalin tako vihrav in tako živ, kakor ta starec. K jedi je prihaal neredno, z doma fc odhajal ob vsaki uri podnevi in ponoči, spal je Često izven doma in po cele tedne nihče n; vedel, kje je. Razen tega je pa sprejemal kaj čudne posete. Sosedje so pogosto v deli. kako zvone pri njem sumljivi fantiči in LHif-rje n^nrrjetnih obrazov. To neredno življenje ie nekoliko škodovalo njegovemu sicer dobremu glasu. Ljudje so vide-i v njem lahkožrvca. ki zapravlja svoj denar po nočnih lokalih. Za človeka njegovih let je to sramota, so menili. To obrekovanje mu je bilo znano in smejal se mu |e> Navzlic temu so pa nekateri najemniki radi občevali z njim in vabili so ga na večerjr>, kar ie pa skoraii vedno odklonil. Samo k enemu stanovalcu .ie zahaial. toda r*v vsem zaupno in pri njem ie bil večkrat, nego doma. To je bila vdova, stamroča že petnajst let v tretjem nadstropju, gospa Gerdyjeva. Stanovala >e v Taba-•etovi hiši s svotjim sinom Noe lom, ki ga je oboževala. Noel |d bil mož triintridesetih let, visoke, krepke postave, plemenitega in inteligentnega obraza, velikih črnih oči in črnih, naravno nakodranih las. Po poklicu je bil advokat. Bil je na glasu zelo nadarjenega moža in imel je prece zvez. Bil je marljiv delavec, hladnokrven in trezen, toda strastno udac svo?emu poklicu in krčevito držeč 95 svojih načel Pri vdovi Gerdvjevi se je počutil Tabaret doma Čega. V nii je videl svojo sorodnico in Noela ie 1 juhi L kakor da je nego v sin. Česbo je mislil na to. da bi zasnubil vdovo, ki >e bila pri svojih petdesetih letih na moč mikavna. Toda vedno ga ie zadr žal pri tem ne strah, da h; bil odklonjen, temveč bojazen pred posledicami. Ce bi zasnubil vdovo T če bi ne bil uslišan, je d-obro vedel, da bi pomenile to konec njemu tako prijetnh stikov. Zaenkrat je imel napisano *i pri notaru snravljeno oporoko, v kateri določa za svojega dediča mladega advokata pod enim pogo?em. da ustanovi letno štipendno 200T frankov za policrjskega agenta, ki bi *razvoriial najbolj zapleteno afero.-? Urotale Jontp ftnpnnClo. — 2* >Narodno tUfcmraoc Fran Jeserteft. — Za opravo te funti dni Usta Oton Chrlntof. — Vsi ▼ Ljubljani. i H