Leto LXXIL, št. 78 LJubljana, sreda 5. aprila loja Gana Din i.- iznaja vsak dan popoldne Izvzemsl nedelje In praznike. — IneeraU do 80 petit UREDNIŠTVO IN DFBAVNIBTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. •Tst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petit w jtt1»t •, a Vnoflira« n||M K telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« WIBLJANA, lUiailjeva Ulica anV« » podružnica uprave: Kocenova uX 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st io 351 Zanimive francoske informacije: Vloga Sovjetske Rusije v angleškem načrtu Rusija naj M na vzhodu prevzela enako vlogo kakor Zedinjene države na zapadu, namreč vojnega dobavitelja za neposredno prizadete države Fariz, 5. aprila, b. Pertinax pripisuje naglo Chamberlainovo izjavo o pomoči Poljski, ki je bila prvotno napovedana šele v tem tednu, razgovoru, ki ga je imel nemški zunanji minister Ribbentrop s poljskim poslanikom v Berlinu Lipskim v četrtek. Razgovor se je baje nanašal na Gdansk. Lipski je še isti večer odpotoval v Varšavo, da poroča svoji vladi. Pogajanja med Anglijo in Poljsko so se medtem vodila v Varšavi, kjer je bil angleški poslanik v stalnih stikih s poljsko vlado in maršalom Rydz-Smyglyjem. Sporazum, ki je bil v petek dopoldne dosežen in ki mu je sledila še istega dne popoldne znana Chamberlainova izjava, je provizoričnega značaja ter je bil sklenjen samo zato, da krije med pogajanji Poljsko. Chamberlain pa bi ne bil dal svoje izjave, ako ne bi bil že tedaj prepričan v končni uspeh svoje akcije. Dopolnilni sporazumi z Rumunijo in Rusijo (poslednji vključuje tudi Litvo) so po Pertinaxovih informacijah navezani na sporazum s Poljsko Po teh dopolnilnih sporazumih naj bi Rudija na vzhodu prevzela enako vlogo kot Zedinjene države na zapadu, to je vlogo vojnega dobavitelja za neposredno prizadete države. To ozadje pogajanj potrjuje zlasti okolnost, da je lahko Poljska v dobrih treh tednih uredila svoje sodelovanje z Rusijo, medtem ko bi v drugačnih prilikah gotovo poteklo nekaj mesecev, preden bi Varšava in Moskva sploh našli stik. njen blagodejni vpliv pokazal že v Mona-kovu. »Tempsovc poročevalec zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da v italijanskih političnih krogih te angleške pobude v načelu ne odklanjajo. Poslanik lord Perth pri Mussoliniju Rim, 5. aprila, br. Včeraj dopoldne je b'la seja vlade. Takoj po seji se je zunanji minister Ciano sestal z angleškim poslanikom lordom Perthom, ki je ozdravel po svoji bolezni in se je bas snoči vrnil iz Anglije v Rim. Italijanski zunanji mini- ster mu je podal v Mussolinijevem imenu važno sporočilo, ki ga je lord Perth še dopoldne takoj oddal v London. AngleSko-francosko. letalsko sodelovanje London, 5. aprila, i. Povodom obiska francoskega letalskega ministra Guva la Chambra je angleški minister za letalstvo Kingslev \Vood izjavil, da ne gre samo za pospeševan je letalske industrije in izdelavo motorjev, temveč tudi za tesno francosko angleško letalsko sodelovanje sploh. Kaj je država? List za narod »\apred« piše v »Razgo-i"Oru s čitatelji«: »Danes moramo zares \me-deti, kaj je drža\*a, ako jo hočemo očuvati. Ni država samo ta zemlja, ki je ograjena z drugimi državami in narodi. In ni ljubezen do države samo ljubezen do te zemlje. Država je vsa tvoja zgodovina, vezana na ta kotiček sveta, ki tvori tvojo domovino: sla\>a, ki s: jo doživel, in trpljenje, ki si ga prenašal. grobo\n, ki si jih izkopal, rodbina in potomstvo, svoboda in neodvisnost, k; jo uživaš, čast in ponos narodne skupnosti. Izven tebe je država, pa tudi v tebi je ona. V vseh nas Je ena. Država je materialno, ali še več — moralno dobro. In zato, ker je moralno dobro, zato je tudi ljubezen do nje velika. Pa drža\>a je bratstvo, velika narodna skupnost— Toda sedaj ta drža\'a ni več ona mala Srbija, v kateri smo se vsi poznali, marveč velika Jugoslavija. Moderna država, v kateri se mora delati po vzorcu drugih klikih držav, ki se mora organizirati in kjer mora vladati red. kakor v dru gih velikih državah. Ne moreš ti njej vladati, ker si neuk in neprosvetljen. pač pa je njena dolžnost, da ona vlada nad tabo. In ti si verjel vsem tem stroko\'njakom, v katerih roke je prišla drža\'a... Dočakal si, da vidiš s\*ojo državo veliko in močno, da so uresničene tvoje nade... Pa so prišle no\re bridke izkušnje. Teh dvajset lct..~ Ponovno moraš pokazati svojo veliko narodno dušo. Sedaj je prišel čas. da se ponovno uveljainjo osnovne tradicije tvoje zgodovine. Vrniti se je treba nazaj k narodni državi, zasnovani na bratski enakosti, na narodni vzajemnosti, na pravičnosti, ki je temelj vsake države, na svobodi, ki je ustvarila to državo. Državo je treba \'rniti narodu, ona se mora nasloniti na prave narodne moči. na živo silo narodne ljubezni. Prepričali smo se, kaj je utad-niška država. Izkušnje nas uče, da se moramo vrniti k naši narodni državi. Ni to samo naša dolžnost napram našim bratom, ki so z nami skupaj gradili to veliko državo, ni to ono pr\*otno čustvo pra\rice, s katerim si se ti vedno odlikoval, marveč to je tudi velika potreba. Težki časi .tu nastali. Mračno nebo se razpenja nad glavami. V današnjih časih mora biti naša država močna in silna. Ne samo močna po orožju, marveč mora biti tudi silna po duhu, ki jo nosi in ki jo ščiti. Tak duh je imela mata Srbija. Vsi skupaj delujmo na to, da takšen duh prepoji tudi našo veliko Jugoslavijo!« Madžarsko in nemško časopisje pri nas Nemci in Madžari v Jugoslaviji imajo zelo raz\'ito časopisje. Kakor beleži novosadski »Dan pričela v Berlinu z nemškimi službenimi krogi in ki jih bosta za Slovaško vadila predsednik vlade dr. Tiso in minister Durčanskv. V krogih, ki so blizu nemškemu zunanjemu uradu poudarjajo, da to pot prihod dr. Tisa v Berlin ni treba smatrati kot službeni obisk, pri katerem naj bi reševali aktualna vprašanja, ki zanimajo Nem čijo in S ovaško. Koliko časa bodo slovaški delegati ostali v Berlinu, za sedaj še ni znano. Znano je samo to. da Hitle-r to pot ne bo sprejel dr. Tisa in Durčanskega. temveč se bosia razgovarjala z zunanjim ministrom R'bbentropom in državnim podtajnikom NVeiszackerjem. Zastopnik nemške vojske pri protektoratu Berlin, 5. aprila. AA. Hitler je imenoval generala Frid&ricija, ki je bil doslej po- ve'jnik 17. divizije, za pooblaščenca nemške vojske pri nemškem protektoratu nad (*:c"ko in Moravsko. c;eneTal Frideriku ki je bil svojčas nemški vojaški ataše v Sofiji in Bud:mpešti. ima nalogo, da izvrši likvidacijo češke vojske in da zastopa nemško vajsko pri protektoratu. Angleški poslanik odpotoval iz Prage Praga, 5. aprila. A A. i DNBI : V tukajšnjih ang!esk;h poiličnih krogih pravijo, da je angleški poslanik odpotoval iz Prage. Angleško poolaništvo v Pras^ bo. kakor sc zdi. v najkrajšem času prc:iehah> obstojati. Casado v Angliji l^ondon. 5. aprila. A A. Snoči je prispelo v London okoli 2M) uglednih Špancev s svojimi rodbinami. Nahajajo se pod zaščito odbora za podporo španskim beguncem ter so dobiti dovoljen-e za bivanje v Angliji pod pogojem, da jih bo omen;eni odbor vzdrževal. Med begunci sta tudi bivši predsednik madridskega sveta za narodno obrambo polkovnik Casado ter poveljnik republikanske obrambe Madrida general Mendez. Pokovnik Casado se je takoj po svojem prihodu v London odpeljal v avtomobilu v neznano smer. do5im so sc ostali begunci nastanili v raznih hotelih, kjer bodo začasno stanovali. Beckovi razgovori v Londonu Sklenjena bo vojaSka zveza Anglije, Francije in Poljske, ki naj bi se ji pridružila tudi Rumunija London, 5. apri1a. e. Poljski zunanji minister Beck je imel včeraj razgovore z angleškimi ministn dopoldne in popoldne. Dopoldne je obiskal lorda Halifaxa v zunanjem uradu in koeifcr:ral z njim dve uri. Snoči ob 18. je odšel Beck v poslopje parlamenta, kjer sta ga sprejela Chamberlain in Halifax. Takoj nato se je pričela v parlamentarnem kabinetu konferenca vseh treh m in i sit rov. S pristojnega mesta niso hoteli dati nobenih informacij o poteku razgovorov, doznava se samo. da so razpravljali o velikem angleškem posojilu, ki ga bo Anglija dala Poljski za njeno obrambo. Včeraj je Beck obiska! tudi bivšega zunanjega ministra Kdena. napovedal pa ic svoj obisk tudi pri ruskem veleposlaniku Majskem. V teku svojih razgovorov z angleško vlado bo poljski zunanji minister konferiral tudi z madžarskim poslanikom in najbrže tudi z rumunskim. Vprašanje mad2arskih teritorialnih zahtev napram Ru muniji je haje g avna zapreka na poti /a sklenitev obrambne pogodbe med Poljsko in Rumunijo. Angleški listi javljajo, da je pričakovati, da bo po razgovorih Becka z angleškimi državniki naposacd sklenjena vojaška zveza Anglije. Francije in Poljske in sicer na podlagi jamstev za Poljsko. Prav tako priznavajo, da je pogoj za sklenitev vojaške zveze uspešna razprava o celi vrsti kon-kretnih vprašanj, ki so se pojavila v teku teh razgovorov. Poljaki krchgi v Londonu trdijo, da je bil Beck ginjen zaradi prijate jskega ra>. položenia o priliki razgovorov, ki jih je imel včeraj z angleškimi državniki. Beck bo popoldne nadaljeval razgovore o vseh vprašanjih v zvezi s političnim položajem v Evropi. Zvedelo se je. da je bil rezultat včerajšnjih razgovorov zavarovanje skupnih obrambnih garancij med Poljsko in Veliko Britanijo. Danes bo Becka sprejel v avdijenci angleški kralj. Angleško posojilo Poljski in Rumuniji London. 5. aprila, e. V poučenih krogih so sio:i zatrjevali, da je dala angleška vlada Poljski p.jsojilo v znesku 20 milijonov funtov šterlingov. Iz istih virov tudi poročajo, da je bil tudi Rumuniji odobren kredit v znesku 10 milijonov funtov šterlingov. Atentat na nemško poslaništvo v čilu V poslopju je eksplodirala bomba, ki je povzročila precej Škode Santiago de Chile, 5. aprila. AA. (DNB) Včeraj je bil izvršen bombni atentat na poslopje tukajšnjega nemškega poslaništva. Eksplozija je razdejala vrtno ograjo, od zračnega pritiska pa so popokale vse šipe na poslopju. Atentatorji so pobegnili. Berlin, 5. aprila. A A. (DNB). Berlinski listi p::ejo zelo ogorčeno zaradi bombnega atentata na nemško poslaništvo v San-tiagu de Chile. »Berliner Borsen-Zcitung« piše: Dasi se policiji ni posrečilo najti krivcev, je vendar jasno, kje je treba iskati organizatorje atentata. To so židovski dcmokraiski kro^i. ki ne opustijo ničesar, kar bi moglo škodovati veliki Nemčiji. »Deutsche A Igemeine Zeitun-g« naglasa, da se v čilski republiki v zadnjem času opaža struja, ki dela na tem. da se skalijo odnošaji z Nemčijo. Ta struja ni domačega porekla, temveč je prišla od zunaj. »Lo-kalanzeigcr« pravi: Po mednarodnem pravu uživajo tuja poslaništva posebno gostoljubnost in zaščito države, kjer so akreditirana. Zaradi tega morajo biti tudi varnostni ukrepi temu primerm. Nemčija je o priliki vseh dosedanjih atentatskih poizkusov pokazala, da ne dovoljuje napadati svojih predstavnikov. Baji na Kitajskem Macao, 5. aprila br. Kitajska vojska, ki je včeraj na južni fronti prešla v proti-ofenzivo, je včeraj po hudih bojih zavzela luki Honsumo in Hakoji. Ja.pcnci so imeli v t^h boj h velike izgube. Hudsonova misija na Švedskem Stoekholm, 5. aprila. AA. Poročilo o obisku brrtaoakcgft ministra Hudsona pravi med drugim, da bo posebna delcgaciia šved-, skih industrijcev odpotovala v Veliko Bri-I tanijo. kjer bo nada i evala razgovore o trgovini med obema državama. Na programu je tudi obisk posebne britanske trgovinske delegacije na švedskem. London, 5. aprila. AA. S svojega informativnega potovanja po raznih prestolnicah evropskih držav se je m:nister za prekomorsko trgovino Hudson včeraj vrnil v London. Povečanje izdatkov za ti Rim, 5. aprila. AA. (Štefani). Časopisje objavlja poročila o proračunu ministrstva za mornarico za tekoče proračunsko leto ter poudarja, da so določeni skupni izdatki na 2 miljardi 773 milijon crv 656.000 lir, za 760,657.000 lir več kakor lani. Do povečanja je prišlo zaradi tega, ker bo zgrajenih več novih ladij. Izmet Ineni izvoljen za predsednika turške republike Carigrad, 5. aprila, e. Včeraj je bila izredna seja tuiškc velike narodne skupščine, na kateri je bil Izm-et Ineni soglasno izvojen za predsednika republik^. V skupščini je vladalo splošno prepričanje, da je Izmet Ineni dostojen naslednik velikega Ataturka in je bila njegova izvolitev tudi v javno-M sprejeta z velikim zadovoljstvom. V skupščini sc govorniki poudarjali, da se je v zadnjm dneh velikih političnih dogodkov ves turški narod zbral okrog svojega vodje in okrog turške vlade ter tako navdušeno manifestiral svojo nacionalno solidarnost. Dokaz temu je tudi soglasna izvolitev Izmet Inenija za predsednika republike. Rojstvo albanskega prestolonaslednika Tirana, 5. aprila. AA. Davi ob 3.50 je albanska kraljica Geraldina rodila »ina. S tem je Albanija dobila preMolonaalednika. Letošnji italijanski veliki manevri Rim, 5. aprila, o. Dne 30. julija se bodo pričeli v Italiji veliki vojaški manevri in sicer v dolini reke Pada. Manevri bodo trajali 4 do d uni. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 5. aprila 1889. Stev. 7B V okolici 28$ gostinskih obratov Združenje gostilniških podjetij za tfuMfansko je imelo danes dopoldne Ljubljana, 5. aprila Združenje gostilniških podjetij za ljubljansko okolico je imelo de poldne v kolodvorski restavraciji svoj 29. redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili številni člani. Občni zbor je pokazal, da tudi boj j gostilničarjev za obstanek ni lahek. Predsedoval je predsednik združenja Avgust Kane ki je predvsem pozdravil zborcvalee in kot zas opaika Zveze združenj gostinskih obrti ravnatelja Petelni. Podtrobno poročilo o delovanju združenja je podala strokovna tajnica M. Kozamenu-kova. Ena najpomembnejših akcij združenja v preteklem poslcvnem letu je bilo prizadevanje za uvedbo pavšalne banovinske trošarine. Za pavšalno trošarino se je prijavilo 67 člaxu>v. Do odločitve še ni prižlo, predložena elaborat proučujejo n& banslci upravi. Združenje si je tudi prtead^valo. naj bi oblasti pobirale oi)č£nsko trošarino od podeželskih gostilničarjev sele ob nastavitvi soda v kleti, ker ni nogi. gos ilni-čarji nimajo gotovine ob nakupu vina. Banska uprava je dovolila enak postopek pri pobiranju občinske trošarine kakur ba-novinske. to se pravi, da je dovoljeno obročno plačevanje, ako je podan« > jamstvo da bo prosilec plačal vse v redu. Lani je bilo tudi nekaj Članov zapadlo občutni tro-sarinski kazni. Združenje je posredovalo v vseh primerih, ki so mu bili znani, da bi bili člani oproščeni kazni in doseglo je tudi nekaj uspehov. Združenje je pa vlagalo tudi številne pritožbe na davčni rek! h mafijski odbor proti previsoki odmeri pri-dobnine in davka na poslovni promet. — Zvi-ziru: uprava je skrbeLa za izpopolnitev strokovne izobrazbe podeželskega gostinskega naraščaja in združenje pošilja posameznike v prakso bodisi v tujkio (Francijo), bodisi v gospodinjsko šolo za gostilni-čairske gospodinje. Združenje je pa tudi priredilo ^skupno z ljubljanskim Ediruže-njem dve predavanji iz klelarske stroke. Prirejen je bil tudi enodnevni kletarski tečaj v Gostilniškem domu_ drugi enodnevni kletarski tečaj pa v kolodvorski restavracij L Obeh tečajev se je udeležilo približno po 40 članov združenja. -- Proti izdanju novih gostinskih koncesij v kra- jih, kjer ai krajevne potrebe, je vodilo združenje odločno borbo. Združenje šteje 285 članov (med njimi 104 ženske). Izmed gosUajskfe obratov je največ ga*iUn, 245, me.tem ko je la*em 13 restavracij samo 12. 2 bifeja. 3 •ozonske gostilne in eno gostišče. Lani je bila podeljena koncesija za eno gostilno in krč- prijavljenih 13 gostilniških poslovodig, lft pomočnikov. 25 pomočnic, 17 vav^firev in 2o vajenk. Te številke kažejo da večino gostinskih obratov vodijo sami gostilničarji. Pomisli-i je treba, da je mnogo okoliških gostilničarjev kmetov in da so okoliške gostilne manjše. O obračunu je poročala tajnica. Casto premoženje združenja znaša 16.367 din. Proračun je predkidfeil predsednik Kane Izdatki in dohodki so proračunani na 36-800 dinarjev. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta kaker vsa poročila, zborovalci ugotavljajo, da se je položaj podeželskjti gostilničarjev zelo poslabšal, zlasti še, ko je nabavna cena -vina čedalje višja. Gostilničarji kupujejo zdaj vino že po 6 din liter pri prodajalcu. Zato se jkn zdita banovinska in občinska trošarina še tem težja obremenitev, vsaka po dinarju za liter vina. Upoštevati je treba, da gostu^učarji plačujejo še točilno takso, dovnraie stroške, doplačujejo za kalo. vzdrževati morajo posodo molake itd. Zelo škodujejo gostilničarjem šušmarj^ t«»da ne le njirn^ temveč tudi banovini in občinam, ker ne plačujejo banovinske in občinske trošarine. Gostilničarji pred^a-gajo znižanje banovinske in občinske trošarine na par pri litru. Zahtevajo, da mora plačati vsak zasebnik, ki kupuje vino r«d fpridelovalcev *n posredno tudi banovinsko in občinsko trošarino. Producentom naj prepovedo prodajati manjše količine vina. <3o 50 litrov. Poostriti je treba nadzerstvo nad prometom z vinom na železniških postajah, kjer bi naj bili zaposleni stalno nadzorni organi. Volitev ni bilo na dnevnem redu^ ker odbor volijo vsako tretje leto. Proslava 2$ letnice Emila Kralja Tolstega drama „živi mrtvec" je ostavila najgloblji vtis Ljubljana. 5. aprila Mnogokrat smo že proslavljali umetniške jubileje naših igralcev; vsakemu je občinstvo v družbi gledališke uprave in gledališkega osebja toplo in iskreno izrazilo priznanje in zahvalo. Toda tako prisrčno in v toliki soglasnosti pa ni menda naša publika še nikomur povedala kakor jubilantu Emilu Kralju, da ga ne le prav izredno ceni in spoštuje, nego ga tudi prav izjemno ljubi. Tudi uprava gledališča, ravnateljstvo drame in Združenje igralcev so po svojih govornikih, poetu Otonu Zupančiču. Jož. Vidmarju in Al. Drenovcu izrekli na jubilanta tako velike in tople besede čestitanja in priznanja, kakor jih še nismo slišali. V opernem poslopju, ki je bilo vzlic izdatno povišanim vstopninam nabito polno, se je zbrala resnično elita našega občinstva, elita prav vseh narodnih slojev: ljudje, ki sta jim slovenska kultura in z njo v prvi vrsti slovenska umetnost najgloblje pri srcu, dame in gospodje, pa tudi členi vseh ljudskih vrst in naše mladine, ki jim je vsem enako dramska umetnost najpotrebnejši duševni vsakdanji kruh. Ugotavljam z radostjo, da se je zbral snoči na Kraljevo proslavo po svojih mnogoštevilnih zastopnikih celokupni slovenski narod, da izrazi zahvalnost enemu izmed najbolj priljubljenih, ker v svojih dramskih ustvaritvah najglobljih, najvišjih in najmočnejših dramskih umetnikov ter da obenem poudari svojo vero v najvažnejše poslanstvo dramske umetnosti in njene stoletne zasluge za slovensko narodnost, slovenski jezik, slovensko srčno prosvitljenost. Umetnost naše knjige. pesmi, teatra, glasbe, slikarstva in kiparstva je vzdrževala, vzdržuje in dviga našo nacionalnost, oblikuje in vedno močneje izraža našo dušo in srce preko vseh tegob in nezgod. In Emil Kralj je bil 25 let skromen, tih, a velesposoben in do skrajnosti vneto požrtvovalen kladivar pri kovanju slovenske kulturne individualnosti. Na okrašenem odru, čigar sredino je za-segala dolga miza. preobložena s krasnimi venci, šopki in različnimi darili, se je zbralo dramsko in operno osebje v sveča-nostnih oblekah. Oton Zupančič je kot upravnik povzel prvi besedo in naglašal univerzalnost jubilantovega igralskega talenta. V resnobi in komiki, v kmetiški, salonski ali zgodovinski drami, v vseh strokah odrskega udejstvovanja se je izkazoval Kralj umetnika najbolj tehtne kvalitete. Iskren, naraven, vedno pristen človek mojster slovenske govorice je dajal celo svojim najbolj veselim in komičnim človeškim likom zmerom tudi nežen nadih tuge in trpljenja, nadih melanholije, ki je nerazdružljiv s kreaciiami vsakega komika. Zato je bil vtisk Kraljevih ustvaritev vedno izredno močan in je zadeval ob najfinejše strune gledalčeve duše v komedijah, veseloigrah in burkah kakor ob najsilnejših tragedijah. V zastopstvu ravnateljstva drame je govoril dramaturg Jože Vidmar in zlasti poudaril izredni pomen umetnosti v današnji kruti, mrzli prevratni dobi. Kralj ■e je vedno zavedal svojega poslanstva, in ravnateljstvo mu je za njegovo pozitivno delo hvaležno. V imenu tovarišev je čestital predsednik dravske sekcije Združenja Alojz Dre- posebno toplo, se spominjal Kralj e-delovanja na tržaških pogorelih gledaliških deskah ter mu končno izročil dragoceno darilo ljubljanske publike. V noši tržaških okoličank je mlada žena čestitala rojaku in mu izročila zlat venec Tajnik Združenja Jerman je preči tal pismene in brzojavne čestitke. V najbolj laskavih in izbrano resnih besedah so čestitali gg. ban dravske banovine dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, ^rapvdri ravnatelj pisatelj P. Golia, uprav- močnic, kakor je spremljala mezdno gibanje tatartimh delavcev in je priskočila stavkajočim že na pomoč % m/.ni m i podporami. nik dr. Brenčič iz Maribora, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, upravnik beograjskega Narodn. pozorišta, uprava Kazališta v Zagrebu, gledališko vodstvo v Celju, sekcije igralcev v Zagrebu, Sarajevu in Osijeku, Ruska Matica v Ljubljani, tovariši v Zagrebu, pa Zlata Gjungjenac, Sava Severjeva, Bojan Stupica v Beogradu i. dr. Značilno je, da je publika radostno ploskala, ko je začula imena Gjungjenac. Severjeva in Stupica ... Jubilant se je zahvalil vsem moško in toplo, a ovacije so ga vidno pretresle, da je bil — eleganten in ves mladosten — bled in se mu je zadnja beseda izprevrgla v ihtenje. Nenehne ovacije občinstva so ponovno potrdile istino: Kralj je naš. ves naš, zato smo ponosni nanj in ga imamo zelo, zelo radi. Nato se je vršila premiera čudovito lepe .drame v 6 dejanjih (11 slikah) »Živi mrtvec« L. N. Tolstega v skrbni in učinkoviti režiji prof. O. Šesta. Zaključek predstave je bil ob pol 24.. ali ovacije Emilu so še trajale dalje ... Bil je eden najtoplejših, najprisrčnej-ših večerov naše drame. Fr. G. Stavka krojaških pomočnikov Kranj. 4. aprila Poročali smo že o težkem položaju krojaških pomočnikov in pomočnic v kranjskem okraju. Zaradi manjkajočih pooblastil zastopnikov združenja krojačev in kro-jačic na prvih pogajanjih, ki so se vršila v ponedeljek 27. marca na sres. načelstvu ni prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. Sresko načelstvo je zaiadi ttga sklenilo pozvati zastopnike delojemalcev in delodajalcev na ponovno pogajanje v ponedeljek 3. aprila. Pozivu sres. naeel&tva so se odzvali zastopniki obeh prizadetih strank, zastopnik osrednjega društva oblačilnih delavcev g. Grubinšek. zastopnik Delavske zbornice g. Starko Jurij in zastopnika oblasti sres*. podnačelnik g. Lojk in predstojnik policije g. Uršič. Podajanja so potekala povsem zadovoljivo in z obojestranskim popuščanjem bi prišlo do sklenitve pogodbe, če ne bi zastopniki mojstrov zaradi malenkostnega spora zapustili predčasno dvorano. CHavna ovira, da do podpisa pogodbe ni prišlo, je bila trimesečna pomočniška doba po izučitvi, v kateri bi prejemali pomočniki 3 din na uro. po preteku te dobe pa bi prejemali 3.50 din. ker zastopniki mojstrov niso hoteli razpravljat: o tej točki, so se pogajanja razbila in pomojniki in pomočnice so stopili v stavko. Vsi pomočniki in pomočnice so bili takoj obveščeni o razbitju pogajanj in so se zbrali v prostorih svojega združenja v »Cankarjevem domu«, kjer so soglasno zahtevali, da se prične s stavko. Stavka nam dokazuje, da so pomočniki in pomočnice bili primorani zaradi skrajno težkega položaja pristopiti k najtežji borbi za svoje pravice. Stavka ni noben eksces, kot hočejo nekateri to tolmačiti; pomisliti je namreč treba, da so nekateri pomočniki pa tudi pomočnice prišli ob hrano in da bodo vsi izgubili dosti na mezdah, vendar je bo'j se vztrajati v borbi za izboljšanje kot pa dopustiti nadaljnje izkoriščanje. Zastopniki pomočnikov so zahtevali zvišanje mezd I© na 4 din za najboljše delavce, za pomočnice pa od 2.50 do 3.50 din, kar prav gotovo ni veliko, ko imajo v Ljubljani od 6—7 din in v Celju 5—6 din. Upajmo, da bodo odtočni koraki pomočnikov pripeljali do čim prejšnje sklenitve pogodbe, saj so tudi mojstri občutno prizadeti s stavko, kajti dela je sedaj več kot preveč. Vsa javnost spremlja s simpatijami mezdno borbo kroj. pon^nifcov in po- | Živilski trg LJubljana. 5. aprila konjunktura ae je začala že pred ilaarl in dane« )• najbrž že dosegla višek. Skrbne gospodinj* so se »ložile z vsemi »surovinami« m ovoje praznične umotvora te danas, ker dobro vodo, da prihodnja dni ne bo wč toliko blaga in tudi ne ho toč tako poceni. Zato je bil dane« precej hud naval zlasti pri prodajalkah mlečnih izdelkov, zelo živahno vrvenje je pa bilo tudi na perutninskem trgu in med mesarskimi stojnicami. Cene se bistveno niso spremenile, kar je pae treba pripisovati temu, da je dovolj blaga. Danes je bilo naprodaj posebno mnogo jajc, a zaradi tega se vendar tudi niso pocenila. Jajca so zdaj celo malo dražja, ker dobiš najlepših le po 13 do 15 komadov za 10 din, medtem ko so bila nekaj časa 14 do 16 komadov za 10 din. Povprečna cena je pa 50—75 par komad. Po 50 par ne dobite zanesljivo svežih jajc. Precejšnje povpraševanje je po dodatkih za potico. Rozine so po 12 din kg, orehova jedrca po 24 do 28 din (ceneje kakor o božicu), med pa po 18 din kg najboljši. Mlečnih iadelkov je bilo danes zelo mnogo naprodaj, vendar ne preveč v primeri s povpraševanjem. Surovo maslo je po 22 do 28 din kg, čajno po 32 do 36 in kuhano po 30 do 32 din kg. Najdražja je smetana, ki nima točno določene cene ter jo prodajajo stalne prodajalke mlečnih izdelkov in kmetice kakor pač nanese, na zajemalke. Mleka je malo na trgu in ga prodajajo po 2.25 din liter. Gospodinje so danes že precej kupovale gnjat, ki je je res na izbiro. .Najcenejša je po 18 do 20 din kg, v splošnem jo pa prodajajo lepšo po 22 do 24 din kg, v splošnem po istih cenah kakor lani. Navadno prekajeno meso je precej cenejše, povprečno po 18 do 20 din kg. Sveže svinjsko meso je po 16 do 18 din kg najlepše, druge vrste pa po 14 do 16 din. Danes je bilo naprodaj okrog 30 vozov semenskega krompirja. Kupčija pa ni posebno cvetela, ker se kmetje pred prazniki še ne bodo lotili poljskih del. ProSesor umrl Ljubljana. 5. aprila V častitljivi starosti 75 let je danes umrl profesor Mihael Mitrkič. Pokojni je bil eden redkih slovenskih profesorjev, ki je imel veliko nadarjenost za matematiko in je bil pravi znanstvenik v tem pogledu. Spisal je tudi več znanstvenih del, tako >študija o egzaktni logiki«, ^študija o egzaktni gramatiki«, »Filogistika po metodi kompleksnih števil<:. V mladih letih je objavljal tudi pesmice v .Ljubljanskem Zvonu«. Svoje službovanje je začel kot suplent na nižji gimnaziji v Ljubljani 1. 1893. pozneje je bil pa profesor v Novem mestu, od koder je prišel v Ljubljano leta 1921, a že pet let kasneje je bil vpoko-jen. Naša znanost je izgubila uglednega znanstvenika in dobrega pedagoga. Za njim žalujejo žena Katarina, hčerka Deja in več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek 6. aprila ob 14. z Vidovdanske ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, preostalim naše Sport — Nagradno tekmovanje. Strokovni propagandni pododbor Saveza športnih save-zov razpisuje tekmovanje sa najboljšo knjigo »Higijena sporta«. Knjiga mora vsebovati naslednja poglavja: uvod (biologija sporta), splošni del (anatomija in fiziologija človeka, fiziol. delovanje sporta higiena sporta, profilaksa sport, poškodb), posebni del (higiena različnih =portov, sport mladine, odraslih in v starejši dobi. sport žene, higienska ureditev igrišča), dodatek (organizacija zdravstvene službe, prva pomoč, zdravstveni nadzor). Knjiga mora obsegati najmanj 140 strani (velikost pole) pisanih na stroju po določenem redu; slike, risbe in tabele morajo biti posebej. Nagrada za najbolje ocenjeno delo s pravico tiska je 6000.— din (šesttisoč). Rok tekmovanja je 1. marec 1940. Pri tekmovanju lahko sodelujejo vsi državljani (državljanke) kr. Jugolavije, jezik mora biti književni in pisan po današnjem pravopisu. Delo je treba poslati do predpisanega roka priporočeno ali ga predati proti potrdilu na naslov Savez sportskih saveza kraljevine Jugoslavije (Strokovno propagandni pododbor), Zagreb, Gunduli-ćeva ul. 22a. Sklepi ocenjevalnega odbora so končni. Podrobna navodila o vsebini knjige daje Strokovno propagandni pododbor SSS. Zagreb. Gundulićeva ul. 22a. Dva vloma Ljubljana, 5. aprila V ponedeljek zjutraj je zavladalo v hiši mesarja Antona Jakiča na Vodnikovi cesti v Dravljah silno razburjenje, ker je bilo ponoči vlomljeno v shrambo. Vlomilci so odnesli okrog 200 kg sveže slanine, 125 suhih klobas, 10 kg sinkov. 10 kg suhe slanine, 4 velike salame, 2 šunki, mesarski nož z napisom: »Grudnik Dravi je« in dve svetilki, v skupni vrednosti nad 5000 din. Preiskava je ugotovila, da so vlomilci prispeli do hiše z. avtomobilom in sicer po tako zvani Rokovi poti od Št. Vida. Ta pot vodi izpod gozda v Zapužah v osrčje Dravelj in so se lopovi tako zlahka ognili tudi mitničarjem. Vlomilci so prispeli najbrž šele po polnoči, kajti pred polnočjo so bili nekateri domači in pa sosedje Še budni. Kmalu po polnoči pa je neka soseda slišala ropot avtomobila, ki se je ustavil čisto blizu Jakičeve hiše, čula pa je tudi moške glasove. Potem je bilo dolgo časa vse tiho, kajti vlomilci so medtem odšli na delo in odtrgali ključavnico na vratih shrambe, nato pa odstranili železen drog, ki je vezal vrata. V shrambi so najprej poiskali več vreč, v katere so zbasali blago in ga odnesli v pripravljeni avto, stoječ v senci grmovja na cesti. Vse kaže. da so vlomili bivši mesarski pomočniki, ki pa niso več v Ljubljani. Avto z ukradenim mesom ie potem zavil nazai na Rokovo pot to odpeljal nekam proti Gorenjski. Sled za vlomilci je vodila prav do Kranja in še dalje na Gorenjsko, kjer so agenti ljubljanske policije zvedeli, da sp neki ljudje že vnaprej ponujali v nakup večje količine suhega svinjskega mesa in slanine. Vlomilci pa so najbrž izvohali, da so jim detektivi za petami, zato se niso Danes inate zadajo priliko, da ai o Ob 16., 10. in 21. url ŽUPNIKOV KR1ŽEV POT Cestea krlžovou _ TA FILM MORATE VIDETI! Ne zamudite prekrasnega češkega filma! Po krasnem Baarovem Roman Kneze« češka filmske umetnina I^A^^A^^^T^^^^ ZDgNgK STSPAKKK KINO UNION, tel »-21 ^MHaaavammHaavMaaaaa z blagom ustavili v Kranju, marveč ao 2a zavlekli aekam v kraj in ga bodo, če ga že niso, na i brž poskušali razprodati po vaseh. V ponedeljek je bilo vlomljeno tudi v pisarno Kopačeve svečarne na Tyr$e\ i cesti, kjer so vlomilci navrtali železno blagajno. Pisarna je na dvorišču in so morali vlomilci najprej preskočiti zidano ograjo, nakar šele so vdrli v pisarniške prostore, kjer so navrtali blagajno. Pri blagajni so imeli očividno precej dela, ki se jim je pa izplačalo, kajti v tresoru so našli 20.800 din. Denar je obstojal iz bankovcev po 1000 din, po 500 din in po 100 din, pobrali pa so tudi vse kovance po 50. 20 in 10 din. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda. 5. aprila: Prevara. Red Četrtek 7. in 8. aprila: zaprto Nedelja, 9. aprila: Živi mrtvec. Izven Ponedeljek, 10. aprila: ob 15. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 5. aprila: CavaUeria rusticana. Glu-macL Red Sreda 6., 7. in 8. aprila: zaprto Nedelja. 9. aprila: Vse za šalo. Opereta. Premiera. Izveri Ponedeljek, 10. aprila: ob 15. uri: Vse za šalo. Izven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje Vere Majdičeve. VVissiakove in J. Gostiča. Izven. Znižane cene Torek, 11. aprila: Hamlet. Gostovanje EXi-blin Gate Theatm. Izven 0 Izvirno slovensko opereto »V*e za Salo« bomo dobili za velikonočne praznike v naš repertoar. Dejanje je izredno veselega značaja. Zasedba posameznih vlog je v resnici dobra. Nastopili bodo: Ribičeva. Poliče-va, Barbičeva, Rakarjeva, Danes, Sancin, Drenovec, Peček, Rratina, Simončič, Jel-nlkar Rus, Sladovijev, Pianecki. Sekula in Starič. Premiera bo na velikonočno nedeljo zvečer. Pripravljata jo kot režiser avtor Gorinšek sam in dirigent Zebre. Prva repriza bo na velikonočni ponedeljek popoldne. Gostovanje angleškega Dubttn Gate The-atra v Ljubljani. Kakor smo že javili bo gostovalo angleško gledališče iz Dublina v torek po velikonočnih praznikih v opernem gledališču in vprizorilo s celotnim lastnim ansamblom v originalu Shakespear-evega 1Hamleta«-. Dublinsko gledališče ima reprezentativen angleški ansambel, ki deluje polovico leta v Dublinu, drugo polovico leta pa je na stalnih gostovanjih po evropski celini, na katerih izvaja izključno le dela angleške literature v originalu. Pri predstavi Hamleta^* bo sodeloval del našega opernega orkestra ter izvajal Cajkov-skega glasbo. Opozarjamo, da je to samo enkratno gostovanje. Vstopnice so že na razpolago pri dnevni blagajni v operi od 40 din navzdol. Iz Kranja Gorenjei nosite Hinko-klobuke! OjMvzorilo posetnikom Svengalijevih eksi>erimentalnih večerov v Kranju. Za prvi Svengalijev poizkusni večer v torek 11. t. m. se dobe vstopnice že od danes naprej v predprodaji v trgovini g. ITlebša v Kranju na glavnem trgu. Da se eenj. občinstvo izogne prevelikemu navalu pred blagajno na dan prireditve, se obiskovalcem nujno priporoča, da sd nabavijo vstopnice v predprodaji. Obenem naproša g. Sven-gali cen j. publiko, da naj zasede svoja mesta v dvorani točno do 20. ure. ker bo začetek predstav zaradi dolžine programa točno ob napovedani uri. Ves Svengalijev program traja nad tri ure zaradi česar je točnost pričetka programa nujno potrebna. Mojster Svengali vabi nadalje cen j. občinstvo, da naj k poizkusom jasnovidnosti prinese k predstavi s seboj majhne predmete, slike, ki so v zvezi z velikimi dogodki ali doživljaji, ker bo na osnovi teh predmetov s pomočjo svoje jasnovidnosti rekonstruiral te dogodke. Iz Cd.fa —c Pra\-os!a\no in afarokatofisko bogoslužje na V7eliko noč. V pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju bo na veliki petek 7. L m. ob 16. večernja z iznešenjem plaštanice in poljubljanjem Kristusovega groba, nato jutranje. Na veliko soboto ob 10. bo večernja z liturgijo, Veliko noč (Voskre-senije) ob 4. jutrenju, ob 10. liturgija, ob 18. bdenijc. na drugi dan Voakresenija 10. t m. pa ob 10. liturgija. V atarokatoliški kapei bo na veliki četrtek ob 18.30 ma^a, ir.ed mašo pa skupna spoved in obhajilo. NTa veliki petek bo ob 9. dopoldne služba božja. Na veliko soboto ob 19. bo obred Vstajenja, nato blagoslovitev jestvin. Na Velik noč bo slovesna služba božja izjemno ob 10. dopoldne. Na velikonočni ponedeljek ne bo službe božje, ker bo ta dan ob 9. v Scfckolakem domu v Trbovijak —c 5 kozarcem in nožem. V nedeljo zvečer jc neki moški v gostilni v Lembergu napadel 35-letnega posestnikovega sina Antona Cakša iz Nove cerkve, mu zagnal ko-zarec v glavo in ga močno poškodoval. Istega dne se je spri 16-Ietni najemnikov sin Maks Cater iz Pečovnika pri Celju z nekim 12-letnim dečkom. V jezi je deček pograbil nož in zabodel Catra v levo dlan. Oba po^odovanca so oddali v celjsko bolnico. —c Tri nesreče. V ponedeljek je padel 33-letni zidar Otmar Baumkirhner s Planine pri Sevnici pri delu z lestve in si zlomil levo roko v zapestju. Istega dne j« padla 19-letna frizerska vajenka Marija Hrcnkova iz Celja na cesti s kolesa in si močno poškodovala levo roko v zapestju. V nedeljo zvečer si je 42-letna dninarjev* žen« Angela Kresnikova tz Vojnika pri padcu prod neko hišo zlomila levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v cel jaki bolnici. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM e$ntca KOLEDAR Danes: Sreda, 5. apriia katoličani: Vin ko, Irena DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Greh Kino Sloga: Nevidni sovražnik Kino Union: Župnikov križev pot DEŽURNE LEKARNE Danes: I>r. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4. Uslar, &alan-burgova ulica 7. &§pod sita O Ljubljani pravimo, da jc velika in bela. Tisto z&stran barve bo menda boij držalo. Beta je Ljubljana tudi kadar je n. IV. Dom na Komni 1520 m: 0, oblačno, 110 cm snega, sren, Dom na Voglu 1540 m: 0, oblačno 130 i 1 snega, sren, Triglavska jezera 1683 m: 0. oblačno, 170 cm snega, sren. 4. IV. liredarioa 2515 m: —6 solnčno. 280 cm snega, srenec, Staničeva koča 2332 m: —5, solnčno 270 cm snega, sreo.ee, Koro&oa 184)8 m: —6. solnčno, 220 cm snega, arenec, Mo/irhka koča 1333 m: —1, solnčno. 65 cm snega, srenec, Peca 1654 m: 0. solnčno. 70 cm snega, južen, arenec ŠAH Šahovski turnir v Zagrebu V 3. kolu je Vukovič prema-al v dam-skem gambitu Rožiča. Preinfalk in Schr« i-ber sta v Grunfeldovi obrambi damskega gambita zamenjala vse figure in naglo rc-mizirala. Enako se je končal budimpv-štanski gambit med Furlanijem in Vidmarjem ml. V kraljevsko inoijski partiji med Kalabarjem in Pircem se je v«. -mojster izmotal iz začetnega neugodnega položaja z odlično defenzivno igro in je končno zmagal. Do presenečenja je prišlo v damsko indijski partiji med dr. Vidmarjem in Brbderjem. Crni si je izgradil močno pozicijo, dobil najprej kmeta, zaradi hude Vidmar je ve napake pa š* kvaliteto in se je dr. Vidmar vdal. V igri z damskim kmetom je Filipčić odbil vse Ko-stičev napade in dosegel časten remis. Petek je v končnici podlegel Tomoviću. Tarrascheva obramba damskega gambita med Lešnikom in Avirovičem se je kon-čala remis. ' V prekinjenih partijah je Pire brez nadaljevanja remiziral z Lešnikom, Kalabar pa je izgubil nasproti Schreiberju, partija Brbder—Kalabar je bila ponovno prekinjena. V včerajšnjem 4. kolu je Avirović zgubil nasproti Košticu. Tomović je poraza Pilipčiča, Vidmar ml. Petka, Lešnik Ka-labarja. Remis sta bili partiji Broder — Vukovič in Schreiber — dr. Vidmar. V prekinjenih partijah Rožič—Furlani in Pire —Preinfalk imata Furlani in Pire nade na zmago. Stanje po 4. kolu: Vukovič 3 m pol, ko-stič in Schreiber 3, Pire 2 in pol (1), Brdder Preinfalk, Tomović 2 (1), Lešnik, dr Vidmar Vidmar ml. 2, Avirovič 1 in pol, Furlani 1 (2), Filipci^ 1, Petek poL Kalabar in Rožic 0 (1). Starost vina in pajčevina Vina ne poznajo tisti, ki mislijo, da je staro in dobro, če je v zaprašeni ali celo s pajčevino opredeni steklenici. Pa tudi v klasični deželi vina kakor je Francija je kljub temu mnogo ljudi, ki jim je zaprašena in s pajčevino opredena steklenica nekakšno jamstvo, da je v nji spravljeno vino dolga leta ležalo v kleti. NI torej čuda, da so jeli za ljubitelje starega vina v Franciji izdelovati umetno tudi pajčevinaste mrežice za steklenice, t katerih pride vino na mizo. V nekem pariškem predmestju imajo posebno farmo, kjer goje navadne vrste pajkov in jih prodajajo vinskim trgovcem. Za 100 pajkov, ki jih je treba spustiti v klet, da s svojimi pajčevinami lepo opredejo steklenico, da se zdi zelo stara, se plača do 250 frankov. Rejci pajkov gotovo dobro zaslužijo, zaslužijo pa tudi lastniki vinskih kleti na tem ponarejal-skem delu pajkov, ki delajo iz novih stare steklenice. Slev 1. C* D<, sre^a. 5. april« 19419. SUa 3 Iisserate In male oglase za velikonočno številko »Slovenskega Naroda« sprejema uprava nepreklicno do petka do 6. ure popoldne! — Pomnite, do so mali oglasi »Slovenskega Naroda« najcenejši! *;VNE VESTI — Seja upravnega odbora -RJU. Včeraj je bila zaključena dva dni trajajoča seja upravnega očbora JUTJ. Iz Ljubljane se je udeležil seje predsednik sekcije g. Metod Ki*melj. O splošnem ;:olcir»;" učiteljskega sUdiu je poročal predsednik Ivan IMmnik. Po ?cji je bil izdan obširen komunike, ki v nJem aprauvni odbor z veseljem, ugotavlja pripravljenost merodajnih činiteljev, da se prek! i če jo premestitve in odpusti učiteljev, 5- -• T ^ua^S; *—51. ~" ~*- " • vV-'- - ---- „ Upravni odbor smati-a, da je za zaščito učiteljskih interesov najboljše jamstvo močna in složna učiteljska or-g ija. Zdrava stanovska prosvetna politika se more vedi ti samo s stanovsko visoko zavednim članstvom. — Prebivalstvo B«°grada. Po najnovejša statistiki ima Beograd okrog 405.000 prebivalcev. Leta 1820 je imel Beograd brez trdnjave le okrog 5000 prebivalcev, L 1844 35-000. a 1. 1900 je naraslo prebivalstvo že na 70.000. L. 1905 so jih našteli 78 tisoč. 1. 1910 že 90 tisoč, po OOVO-bojenju 1. 1921 pa ;e Beograd že prekoračil 100 tjspa in je štel 111.740 prebivalcev. V povojnih letih je prebivalstvo Beograda z veliko naglico naraščalo, tako da je I. 1P37 Beograd štel že 375.000. to se pravi, da se je prebivalstvo prestolnice v zad-n;.r. letih po vojni povečalo za približno 236.000 duš. 7 Zemunom vred pa še za II. 475. Področje mesta meri danes 17.073 hektarov. Na tej povaTsini prebiva, kakor reč mo. 405 000 prebival cen-, od katerih je 77.7 pravoslavnih, 16-3°/o katolikov. 3°/* v in 1.3° V, muslimanov. 84.20/» prebivalstva govori naš jezik, rusko V mesto Brvi 16.500 Rusov. Nemcev je 4.4*/« ali IS.000. Madžarov 2.5°/0. V Becgradu je v. vi jenih nad 65-000 delavcev, poleg tega pa ima prestolnica 2501 milijonarja. V I g i je nad 20.000 poslopij v vrednosti nad 3 rn pol milijone. Promet v pristanišču znaša na leto okrog 1 milijon ton. Tramvajske proge merijo skupaj okoli 80 km. V KVALITETI. KOOJU IN IZDELAVI NEOOSe«USSX V NIZKI CENI 8REZKONKURENCNE ' ŽE S AH POGLED V NAŠE IZIOŽBE VAS PRU6TWO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP. — Cesta Kranj—Naklo zaprta. Glede na rkonstrukcijska dela na državni cesti št. 2 Kranj Naklo odredim po predlogu sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana— Kranj v smislu čl. 7 občnega cestnega reda s dnem 3. aprila 1939 ob 8. dopoldne z i poro te ceste na odseku od Fldra v Kranju v km. 645.200 do mostu na Pivki v km. 64S.200 za ves vozni promet. Promet naj se usmeri do nadaljnjega po ba-novinskih cestah 1-3 Kranj - Jezersko, II-112 .Kranj Gorice) in 11-113 (Naklo— Kokrica). Zaporo ceste je dolžna sekcija označiti s predpisanim mednarodnim znakom, j — Xat«VSaj za izdelavo generalnega načrta velikega Beograda. Beograjska občina je sklenila izdelati generalni načrt bodočega velikega Beograda. Posebna komisija je določila pogoje tega mednarodnega natečaja. X. ort mora obsegati glavna pristanišča, kolodvor za 600 vlakov dnevno, I --.: ulic in nove trge. stavbisca za indx:strijo, športni center in parke ter Ka-kotnogdan kot zgodovinski spomenik. Prva nas:i. ... znaša 300.000 din, druga 200.000. dnPS i-či.:i po sto tisoč in za odkup 200 tiso skupaj torej 900.000 din. — Odvetniška vest. Odvetnik v Ljubljani dr. Alojzij Homan je 29. marca umrl. Za zao prevzemnika njegove pisarne je postavljen odvetnik v Ljubljani dr. Fran Tominšek. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 27 z dne 4. t. m. objavlja ukaz o preimenovanju nekaterih občin v dravski banovini, odločbo o sedežu in teritorialni pristojnosti oddelkov kontrole mer, dopolnitev pravilnika o natančnejših določbah za avtorsko pravno posredništvo, popravek v poslovnem redu disciplinskega sveta inženirskih zbornic, telefonski promet z Italijo, razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1939'40. pravilnik o skladu za Izvajanje regulacije v mestni občini celjski. ti zglas o proračunu mestne občine Ptuj za leto 1939 40, uradne objave Narodne banke: navodila glede terjatev iz izvoza v Švico, navodila o neposrednem izdajanju potrdil izvoznikom po pooblaščenih denarnih zavodih in razne objave Iz > Službenih novine. * Promet motornih vlakov Sarajevo * Dubrovnik. Po odredbi generalne direkcije državnih železnic se stavijo v promet za velikonočne praznike motorni vlaki na progi Sarajevo - Dubrovnik. Motorni vlak bo odhajal iz Sarajeva v četrtek 6. aprila, v soboto 8. aprila in v ponedeljek 10. aprila ob 7. in bo prispel v Dubrovnik ob 14. uri. V obratni smeri bo odhajal motorni vlak iz Dubrovnika v petek 7. aprila, v nedeljo 9. aprila in v torek dne 11. aprila iz Dubrovnika ob 10.24 in bo prispel v Sarajevo ob 17.30. Motorni vlak ima samo 1 in 2. razred. Za vožnjo se plačajo normalne cene brzega vlaka in dodatek, ki znaša za progo Sarajevo - Dubrovnik ali obratno 20 din po osebi. — Tisoč vagonov naše pšenice v Italijo. Izvoz poljskih pridelkov preko naših pristanišč se je letos precej zakasnil. Sele te dni so šle iz splitskega pristanišča prve pošiljke pšenice. Prizad je jel pošiljati v Split za izvoz v Italijo namenjeno pšenico. V Beogradu računajo, da bo izvozil Prizad nreko splitskega pristanišča v Italijo nad 1000 vagonov pšenice. * Seja banovinskega turističnega sveta. Dne 3. aprila t. 1. je imel poslovni odbor banovinskega turističnega sveta svojo 11. redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Fran Ratej. načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Poleg aktualnih vprašanj tečajev za pospeševanje turizma in gostinstva, preskrbe turističnih krajev s kmetijskimi pridelki, turistične publicistike, pasivnega turizma, udeležbe Slovenije na turistično-kulinarični razstavi v Zagreb, oznamenovanja krajev in hiš. je poslovni odbor — po uvodnem poročilu turističnega referenta Joška Sott-lerja razpravljal predvsem o položaju odnosno izgledih za letošnjo turistično sezono ter je na osnovi podanih pobud in predlogov storil potrebne sklepe. Prihodnja odborova seja bo predvidoma v začetku maja. — Avtomobilska cesta Split—Sarajevo. Banska uprava v Splitu je predložila traso za gradnjo avtomobilske ceste Split— Sarajevo, banska uprava v Sarajevu je pa predložila drugo traso. V kratkem bo imenovan strokovni odbor, ki bo na terenu pregledal, katera trasa bi bila boljša V šestletnem programu javnih del je določena tudi gradnja avtomobilske ceste Sarajevo—Split. Za prvi del od Splita do Sinja je določenih 40 milijonov din, za drugi del ceste od Sarajeva do Konjica pa 30 milijonov din. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve kočarjev sin iz Velike nove gore Franc Tornažin, dijak iz Velikega Mengša Vin cene Polž, posestnik na Križu Jakob Petek, hišarjev sin v Brezju Franc Lenarčič, hišarjev sin v Brezju Jože Velkavrh, delavec v VoScah Franc Zupan, hišarjev sin na šujici Franc Ga-lič. delavec na Jesenicah Franc Berglez, posestnik v Podcerkvi Janez žnidaršič in trgovski pomočnik v Ljubljani Janez Ter-šan. — Novi telefonski imenik. Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom da je izšel novi telefonski imenik za področje dravske banovine. Ker je po zadnji izdaji nastalo precej sprememb, priporoča naročnikom, da si ga nabavijo. Dobi se pri vseh poštah po 10 din izvod. Našla sem, kar sem Iskala in si želela. pravi gospodinja vsa zadovoljna že po prvem nakupu v M0T0H0VI pražarni kave in špeceriji — Ljubljana — Razstava male obrti na ljubljanskem velesejmu. Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 3.—12. junija 1.1., tudi malim obrtnikom, namerava kraljevska banska uprava sporazumno z velesejmskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se pri-glase pismeno ali ustmeno najkasneje do 20. aprila 1.1. pri VTH. odd. kr. banske uprave na Erjavčevi cesti št. 12 z navedbo, koliko m- i-azstavnega prostora žele. — Težave s Pokojninskim zavodom v Sarajeva. Pokojninski zavod v Sarajevu je naletel takoj ob ustanovitvi na težke ovire. Ima namreč premalo zavarovancev, saj jtb je komaj 3.oO0. Upravni odbor dela na to, da bi se število zavarovancev povečalo. Na zadnji seji upravnega odbora Je bilo imenovanih tudi nekaj uradnikov, ki odpotujejo v Ljubljano, kjer bodo v Pokojninskem zavodu nekaj časa prakticirali. Pokojninski zavod v Sarajevu bo začel poslovati najpozneje s 1. julijem. — Obravnava proti Nadi Mandičevi. Državno tožilstvo v Dubrovniku je dvignilo obtožbo proti Nadi Mandič, češ da je okradla mrtvega nemškega emigranta Izidorja Eliasa. ki se je lani 9. novembra v hotelu ^ImperiaU ustrelil. Pri Mandičevi so našli več okrvavljenih tisočakov in zato je padel na njo sum, da je Eliasa okradla, ko je t V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam tužno vest, da je preminul v 75. letu starosti naš nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod MARKIĆ MIHAEL profesor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 6. aprila 1939 popoldne ob 2. uri izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. aprila 1939. KATARINA — žena; DEJ A — hčerka; PAVLA tlCHTNER von UCHTENBBAND, ŽERJAV MARIJA, MARKIC FRAN — bratje in sestre, in ostalo sorodstvo bfl že mrtev. »Jse je bat* iptrettU prej njo, pa jo je ležala v boinaci jo bila pod nadzorstvom. 22a obravnavo proti nji vlada Dubrovniku vetOco mfcu nrvje jala jo bosta dva advokata. — Za veilikonocne pPTio se spomnite siromašnih jetičmn, ki nimajo vodstev, niti zdravja, da bi praznovali Vstajanje z istimi občutki kakor zdravi ljudje! Prosimo zlasti imovitejše sloje, da podpre za praznike protituberkuiosni pokret z denarnimi prispevki, ki naj jih nakažejo na čekovni račun št. 15.531. Protituberku-lozna zveza v Ljubljani. — Vlom v Sevn'ci. V noči na 1. aprila so vlomilci vdrli v pisarno Kranjskih deželnih elektrarn v Sevnici. V pisarni so vse prebrskali in premetali in končno našli v nekem predalu 240 din. S seboj pa so odnesli tudi 1400 din vreden daljnogled z napisom: »K. Jurman, kr. dvorni optik Ljubljana«. — Poskusna vožnja s trolejbusi v Oaio jevu. V ponedeljek zvečer so preizkušali v Sarajevu prve trolejbuse. Zgrajeni so bili v električni delavnici v Sarajevu in pri poskusih so se dobro obnesli. Chn bodo napeljani električni vodi bodo začeli po Sarajevu voziti trolejbusi. Trolejbusi so tramvajem podobna vozil a. Vozijo kakor tramvaji .samo da ne potrebujejo tračnic, goni jih pa kakor tramvaje električni tok. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme, padavine niso izključene. Včeraj je nekoliko deževalo na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 21, v Sarajevu 20. v Zagrebu in Splitu 19. v Mariboru 18.6, v Kumboru in Dubrovniku 17. na Rabu 14. na Visu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.3, temperatura je znašala 10.2. — Samomor. V Osijeku se je obesil v ponedeljek delavec Ivan Fridih. star 36 let. V nedeljo je popival in doma se je z ženo spri. V ponedeljek ni hotel na delo. Ko se je žena vrnila, ga je našla na podstrešju obešenega- — Nesreča nikoli ne počiva.. V bolnico so prepeljali 18-letnega delavca Vida Logarja, zaposlenega v graščini na Turjaku. Logar se je snoč peljal s kolesom domov s polja pa je na klancu padel in se težje Samo i* GREH Bet. L. Moguy. Nevidni sovražnik Roris Karloff, Vlctor Mc Lag len, ReginaJd Denny. — Napeti doživljaji enajstorice angleških vojakov v tajinatveni mezopotamski pustinji nazvani »Zemeljski pekel«. KINO SIjOGA, M, 3T-M_ Samo še danes ob 16.. 19. in 2L uri na glavi in po atvotu. — Na i»arykovi cesti je voarnj podrl neznan motocikliat kuharja v Kosakovi restavraciji Mirka Ukmarja. Ukmar je dobil hude poškodbe po glavi in rokah. — Na Zmajskem mostu je voeraj padel z motornega koles* Šofer Mirko Hrast, doma iz Tržiča. Hrast se je poškodoval na koknu desne nogo. — V bolnico mo anoei ■pravili tudi 2-letno hčerkico steklarja is Hrastnika Bet-ko Bajde. ki se je polila z vrelim mlekom po glavi in životu. — V vlaku se je zastrupila. Včeraj se je zastrupila v vlaku, ki je prihajal iz Donjega Mihoijca v Osijok, Julija Paličajič. Popila je steklenicieo oetove kisline. Na njene klice so piihitel^ potniki. V njeni torbici ©o našli poslovilno pismo, iz katerega je razvidno, da so jo pognale v obup družinske razmere. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Iz Ljubljane —lj OJNS, krajevna organizacija Moste-Ljuhljana. Ustanovni občni zbor Omladine JNS bo d revi ob 20. uri v gostilni g. La-sana v Pokopališki ul. (ob Komični tovarni). Vse prijatelje in somišljenike iz Most in sosednjih organizacij vabimo k udeležbi. —lj V Stritarjevi ulic! št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik In urar FR P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. Srajce, kravate — Karničnik, Nebotičnik —lj Mrliča je okradel. Na kirurgičnem oddelku bolnice je te dni umrl neki Jože Logar iz Zavirja na Gorenjskem. Cim so truplo odnesli in posteljo preoblekli. je že dobil na njej mesto 161etni brezposelni delavec Milan O., doma od nekod iz savske banovine. Milan je takoj radoveden preiskal nočno omarico, kjer je našel nekaj čez 100 din; denar, last umrlega, si je pridržal. Tatvino so pa opazili strežaji, ki so Milana po ozdravljenju izročili policiji- u— Ljubljanska sadjar**ka in vrtnarska podružnica priredi danes ogled vrta uprav nika drevesnice Kmetijske družbe g. Ivana Breceljnika v Dravljah 156 (ob Celovški cesti). Predmet ogleda je pravilna rez sadnega drevja itd. Vodil in pojasnjeval bo lastnik sam. Zbirališče udeležencev je ob drugem postajališču od Nove remize proti št. Vidu. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Udeležba prosta. —lj Tatvine, v stanovanju v Knezovi ulici 16 je bilo ukradeno tam stanu Jačemu Francu škerlju iz žepa suknjiča 1200 dinarjev. Železničar Viktor Kokalj je Stične je prišel te dni v mesto nakupovat razno blago, nato pa je zavil v vmotoč želeaaničarske nabavi jame Kadruge na Ma-sarvkovi cesti, kjer je odložil zavitek z vsebino 3 m ael enega blaga aa žensko obleko, 5 pari nogavic in drugim blagom. K<»kalj se je sicer pomudil v vinotoču le kratek čas. vendar je priliko izrabil neznan atkkorvoc, ki mu je zavitek, vreden 600 din, odnesel izpred nosa. Izpred hise št. 17 v Pražakovi ulici je nekdo odpeljal včeraj ponoči tricikelj znamke ^Tribuna«, vreden 8O0 din, Tricikelj je bdi tast Na-ba vi jalne zadaruge državnih železničarjev. Inserirajte v nSl. Narodu44! MALI OGLASI c s eda 50 par, davek posc-bej ffekdct. izjave beseda Din 1*—. dav«fe posebej. a. pismene odgovore glade malih aglaao* js treba priloži« znamko. — Popustov za male oglase os uriznama raz no Beseda 50 par. davek posebej N?.'m3ni£i znesek 8 Din MALI OGLAS v velikonočni številki »Slovenskega Naroda" ima siguren uspeh! Beseda 50 par, davek posebej ZA VSAKO DRUŽINO NAJ LEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-koti, krasno perilo itd. si nabavite oajboljSe in najceneje pri F B E S K B R, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANcTE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po din. >Julijana«, Gosposvetaka cesta 12. &> T SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. vVIDMATER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje it. 3 Podružnica: Tvrseva o. 01 Stojnica: Nabrežje 20. septembra MALA TRGOVINA upeljana z inventarjem in blagom (ev. koncesijo) se proda radi odpotovanja takoj. — Ponudbe pod: Ljubljana 7500. 1170 STAVBNA PARCELA 100 m od mestne meje se poceni proda. Naslov na upravi Slov. Naroda. 1160 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POLTOVORNI AVTO nosilnosti 1000 do 1500 kg v tk>brem stanju, kupim. Ponudbe na Modemi dekor. Zagreb. Nikoličeva. 1164 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Dir IZURJENEGA DELAVCA ki je dalje časa delal na Gum-mibandwebstuhl-ih — Izdelava gumijastih trakov — sprejmemo. Javiti se na: Fabrika la-stiša, Beograd, Solunska 2. 1151 POMOČNIKA IN VAJENCA sprejmem takoj. Jože černe, tapetnik, sedlar in vozni ta-petnik, Bled L 1165 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din VEČJO ZAPUŠČINO v Idriji v gotovini prodam. — J. Erznožnik, žiri. 1150 GOSPODINJE! Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MED AKNI a, — Ljubljana, židovska ul. 6. 24.T. MREŽE za posterje najceneje pri An-dlovic, zaloga pohištva, Ko-menskega ul. 34. 1131 TAMBURICE . seh vrst najmodernejše izdeluje roko-tvornica tamburio M. Dobranić, Topolov ac — Sisak. Pišite takoj po brezplačni cenik št. 5L Prodajalna čevljev »TRIUMF« KOLODVORSKA ULICA 11 odprodaja moške čevlje No. 40, 41, 46 po 90.— din, ftenaln po 60.— din, otroške od S5 do 45.— din. NOVO TKGOVINO smo pa odprli na Miklošičevi cesti št, IS ter jo oskrbeli s krasnimi spomladanskimi mode*. ■■■■■■■■•■■■••■■■■■■■■■i Ker smo založeni z izbiro vseh vrst spodnjega in zgornega osnja, damskih torbic, aktovk, kovčeg o v in nahrbtnikov, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo in se prepričate, da kupite najceneje pri FRANCU ERJAVCU zaloga usnja — Ljubljana, Stari trg iS MORSKE RIBE danes, jutri in v petek v veliki izbiri kakor tudi (ostrige) in bakalar. — Izborna dalmatinska in domača vina. Za obilen obisk se priporoča Majda Zupančič gostilna pri „KMETU*4 Gosposvetska e» 8 Dotrpe! je danes v 77. leta starosti, previden s *v. Takramenri, preblagi soprog, naš najboljši oče, stari oče, stric, gospod Viljem Hohrman fcmottj^i sretnik v p., dolgoletni ravnatelj Kmetijske šole na Grm*, častni Slovenske kmetijske družbe in referent za kmetijsko šolstvo, odlikovan z redom sv. Savo UL stopnje is Uie Sv. prek hi gega pokojnika bo na veliki potok 7. aprila ob 4. uri popoldne Cesta 29. oktobra 20» na pokopališče na Vič. zadušnica bo posebej objavljena. Roltnnan, Jng* Kenda» I Prekooceanski poleti in kuhanje jajc ci prvi v poletih čez ocean — Kuhar v letala „V vedel, ludu dolgo na] kuha Jajce Clipper4* v zadregi, ker ni »ridroa vijori novega tipa >Yankee Clipper«, težak 42 000 kg s 4 motorji po 1.600 HP je krenil s 14 potniki, strokovnjaki družbe Pan American Airways, trgovinskega, vojnega in mornariškega ministrstva ter straže na morski obali in sedmimi tehniki na poskusni polet iz Združenih držav čez Severni Atlantik v Evropo. Letak) je startalo v nedeljo 23. marca v Bal-timore in priletelo na Azore, ne da bi se med potjo spustilo na tla. Ob startu je imelo 16.000 litrov pogonskih snovi. 3900 km dolgo pot je preletelo s povprečno hitrostjo 225 km na uro v 17 urah 35 minutah. V Ho rti na Azorih se je spustilo na tla v ponedeljek popoldne, v torek je pa nadaljevalo polet proti Lisaboni. Poskusni polet spada v okvir priprav za redni zračni promet čez severni Atlantik, o katerem smo že poročali. Letala bo- do prevažala zaenkrat samo posto. Zračni promet organizira Pan American Air-ways in otvorjen bo v kratkem. Ob nezanesljivem vremenu bodo letala letala čez Azore, torej po južni poti, sicer pa po severni preko Nove Fundlandije. Letala tipa Yankee Clipper, izdelana v isti seriji že letajo redno na progi Amerika—Daljni vzhod, kjer so se zelo dobro obnesla. Za zračno zvezo z Ameriko preko severnega Atlantika so organizirali lani mnogo poskusnih poletov. V celotni bilanci je na prvem mestu Nemčija. Letala nemške Lufthanse so že SOkrat letela čez Atlantik in sicer 8krat leta 1936, 14krat predlanskim. 28krat pa lani. Nemško letalo je absolviralo tudi rekordni polet čez ocean. Navzlic temu pa Amerika ni dovolila Lufthansi novih poletov. Druge dru ž oe za zračni promet so osta- le daleč za Lufthanso. Angleška Imperlal Airways ima doslej 12 poletov Čez ocean, od teh 10 predlanskim, dva pa lani; Pan American pa samo 2, oba lani. Angleži zaenkrat se nimajo za prekooceanske polete primernih letal. Med poletom letala Yankee Clipper so morali organizatorji nujno resiti tudi problem kuhinje. Kuhar je bil v zadregi kako dolgo mora kuhati jajca, da bi ne bila premehka, pa tudi ne pretrda. Mož namreč ni imel izkušnje s kuhanjem v višini 2468 m. Zato so poklicali letalsko bazo v Baltimoore, ki je dala brž izračunati kakšen je zračni pritisk v tej višini, potem je pa brzojavila posadki letala, da je tre-ba kuhati jajca 12 minut. Tudi tane probleme morajo reševati. ko organizirajo zračni promet čez ocean. Ml I Ravnatelj Viljem Rofaonai^ Ljubljana, 5. apr"la Kmetijski nadsvetnik ravnatelj Viljem Rohrman je davi umrl. Z njim smo izgubili prvega slovenskega modernega kmetijskega pedagoga. Napredek slovenskega kmetijstva je v tesni zvezi z delom ravnatelja Viljema Rohnmana, njegovo delo na tem polju je bilo pionirsko delo, z njim si je r»rstavil trajen spomenik. Pred sedmimi leti. ko smo obhajali 70 letnico ravnatelja Viljema Rohrmana, se je že pokazalo, kako priljubljen je bil pokojnik v najširših plasteh našega naroda. Tisoči kmečkih sinov in tisoči slovenskega razumništva so mu ob tej priliki čestitali, kajti vsi so vedeli, da je z imenom Viljema Rohrmana v najtesnejši zvezi pol stoletja žilavega in smotrnega dela za napredek slovenskega kmetijstva. Vest o smrti tega moža bo danes užalostila mnoge, ki so ga poznali kot poštenjaka, značajnega narodnjaka, ki ni nikoli iskal osebnih koristi, temveč se z nenavadno ljubeznijo posvetil svojemu poklicu in narodni stvari ter s svojim ustvarjalnim delom pomenil mejnik v zgodovini slovenskega kmetijstva. Ko je ravnatelj Viljem Rohrman pred 57 leti začel svoje kmetijsko pedagoško delo. so naši kmetje orali še z lesen'mi plugi. Edina primitivna stroja, ki sta služIla tedaj našemu boljšemu kmetu, sta bila rezilni stroj za napravljanje rezanice in vetrnica. Ogromna večina malih in srednjih kmetov je premetavala z vevnico žito z vršaja v nasprotoi kot poda. Viljem Rohrman je bil tisti, ki je spoznal, da se mora tudi naše kmetijstvo rabiti samo z uporabo strojev ali za napravo dobrih gnojišč na čelu vseh akcij, ki so se prizadevala poučiti našega kmeta o potrebi modernizacije kmetijstva, pa naj je šlo za uporabo strojev ah za napravo dobih gnojišč in uporabo umetnih gnojil ter za umno kmetovanje sploh. Po prizadevanju Viljema Rohrmana se je naše kmetijstvo v 50 letih tako preobrazilo in spopolnilo, da se danes lahko kosa z naprednim kmetijstvom drugih držav. Viljem Rohrman se je rodil dne 11. maja 1. 1862 v Novem mestu kot sin sodnega uradnika. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, po njej pa kmetijsko akademijo v Ltebverdi na Češkem, študije je dovršil z odličnim uspehom in si pridobil s tem častno kolajno s častno diplomo deželnega kmetijskega sveta na Češkem. Nato je nekaj časa služboval na cesarskem posestvu v Tahlovicah, maja 1. 1884 pa je dobil mesto adjunkta na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Tako je prišel med domače ljudi in začel svoje pedagoško delovanje med Slovenci. L. 1886 se je preselil s šolo na Grm pri Novem mestu, kjer je deloval dolga desetletja kot vzoren učitelj, vodja in strokovnjak. L. 1810 se je kmetijska šola na Grmu na njegovo pobudo popolnoma reorgan zirala. Že od 1. 1907 je zavod deloval pod njegovim vodstvom. Na Grmu je ustanovil splošno kmetijsko šolo z dvema letnikoma in z enoletno sadjarsko in vinarsko šolo. Ravnatelj kmetijske šole na Grmu je bil Viljem Rohrman do prevrata L 1918. Tega leta je bi dodeljen kot strokovnjak in odličen pedagog ter ugleden razumnik pokrajinski upravi v Ljubljani. Med najlepše in najdragocenejše zasluge pokojnikove je Šteti pač to, da je vzgojil več generacij umnih kmetijcev, ki so se učili in izobraževali pod njegovim vodstvom na Grmu. Učenci Viljema Rohrmana so danes naši najboljši gospodarji po vseh predelih Slovenije. Nadalje je opravil Viljem Rohrman pionirsko delo s svojim potovalnim poukom ob nedeljah in praznikih med ljudstvom. Pokojnik je šel med narod in ni obtičal za mizo svoje pisarne, predaval je kmetom, živinorejcem, gospodarjem in jih spodbujal ter učil. Neprecenljive so nadalje njegove zasluge za modernizacijo našega strokovnega šolstva. Organiziral je nadaljevalne kmetijske in gospodinjske šole po deželi. V naši kmetijsko pedagoški kulturi mu pripada Častno in zaslužno mesto. Prav posebne zasluge si je pridobil Viljem Rohrman tudi z organiziranjem kmetijskih razstav na ljubljanskem velesejmu. B.l je predsednik kmetijskega odbora upra ve velesejma od ustanovitve. Razstave, ki jih je v glavnem sam organizral, so razširile zanimanje za moderno kmetijstvo med najširše slovenske sloje. Prav obilno in dragoceno je bilo njegovo književno strokovno delo. 2e 1.1893 je izšlo Rohr-manovo »Kmetijsko gospodarstvo«. ZaMo- I horjevo družbo je napisal ^Poljedelstvo« . v treh delih. Ta družba je izdala tudi i Gospodarske nauke«, ki jih je pokojnik na-I pisal skupno z Gombačem in Dularjem. ! Po vojni je izdala Rchrmanova dela Kmo-, tijska matca. V stotine gredo poučni strokovni članki, ki jih je napisal v strokovnih ! listih ;n v naprednih tednik"h in dnevnikih, j Bil je več let urednik a Kmetovalca <, bil je i predse talk naše največje kmetijske usta-I nove Sadjarskega in vrtnarskega društva j in funkeonar v številnih drugih strokov-: nlh društvih. Kralj gra je odlikoval 7. visokim odlikovanjem. Društvo kmetijskih stro • kovnjakov mu je izročilo častno diplomo, ! strokovna društva so ga izvolila za častnega člana. Ob smrti ravnatelja Viljema Rohrmana, pionirja med našimi modernimi kmetijskimi pedagogi, velikega organizatorja in strokovnjaka, izrekamo žalujočim svojcem iskreno sožalje. Pokojniku bo slovenski narod ohranil trajen in časten spomin. Para raz j čila gard C!an C'arnesjgievega zavoda C. W. Fersner se je udeVžil ekspedicije am-r^ke^a zemljepisnega dru."!va v s' ve.'-> dolino dima na Aljaski. Tam je raziskoval goro. ki vsa razpada in v zadnji s evilki »American Journal of Science« p-Toča. zakaj gora razpada. Vzrok je zelo čuden. Goro razjedajo plini, v katerih se kamenje tako rekoč raztopi. V začetku je btln drugače. Ta čudni pojav se je pričel eta 1912. Takrat je izbruhnil na Aljaski eden izmed ognjenikov in tedaj je nastala tako zvana d vna dimu*. Ena izmed posledic strašnega i/bruha ie bila, da se je visoka gora na koncu d /line razklala na dvoje. Zdelo sc je. da jc to zakrivil samo izbruh ognjenika. M na polovica gore sc je zavalila na konec doline, ki ga je do polovice zasua. Ko so jeli dolino leta 1V16. raziskovati, je puhtelo iz zevajočega bc»ka prosta le gore mnogo vulkanske pare Poiagomi je pa izpuhU'van>e puntalo in ponekod povsem ponehalo. Pač *e je pa začelo kad ti iz zemlje na dnu doline. Takrat sc ic 0O-tigal še del gore, tako da je ostal samo vrat in sedlo. Tako se je odpr pogled n« sam temelj gore. Fcnner \t lahko na o^r » mnem prerezu opazovat, kakš.a katasro fa je zadela goro. V dimu se je pod raoš* nim pritiskom andesid tt>pii m deloma iz ginjal, deloma se je pa sesedal v 1 < t \\ razpokah. Y pari so se ra/p nc v.r V pc-glabijale, t:-jko da so nastal' ozki dolgi kana i, sko/i katere je bila gi-ra slednjič povsem razjedena. Vulkanski potres ic končal to delo, ki ga je opravi'a v resnici Siino iz zemlje puhtela para. Gostovanje angleškega v Ljubljani Nekaj podatkov o glavnih igralcih Dublin Gate Theatra Ljubljana. 5. aprila Hilton Edwards in Micnael Mac Uam-moir sta upravnika tega gledališča. Hilton Edwards je rojen na Angleškem; prvotno se je učil glasbo in petje in šele kasneje se je posvetil gledališču. Od 1. 1921 nastopa v raznih gledališčih; leta 1927 se je sestal z Mihaelom Mac Liammoirom, leta 1928 sta v oktobru osnovala Dublin Gate-Theatre. v katerem igra navadno eden izmed njiju glavno vlogo. V »Hamletu« bo igral Ed\vards kralja Clavdija in duha. Michael Mac Llammoir je rojen v Corku. 2e kot otrok je igral, kasneje se je učil slikarstva in se mudil več let v Španiji. Italiji, Švici in Nemčiji. Po svoji vrnitvi v domovino se je znova posvetil gledališču. V Dublin Gate-Theatru je napravil inscenacijske načrte za skoraj vse igre in kostume, navadno igra glavno ali kako važno vlogo. Igral bo Hamleta. Tosca Btesing, je rojena Angležinja, po poreklu pa je s kontinenta. Svojo pot je pričela pri filmu, igrala je v raznih gledališčih, nastopala v radiu in televiziji. Od 1. januarja je pri Gate-Theatru, kot referentka za tisk in igra manjše vloge. Roy Irving je prišel kot predsednik du-blinskega vseučili^kega gledališkega Udruženja v stik z gledališčem. Leta 1934 je spoznal Hiltona Edvvardsa in od takrat je trajno pri Gate-Theatru. Igral bo Laer-ta v »Hamletu«. May Carev je sodelovala že pri prvi predstavi tega gledališča. Ima tri odrasle sinove, dva izmed njih bosta sodelovala pri gostovanju. Cristoph CaSson, je sin igralca; trileten je nastopal skupno z očetom. Bil je na pomorski akademiji v Dartmouthu in je služil nekaj časa pri britanski mornarici. Od leta 1930 sodeluje pri različnih ansamblih po vsem svetu. Od leta 1938 je pri Gate-gledališču. Igral bo Horaeija. Coralie Carmichael. je članica tega gledališča odkar obstoji in igra glavne vloge v različnih igrah. Igrala bo kraljico Ger-trudo. Merici Moore, se je po kratkem sodelovanju pri Abbey-gledališču pridružila 1929 Gate-anf*amblu. ter je večkrat prekinila svoje sodelovanje z njim zaradi gostovanj v Angliji in inozemstvu. Igrala \ \ Ofelijo. Lbm Gaffney, je pričel tudi v Abbey gledališču in se pridružil 1934 Gate-druži-ni. Sodeloval je v nekaterih angleških filmih. Igral bo kralja v Igri. Una Lvon, se je šolala v Franciji in Angliji, potem je prišla v septembru preteklega leta v opisani ansambel ter nastopila prvič z velikim uspehom v *>Les Rates«. NA SVOJEM MESTU Lastnik zabavišča godbeniku. Ali znate res dirigirati jazz orkester? — Seveda. Dvakrat so mi že odpovedali živci, med vojno sem dobil hud živčni šok, v mladih letih sem imel bolezen sv. Vida in doma imam deset nepreskrbljenih otrok. NA ULICI — Gospod, usmilite se reve. kupite ic) lepi dami šopek vijolic. — Uboga ženska! vzdihne gospod — in povrhu je še slepa. 2ena, ali imaš kaj drobiža? CEI1E zalf ELIKOnOČIIE PRHZniKE otroški čevlf: nizki, z usnjatimi podplati Din damski čevlji, črni ali rjavi, nizki, z usnjenimi podplati . . • Din 64*~ moški čevlji, črni ali rjavi, z ttsnjei podplati.........Din 70»' otroške nogavice..... ............Din 3.' ženske nogavice..... ............Din moške nogavice...... ...........Din «.< ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva uL 1-3 VERDI !•• • .....10 ■»•■ — Kaj pravite? — se začudi ravnatelj. — Evo. tu je mojster Verdi, on bo vskočil . . Široko odprtih oči pogleda Verdi mojstra Lavi- gno. Hoče nekaj reči, pa ga Lavigna prehiti. — Nič ne govori.. . Hajdi... Bog te varuj... Verdi ne črhne niti besedice. Čuti samo roko mojstra Lavigne, ki ga vodi k podiju. Ravnatelj Filodramatskega gledališča se vzpne na oder in pove, da bo na tej generalni skušnji dirigiral najboljši učenec mojstra Lavigne, mladi mojster Giuseppe Verdi, ker ni prišel noben dirigent. Tu pa tam kdo zaploska. Tam gori je zaploskalo tudi tisto mlado dekle. Ime ji je Giuseppina. Verdi stopi za dirigentski pult. V orkestru presenečenje. Nekdo zamrmra: — Še tega je bilo treba! Dovolijo dirigirati prvemu, ki jim pride pod roke. To je pa že prene-umno... — Naj dirigira . . . Kaj te briga to... Sc bomo vsaj zabavali . . . Vsak zase, vsaj... Verdi udari s taktirko. Nastane tišina. Skušnja se prične. Verdi preneha. Prvič in tako še dvakrat po vrsti. — Gospoda, tu nekaj ni v redu. Ali so partiture napačno napisane, ali pa vi ne znate citati not. — Toda, gospod, partiture so temeljito pregledane, — odgovori prvi violinist. — Ce je tako, pa prosim, da pazljivo svirate in pazite name, sicer odložim taktirko in zbogom. Verdi je začel dirigirati. Šlo je sijajno. Verdi je vtisnil svojo avtoriteto in kompetenco orkestru. Med njim in orkestrom, ki sta si bila malo prej še prava sovražnika, se ustvarja vez. Vez prisrčnosti in prijateljstva. Na odru poje zbor, a gospodična, ki ji ie ime Giuseppina, je stopila korak, naprej, potem še en korak in dva: bila je čisto spredaj. Menda, da bi jo bolje videli. Verdi takoj ustavi orkester. — Kako se pišete, gospodična.' — Giuseppina Strepponi, slušateljica konser-vatorija. . . — Torej vas prosim, gospodična, stojte v vrsti s svojimi tovarišicami... Niste še v Scali, temveč v zboru, kjer nima noben glas pravice odskočiti... Užaljena Strepponi skomigne z rameni, pogleda Verdija mrko in ogorčeno ter se vrne. — Gospodična, nikar ne delajte takih kretenj. Po možnosti se potrudite biti dobro vzgojena. Orkester in zbor sta ponovila. Ravnatelj Filodramatskega gledališča je pa zacepetal ta čas mojstru Lavigni: — Čujte, mojster, ta vaš učenec je pravi ravnatelj opere. In povrhu še prvovrsten... Veste kaj — odpustim ona dva, ki nista prišla in prosil bom Verdija, naj on jutri dirigira na koncertu. — Vedel sem, da bog tako hoče... je odgovoril mojster Lavigna. — Zanj dela usoda, pa če verjamete ali ne. Ko je končal dirigiranje, je zabučalo navdušenje po napol praznem gledališču, orkester se je dvignil in čestital Verdiju. Prišli so mu čestitat tudi drugi, med njimi prva Giuseppina Strepponi. — Mojster, prišla sem vas prosit odpuščanja . . . Gotovo bom nekega dne v Scali pela vaše delo . .. — To ni prav nič verjetno. Človek mora biti skromen ... — Zelo se mi mudi, mojster. — Meni prav nič . .. — Kako da ne? Jutri bo vendar ves Milan govoril o vas ... A jaz? — Vi pojdite zdaj domov . . . Učiti se morate. — Mar se vam zdi, da nimam lepega glasu? — Morda ga imate, toda vzgoje vam manjka. To dokazuje tudi vaše sedanje početje, ko me hočete nekako omrežiti, ujeti, da bi si zasigurali nekakšno prvenstvo ... — Strupeni ste, mojster Verdi. — Ne vem, vsekakor se pa vas to prav :iič ne tiče... — Motite se. Pa še kako se me tiče. Takoj sem namreč začutila, da ste mi simpatični... — Kaj mi ne bi kar tu odkrili ljubezni? Sicer vas pa hočem oprostiti tega truda... — O, kako nedostopni ste. — Vsaj delate se takega, da bi me zastrašili. Verdi je skominil z rameni in se obrnil, da bi odšel. — Vi odhajate... Prosim, toda jaz či n, da se bova še videla in srečala... Toda ne poza .1 te, da sem prav jaz tista, ki lomim kremplje levom ... In to mi je v veliko zadovoljstvo. xn. V drogeriji v Bussetu čita stari Barezzi pismo mladega Verdija. — Evo, najprej vam polagam obračun o svojem delu. Dirigiral sem že petkrat, moj dragi in veliki dobrotnik. Uspeh je bil sijajen. Neki mladi pesnik mi je posvetil celo svoje pesmi... Toda v čitanju pisma ga je zmotil goslač-pote-puh Luparini, ki je prihitel ves zasopel. — Ta hip je umrl orglar naše cerkve, dobri don Provesi. To je slišal tudi Verdi v Milanu in ta vest ga je potrla. Bil je pri Lavigni in dejal je, da se mora vrniti. — Zakaj? Mar prav zdaj? O tem ne more biti niti govora ... ' — Toda mojster, Margerita me čaka, da se vzameva . .. Denarja itak nimam več ... Kaj hočem, moram pač dati slovo tudi Milanu in Scali... Zbogom vse moje lepe sanje... Zbogom, mojster! In stari Lavigna je bil globoko ganjen, ko je objel mladega Verdija. — Ne bodi žalosten, dragi moj. Ne jemlji si tega preveč k srcu — tudi tam bos lahko mnogo delal... A jaz te bom tu pričakoval ... Pomni, da bog vse to tako hoče, ker bi te sicer ne bil obdaroval s tolikim bogastvom največjih darov. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za upravo in tnaeratni del lista Oton Christof — Vsi v LJubljani