Sfolp smiil. V morskem zalivu Martaban v Burmi na Malajskem polutoku, 8 km od vzhoda v luko je majhen skalnat otok, na katerem sta signalna ter radio po>staja. Od tod je lahko urejati celi promet v luki in jo tudi popolnoma »a- preti. Na otoku je ena baterija daleko fioseeih 24 cm topov ter žarometi. — jBploh je otok za angleško kolonijalno upravo zelo važno oporišče. Posadko je Ivoril na otoku en vod, katerega so zamenjali vsakih osem dni. Ker so se širili zadnja leta po angleških kolonijah "hcprestaRO upori, je moral odposiati {>oveljnik vse čete v notrasjiiost dežele n je bila posadka na skalnatem otoku »ki-Cena na dvajset mož. Naenkrat se |e pojavilo na otoku nekaj strašnega. jTekora treh tednov so našli v stolpu na 'otoKu vsako jutro posadko mrtvo in to iz Cisto neznanega vzroka. Na truplih. vcjakov ni bilo izslediti nobenih knakov kacega nasilja. V utrdbi ni bilo niti enega domačma. Hrana za voja•tvo so bile konzerve, ki so bile poslane naravnost iz Londona. Vodo so prekuhali p;-ed rabo, jo preiskali kemično, a tudi tukaj ni bilo najti niC sumljivega. In vendar so našli štiri može stolpne posadke vsako jutro mrtve na postefjah. Naenkrat so prekrstili grozni kraj v stolp srnvti in celo najboljše moštvo se je branilo, iti na stražo. Že 24 mož je dalo življcnje na nepojasnjen. način .v obsedenem stolpu. Po cele dneve so preiskovali skalnate kote na otoku, a vsikdar brez vsacega uspeha. Angleški ©berst, ki je vršil že 30 let službo povelinika v zalivu, je bil popolnoma obupan. Necega dne je pozval k scbi svojega elugo z naroeilom, naj sporoči lajtnantu 'WinstaRleju, da se javi pri njem. Poveljnik je bil prisiljen, da pošlje mladega oficirja v gotovo smrt. Ko se mu jo javil lajtnant, ga je odslovil poveljnik metl .pbžalovanjem, a pri voJakih je pač povelje nekaj Rajbolj svctega. Seve ga je oberst naravnost pro•il, Raj posebno pazi, ker gre za njegoto živlijenje. Ako se Re bo Rjemu kot Hajboljšemu oficirju posrečilo, da bo razkrinkal zagonetko s skrivROStjo umorov, bo izbruhRil mod vojaštvom upor z RepredvideRimi posledicami. Bve uri za te.m se je odpeljal mladi oficir s posadko na stražo v stolp smrti. Ko so stopili na otok, so prejeli nasnanilo, da so Rašli zjutraj v stolpu zopet štiri mrtve. Stražniki pod poveljstvom lajtnanta so prebili dvc Roči ter dva dRi v stolpu, R8 da bi bil edeR iz straliu zatisRil oko. Vse so porovro preiskali, pa nič odkrili. Drugo jutro za tem sta obležala dva moša mrtva. Še eRa taka roč in vsi ostali bodo zblazneli. PoveljRik |je prcpovedal vojakom, da bi legli, sede bi se naj odpočili. On sam se je mudil v sobi za sigRale (zRamenja). NeRio bo zrli vanj kvadrasti zidovi. Nič se Ri ganilo. In voRdar je prežala tukaj v tem majlmem prostoru na vsacega gotova smrt. V Rekaki poRorelosti iz strahu prcd srartjo je začel lajtnaRt udrihati 8 pesljo po steRi. AkoravRO ga Je bolela pest, je tolkel Raprej. Prah je začel leteti s steRe, pojavila se je v zidu luknjica, RezRatna kot bucika. Pri pogledu na lukRjico je oficir kar ostrmel. Zopet je zletclo Rekaj prahu s steRe, kakor bi ga Rekaj porivalo od zRotraj na zunaj. Oficir je gledal začudcRO in že zocet je zdrčala no zidu Rit pra- hu . . . In še enkrat! Kaj za Boga se je skrivalo v steni? Skočll je pokonci iR začel kiicati: alarin! V sobo so prihrumell vojaki. »PriResite mi seklro,« je vpll. Nekaj minut zatem je Imel orodje pri rokah. Dal je vojaštvu povelje, naij se lotijo s sekiro odprtin. v zidu, a 3 skrajno previdnostjo, ker gre za življeRJc. Molče so izpolRili povelje. Previdno je luščil poveljnik omet od kameRja. Pod z barvo prevlečeRim ometom se jo prikazala odprtina in v Rjej se je zvijala golazen, ki ije bila debela lilii prst. Na prvi pogled je zgledala kot pritlikavi lintver, a RaeRkrat se je prikazalo izza telesa majliRo želo. LajtRaRt je udaril po živali, ki se je skrčila, suRiia z želom in nato otrpRila . . . S kleščami je potegRil oficir čraega črva iz razpoke in ga vrgel po mizi. Od strahu prevzeti vojaki so se sklonili Rad mizo ter zavpili »škorpijon, najbolj sti-upena golazeR v Burmi!« En pik burmskega škorpijona povzroči takojšrjo ohromelost in smrt. NobeRega mrčesa se Re bojijo domačini tako, kakar ravRo škorpijoRa! Odklepali so ves omet s steRe, kjer so bile vojaške postelje iR dobili še sedem škorpijoROV. Pozneje so dogRali, da so bile stene ometane Ra rovo na povelje guvernerja pred štirimi tedRi. 'Delo so( izvršili zidarji domačiRi. NaravROsi peklenski je bil Rjjihov Račrt. Pri ometavanju so morali skriti škorpijone X razpoke med kamenjem. LukRjice sk<5-( zi omet so blle nezRatRe kot od bucikltt skozi te so pikali SkorpijoRi na srar^ na posteljah speče stražRike. Vsled iz« redne vročine so spali vojaki brez objj leke ter odej in pik jo moral ubiti vsa^ cega. ŽelezRe vojažke postelje so bile tik ob sveže ometani ter prepleskan! steRi. ZagoRetka stolpa smrti je bila s tem odkrit/jem razkrinkana. štiri delavce domačine, ki so si Izmislili to Rečloveško maščevaRje Rad RedolŽRiml vojaki, so drugi dan za tem ustrelili,' ker Angleži sodijo Raglo! !