In spet prišel je med nas... Štejete? Sedaj res že lahko. Le še nekal dni In poslovili se bomo od leta 1995. V teh zadnjih dneh pa nas razveseljuje Dedek Mraz, ki Je s polnim košem daril prišel med Velenjčane v soboto. Sedaj obiskuje vrtce In šole, vsak večer pa ga lahko srečate tudi na Titovem trgu, ko tam raja z- najmlajšimi. ■ foto: vos FIIVIEX NOVOLETNA AKCIJA Gor en j e Gospodi n jski a p a r ati 4 milijonov kuhalnih aparatov 9 V programu Kuhalnl aparati Gorenja Gospodinjski aparati so v sredo, 13. decembra, Izdelali 14-mllljontl kuhalnl aparat. Ustavili so trakove In lep dosežek obeležili s priložnostno slovesnostjo. ne bo dražje Torkovo zasedanje je bilo prostorsko obarvano. Svetniki so potrdili kar štiri odloke o prostorskih ureditvenih pogojih in sicer za Podkraj, Pesje, Staro vas in področje nad Stanetovo cesto v Velenju. Niso pa se strinjali s predlaganim odlokom o spremembah in dopol- nitvah odloka o zazidalnem načrtu Trebuša. Soglašali so z odpisom oziroma zmanjšanjem amortizacije v javnih negospodarskih zavodih, katerih ustanovitelj je občina ter s predlogom o začasnem financiranju Mestne občine Velenje za prihodnje leto (za čas do sprejetja proračuna). Niso pa sprejeli predlaganega kar 86 odstotnega povišanja vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zavrnili pa so tudi osnutek odloka o proračunu občine Velenje za prihodnje leto, na katerega so podali veliko pripomb. Več o seji na 2. strani. ■ \W"* \w 7Hravi^m in nen»ni bo zdravjem in uspeh ... KT /i Sv /a, pristojnosti državne uprave, pooblaščenca pa določajo v Slovenj Gradcu. Uresničitev bi bila možna, če bi prenesli pristojnosti na občino Mislinja ali pa s soglasjem slovenjgraške upravne enote. Podali so tudi pobudo, da bi vrata Zdravstvenega doma odprli že pred 7. uro, saj ljudje čakajo na mrazu, in še vrsto drugih. Na torkovi 14. seji pa je bil dnevni red precej obširnejši. Svetniki so tokrat o rebalansu občinskega proračuna sklepali drugič. V njem je upoštevana večina predlogov in stališč, ki so v razpravi v svetu imeli večinsko podporo. Tako so otroškemu varstvu namenili 440 tisoč SIT več sredstev, kulturi 415 tisoč, športu 600 tisoč za nabavo opreme in športnih igrišč, kmetijstvu 520 za nabavo opreme veterinarske ambulante v Mislinji in povečanje dejavnosti. Za obnovo ceste Dolič-Paka so namenili nekaj več kot milijon tolarjev, za sanacijo kanalizacije na Gozdarski cesti 1,7 milijona... Obravnavali so še Odlok o začasnem financiranju javne porabe v letu 96, o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1996. ■ bš Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRILOŽNOSTNI KOVANCI - TUDI LEPO DARILO Želite podariti nekaj posebnega, pa nimate ideje? Vam lahko pomagamo? Banka Slovenije izdaja ob dogodkih, pomembnih za našo državo priložnostne kovance - zlatnike in srebrnike. Oglasite se v LB SB Velenje, poslovni enoti Rudarska 3 in si jih oglejte. Izbirate lahko med: i - kovanci, izdanimi ob 1. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije - kovanci, izdanimi ob 300-letnici ustanovitve Academie operosorum labacensium - kovanci, izdanimi ob 50-letnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije - kovanci, izdanimi ob 1000-letnici smrti škofa Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov - kovanci, izdanimi ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom - kovanci, izdanimi ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa Morda je med njimi kakšen, primeren tudi za Vas! Območna organizacija ZSSS Velenje Sekretarka bo Mira Videčni1 Pred tednom dni, v četrtek, 14. decembra, je bila v Velenju prva seja konference območne organizacije ZSSS Velenje. Konferenco sestavka 29 predstavnikov sindikatov dejavnosti na območju in sekretar območne organi- zacije. Konfernca je za sekretarko območne organizacije soglasno izvolila Miro Videčnik, za sekretarko v območni organizaciji pa imenovala Jožico Hercog. Za člane nadzornega odbora so izvolili: Tomaža Križnika, Tejo Obreza, Marijo Šavor in Josipa Vugrinca; nadzonii.od-1 bor pa je za člana nadzornega l odbora območne organizacijo imenoval Jerneja Jeršana. ^ mkp Občinski svet Šmartno ob Paki Proračunske zadeve v ospredju Šmarski občinski svetniki se bodo na zadnji letošnji sejio zbrali danes, v četrtek Pretežni del seje bodo namenili proračunskim zadevam. Najprej bodo ocenili uresničevanje proračuna v prvih letošnjih desetih mesecih, nato obravnavali predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem proračunu za letošnje leto, na koncu pa bodo sprejemali še sklep o začasnem financiranju proračuna za leto 1995. Sejo bodo pričeli ob 17. uri. ' Nazarje a * a ■ ■ a m Razvoj malega gospodarstva Včeraj, v sredo, popoldne je bil v prostorih naz-arske občine posvet, ki gaje sklicala Zgornjesav-injska obrtno podjetniška zbornica. Udeležili so se ga župani in predsedniki svetov vseh petih občin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline gostja je bila direktorica Sklada za razvoj malega"' gospodarstva Republike Slovenije CvetJ Tinauer, obravnavali pa so možnosti sodelovanja sklada, obrtno podjetniške zbornice in vseh peti občin. Občinski svet Luče t v-Jjij Delavni zaključek leta Zadi^jo letošnjo sejo so lučki občinski svetniki opravili sinoči, v sredo, na dnevnem redu pa so imeli obilo pomembnih zadev. Obravnavali so spremembo občinskega proračuna, sprejet poslovnik in dodatno še spremembo občinsl statuta, ki se nanaša na status krajevne skupnosti* Solčava, ki v svoji nameri o lastni občini šenius-' pela. Na dnevnem redu so bile še druge zahtevne^1 točke. Med njimi problematika mejnega prehoda'. Pavličevo sedlo, delitvena bilanca ter področje« malega gospodarstva. ■/P Obisk najmlajših v domu upokojencev Mladi člani Rdečega križa Žalec oziroma skupina mladih za izdravo življenje in dobre medčloveške odnose so v dneh pred božično-novoletnimi prazniki obiskali Dom upokojencev na Polzeli. Po krajšem nastopu, ki je sledil koncertu tamburaškega orkestra iz Liboj, so obiskali in izročili skromna darila približno 20 oskrbovancem doma, ki nimajo sorodnikov ali pa jih ti skoraj nikoli ne obiščejo. Te drobne pozornosti so bili obdarovanci, nekateri od njih so nepokretni, izjemno veseli. ■ Besedilo in slika: -er Šumijo gozdovi (še) domači Po naših gozdovih je završalo. Pred časom po gozdovih Zgornje Savinjske doline, zdaj po gozdovih Koroške. Završalo je mnogo huje kot tedaj, ko so gozdove napadali kaparji, močneje kot tedaj, ko so gozdovi rdeli zaradi žveplovega dvokisa. Po gozdovih je završalo iz strahu, da ne bodo več šumeli domače. Da se bo tudi tod, podobno kot po mnogih naših olastninjenih podjetjih slišala (spet) tuja govorica. Je že res, da je po nekaterih opozorilih završalo tudi v našem državnem zboru, ampak "pesem" tega zbora še zdavnaj ni tako ubrana, da bi preglasila vse glasnejše zahteve nekaterih tujih "domačinov", ki stegujejo prste po zemlji in nekateri drugi lastnini njihovih prednikov. Kar žalostno je bilo poslušati najrazličnejše govorice, kako so v politični celofan zavijali svoje razprave. Kot da bi bilo res, o čemer nekateri govorijo, da je vračanje posesti nekaterim tujcem plačilo za njihovo podporo ob našem osamosvajanju. Večina naših ljudi o čem takem ne ve nič, saj so vedno menili, da smo se sami sposobni osamosvojiti in tudi uveljaviti v svetu in ni potrebno deliti nikakršne podkupnine za kakšno pomoč. Če pa je kdo v tujini že tedaj kupčkal na tak način, potem bi morali biti še toliko previdnejši. Saj se vendar nismo izpod enih tujcev osamosvajali zato, da bi prišli pod druge. Kot da se ponavlja naša zgodba. Ne o uspehu, ampak o hlapčevstvu. Zapisanega rekla, da smo narod hlapcev, se nikakor ne moremo otresti. In če bomo k nam spet spustili grofe, bomo postali še neka vrsta narodov tlačanov. Če je to pogoj, da vstopimo v Evropo, potem je že bolje, da ostanemo, kjer smo. Na južni strani Alp. Saj ima ta čudna Evropa proti nam neke vrste nihajna i vrata. Izmenično se odpirajo I in zapirajo. Ko že mislimo, da bomo lahko nemoteno in brez I pogojevanja vstopili, zanihajo t proti nam in nam preprečijoi vstop. Ob vsem tem pa ni niti čisto gotovo, če ima "avtomat \ za zapiranje res v roki vedno le ena država. Politika je čudna stvar in včasih tudi tisti, ki ti sicer na vsa usta zagotavlja, j kako ti pomaga, v trenutku i odločanja upošteva druga , načela, taka, ki da veljajo v "evropski družini". ' Ne vem, kaj o vsem tem : I šumijo naši gozdovi Mnoga' J drevesa v njih so stara in I poznajo različne čase. V \ nekaterih so morda še znaki'*} bojev svetovnih vojn, v | nekaterih tudi znaki naše zadnje vojne. To je tiste vojne,', i zaradi katere smo zagotavljali,*] da smo končno postali svoji | na svojem,- Toda - bomo lahko še v bodoče zahajali v naš gozd? J3I ...........Iftl i Potrditev dnevnega reda je običajno ena obsežnejših točk zase-[danj in tudi na torkovem je bilo tako. Franc Sever (nestrankarski) | je predlagal štiri prekvalifikacije oziroma umike točk. Svetniki so [soglašali s preoblikovanjem predloga sklepa o vrednosti točke za [izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v osnutek, t preostale predloge pa so zavrnili. Med pobudami in vprašanji je doživel največ kritik župan. Dr. | Ivan Kralj (SKD)je izrazil bojazen, daje na predprejšnji seji sprejet . gsklep o razrešitvi prometnih zagat na Gorici vprašljiv, saj župan ni Tj predložil zahtevanega terminskega plana. Ludvik Hribar (DeSUS) lin Franc Sever (nestrankarski) nista zadovoljna z odgovori, slednji f pa je med drugim tudi ponovno izpostavil cestno problematiko na [Gorici, še vedno ne predloženo poročilo o prenovi Cankarjeve ceste Eter neuresničene zahteve po oblikovanju lastnih občinskih skladov. [Franc Špegel (LDS) je svetu prenesel željo krajanov Vinske gore po F oblikovanju šestletne osnovne šole, Adolf Štorman (Republikanci) [ pa zahteval revizijo veljavnih prostorih dokumentov za center I Velenja in ustavitev gradnje trgovskega centra pri pošti (v katerem [ naj bi bil tudi Interspar). Zelena luč pozidavam Svetniki so brez pripomb potrdili prostrorske ureditvene pogoje ; za Pesje, Podkraj, Staro vas in področje nad Stanetovo cesto. Gre za [ področja, ki so že pozidana, s sprejetimi dokumenti pa je predvi-i deno kakšna gradnja in kje je še mogoča. ^Spremembe zazidave v Trebuši še nedorečene Svetniki naj bi na torkovem zasedanju spremenili tudi odlok o zazidalnem načrtu Trebuša, tega pa niso storili. Franc Sever (nestrankarski) je bil ostro proti, ker pri tem niso bile upoštevane pri-■ pombe krajevne skupnosti, za katere pa je Marko Vučina (v imenu ' pripravljalca tega prostorskega dokumenta) dejal, da jih niso dobili. i*.1. -" ' 1 • POSLOVNE NOVICE Vabimo vsa podjetja na brezplačen seminar oziroma posvet o GOSPODARSKIH POGODBAH IN ZAVAROVANJU PLAČIL, ki bo v torek, 9. januarja 1996, ob 11. uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje. Zaradi priprave gradive vas prosimo, da se prijavite na Območni gospodarski zbornici Vele nje. Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 62/95 objavljena UREDBA o merilih, pogojih in postopkih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva. Prav tako je v Uradnem listu št. 64/95 objavljena UREDBA o kriterijih dokapitalizacije in dodeljevanju posojil pravnim osebam za sanacijo podjetij in gospodarstva. Menil je tudi, da naj bo svetnikom predstavljen odlok v celoviti obliki (predložene so bile le spremembe, ki pa namesto prej natančno predvidenih investitorjev, opredeljujejo dejavnosti, ki so tam možne). Amortizacija v javnih negospodarskih zavodih Svetniki so soglašali z odpisom oziroma zmanjšanjem amortizacije v javnih negospodarskih zavodih, katerih ustanovitelj je občina, da bi tako preprečili izgubo. Ob tem pa so imeli veliko pripomb in tudi glasovanje je bilo tesno. Milica Tičič (LDS), Tone Lovrec (SKD), Franc Sever (nestrankarski), Tone De Costa (SDSS) so menili, da takšen sklep ni v duhu dobrega gospodarja. Z njimi se je strinjala tudi Herma Groznik (ZLSD), ki se je zavzela za to, da zagotovijo v naslednjih proračunih tudi sredstva za amortizacijo teh zavodov, za letošnje leto pa druge rešitve ne vidi. Stavnih zemljišč še niso podražili Svetniki so že ob potrditvi dnevnega reda preoblikovali predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v osnutek. Tudi nanj pa so imeli toliko pripomb, da ga niso izglasovali. Večini je bilo sporno predvideno, kar 86 odstotno povišanje, ki po mnenju Marka Jeraja (SLS), Milice Tičič (LDS), V Gorenju izdelali 14-milijonti kuhalni aparat V korak s tujo konkurenco Franca Severja (nestrankarski), Igorja Centriha (ZS), Hermana Arliča (SLS) nima nobene osnove niti v letošnji niti v predvideni inflaciji, pomeni pa tudi mnogo preveliko izčrpavanje gospodarstva. Menili so tudi, da bi morali pred tem obravnavati predlog sklada stavbnih zemljišč. Župan Srečko Meh je poudaril, da so ta sredstva proračunska, z njimi pa naj bi rekonstruirali Titov trg (82 milijonov), izgradnjo pokritih parkirišč pri pošti( 102 milijona ) in rekonstruirali Koroško cesto (100 milijonov). Pripomb je bilo veliko, očitno pa so bile tudi dovolj prepričljive, tako da osnutek odloka ni bil izglasovan. Zavrnjen osnutek proračuna za prihodnje leto Svetniki tudi niso potrdili osnutka proračuna za prihodnje leto. Ta predvideva na dohodkovni strani 2,462 milijard tolarjev, na odhodkovni pa dobrih 100 milijonov več. Podanih je bilo cel kup pripomb, mnogi pa so ob tem menili, da tega dokumenta ni mogoče obravnavati pred sprejetjem točke za izračun nadomestila stavbnih zemljišč. Župan Srečko Meh ni bil zadovoljen z zapletom, ob tem pa je menil, da bi morali svetniki v svojih pripombah predvideti tudi, kje odvzeti denar, ki ga na določenih postavkah zahtevajo. Pripomnil je tudi, da svetniki nalagajo občinskim upravnim organom kopico dela, ne dovolijo pa jim, da bi se ustrezno organizirali in zaposlili potrebne delavce. M.Zakošek Nekaj nad 1100 delavcev programa Kuhalni aparati Gorenje Gospodinjski aparati je prejšnjo sredo, 13. decembra, proslavilo pomemben proizvodni dosežek. S priložnostno slovesnostjo, ki so seje udeležili tudi predstavniki vodstva podjetja in obeh drugih proizvodnih programov, so obeležili izdelavo 14-milijontega štedilnika. Tako so se delavci programa Kuhalni aparati pridružili zaposlenim v programu Pralno pomivalni aparati, ki so 18. julija letos izdelali 8-milijonti pralno sušilni stroj in delavcem pro- grama Hladilno-zamrzovalni aparati, ki so 20. novembra naredili 15-miljonti hladilno-zamrzovalni aparat. Znano je, da je prav štedilnik prvi veliki gospodinjski aparat, ki so ga izdelali v Gorenju 1958. leta, ime Gorenja pa so prvi ponesli v Evropo in svet prav tako štedilniki, in sicer že leta 1961. Gorenje ponuja zdaj več kot 230 tipov in 830 modelnih izvedenk kuhalnih aparatov, se pravi, da je ponudba enaka boljšim evropskim proizvajalcem tovrstnih aparatov. Na leto izdelajo v programu Kuhalni aparati okrog 550.000 samostojnih in vgradnih štedilnikov ter pečic. Njihove odlike so funkcionalnost, kakovost in zanesljivost, poraba električne energije pa je manjša kot znaša povprečje tovrstnih aparatov v Evropi. Poudariti velja, da pri načrtovanju in izdelavi kuhalnih aparatov upoštevajo tudi vse novosti s področja ekologije in er-gonomije. V zadnjem času so v Evropi ob spreminjanju bivalne kulture menjata tudi vloga in pomen in pomen kuhinje, ki stopa spet v osprednje dogajanja v družini. Zato ni naključje, da je letos prišla na trg nova generacija Gorenjevih vgradnih pečic, razvijajo novi generaciji samostojnih štedilnikov, širine 500 in 600, začeli pa so tudi že z aktivnostmi, da bi kar najbolj poenostavili upravljanje njihovih kuhalnih aparatov. Vse navedeno naj bi pripomoglo k še večji uveljavitvi Gorenjevih kuhalnih aparatov na zahtevnih tujih trgih Evrope in sveta. ■ (ek) Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Priznanja so prejeli: Maks Dvornik, Stane Prašnikar, Stanko Travnšek. Avgust Konečnik, Franc Anželak in Milan Ramšak. ____«_.________ >..„ * ' * I®! - mm^fflmmgmM&ammmm■ ■ - -.....rim.....rrnnrniriiir«! mmm \w\ \ \m \ \*m*mfm^ » [Seja sveta Mestne občine Velenje 65 let javne vodooskrbe v Šaleški dolini Ob obletnici podelili priznanja Ob koncu prejšnjega tedna smo bili priča obletnici še enega podjetja, ki bistveno, če ne že kar življenjsko vpliva na nas. Od začetka javne vodooskrbe v naši dolini mineva 65 let in ob tej priložnosti so se v šoštanjskem kulturnem domu zbrali delavci komunalnega podjetja, župan Šoštanja dr. Bogdan Menih in direktor komunalnega podjetja Jože Melanšek sta zaslužnim podelila priznanja, g. Zager, vodja poslovne enote Energetika, pa je delavcem poslovne enote Vodovod v imenu delavcev ostalih poslovnih enot in sektorjev, podelil spominsko darilo. Je spet premalo! V letu 1995 je bilo v vodooskrbni sistem vključenih okoli 42.400 uporabnikov. Na področju sistema treh občin je danes položenih 50 km magistralnega, 188 km primarnega in 110 km sekundarnega cevo- Maks Dvornik prejema priznanje za dolgoletno delo na področju vodooskrbe iz rok župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha voda. Skupna poraba na prebivalca skupaj z gospodarstvom znaša 460 litrov dnevno, brez gospodarstva pa 250 litrov vode dnevno. To je le nekaj podatkov, ki danes dajejo podobo vodooskrbi občinam Velenje. Šoštanj ter Šmartno ob Paki. V komunalnem podjetju Velenje si seveda želijo ,da bi ostali eno javno komunalno podjetje, ter da jih nastajajoča lokalna preobrazba nebi cepila. Zavedajo se tudi dejstva, da je občinam prepuščeno marsikaj, ni pa jim omogočen vpliv na ceno komunale in sredstvih za razvoj. Jože Melanšek, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je ob koncu dodal še: "Ostati hočemo ugledno podjetje, s skrbjo za kakovost dela do ^judi in narave." Iz zgodovine Že leta 1928 so v Šoštanju ugotovili, da dotedanja individualna oskrba s pomočjo podtalnice z individualnimi vodnjaki ne zadošča, oziroma, da tak način oskrbe ne ustreza razmeram oskrbe s pitno vodo. Med nekaj različicami so se v mestnem odboru odločili za izgradnjo javnega vodovoda iz vodnega vira na Razpodovnikovem posestvu, imenovanega "Tajhtov izvir". Leta 1930 so pričeli z izgradnjo zajetja in cevovodov konec leta pa so z vodo že oskrbovali okoli 1700 prebivalcev. Z vodovodom je gospodarila občina Šoštanj, leto 1930 pa prav tako štejemo kot začetek javne oskrbe s pitno vodo. Po drugi svetovni vojni so vodovod v Šoštanju ojačali z vodnimi viri iz Belih Vod, leta 1964 pa so izvedli še vodovod z zajemom Mazejevih virov za oskrbo naselja in bolnišnice Topolšica. Leta 1974 je vodovod Šoštanj prevzelo komunalno podjetje iz velenja, kije dve leti kasneje izgradilo vezni vodovod med velenjem in Šoštanjem, ter vodohran na Pustem gradu. Tako sta povezani obe mesti v enoten vodooskrbni sistem, za uporabnike in industrijo pa je zagotovljeno dovolj pitne vode. To je le delček iz zgodovine javne vodooskrbe v Šaleški dolini in le del njenega razvoja, kot so ga delavci poslovne enote prikazali v biltenu, izdanem ob tej svečani obletnici. ■ ao,fotoleši 21. decembra 1995 "ti; ^ m_j Direktor podjetja ERA d.d. Gvido Omladič pravi: "Zadovoljni ljudje so tudi zadovoljni potrošniki" Poslovno leto 1995 se izteka. To je hkrati čas, ko v podjetjih že lahko pripravijo ocene svoje uspešnosti; povedo lahko, koliko od začrtanega so uspeli uresničiti in tudi to, kaj jih čaka v prihodnjem letu. To velja tudi za največje trgovsko podjetje v Šaleški dolini, ERO d.d. Precej sprememb in prilagajanj novim tržnim razmeram so že uspešno preživeli, verjetno pa bo leto 1996 eno zahtevnejših za njih. V letu, ko bodo praznovali 4S-Ietnico vpetosti v rast in razvoj Doline, ko bo hkrati končan proces lastinjenja podjetja, se bo tudi za njih marsikaj spremenilo. Prihaja namreč močna konkurenca, prihaja Interhouse. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Ere d.d. Gvidom Omladičem. Naš čas: Prav gotovo ste si v začetku leta 95 začrtali plan dela in strategijo nadaljnjega razvoja ERE. Danes nas zanima, koliko od začrtanega ste uspeli uresničiti? Gvido Omladič: "Letos zaključujemo v Eri zadnje triletno obdobje konsolidacije naše dejavnosti in celotnega sistema Ere. Pred tremi, štirimi leti smo namreč v veliki meri, približno 40-odstotno, gravitirali na jugoslovanski trg. Ko je ta razpadel, smo bili prizadeti tudi v ERI. Že takrat smo našo strategijo prilagodili majhnemu slovenskemu tržišču. Po treh letih velikih naporov vseh zaposlenih lahko rečem, da nam je konsolidacija v veliki meri uspela in da smo z rezultati, kijih bomo beležili v letošnjem letu, precej zadovoljni. Še posebej bi rad poudaril, da smo konsolidacijo dosegli z nekaj novimi programi in z uvajanjem nekaterih novih blagovnih skupin. ERA kot sistem še vedno zaposluje okoli 700 ljudi, kajti naš osnovni cilj je bil ofenzivni pristop k problematiki trženja, zato smo še posebej veseli, da nam je uspelo brez odpuščanja delavcev. Dodal bi, da so k tem rezulaltom prispevali vsi zaposleni s svojim odrekanjem in velikimi napori." Naš čas: Leto 1996 bo, vsaj izgleda, za ERO prelomno. V Šaleško dolino prihaja Spar. Ga pojmujete kot močno konkurenco ali ne? Ste temu prilagodili svoje delo v bodoče ? Gvido Omladič: "Na začetku bi rad dejal, da bo ERA naslednje leto praznovala 45-letnico. Naša dejavnost je bila vseskozi sestavljena na eni strani iz maloprodajnega dela, na drugi pa iz grosističnega. Predvsem v grosističnem delu smo že dolgo navajeni na konkurenco, njt odrekanja, izobraževanja ljudi, na številne marketinške aktivnosti... Odločitev, da prihaja v to dolino konkurenca, sprejemamo kot nekaj normalnega. Menimo pač, da bo temu treba prilagoditi naše načrte in aktivnosti. ERA si je na maloprodajnem področju zato postavila v občini Velenje jasno strategijo; kaj bo počela, v katerih blagovnih skupinah, kaj bo nudila našim potrošnikom, kaj je tisto, kar potrošniki od nas pričakujejo. Zato prihod konkurence gledamo s pozitivnega mm Gvido Omladič, direktor Ere d.d. Veliko lepih in srečnih trenutkov naj v vam prinese NOVO L€K> 1996. Želimo vam tudi vesel BOZIC in čestitamo za dan samostojnosti. 411111 Občinski svel in županja občine Ljubno gledišča. To bo za nas pomenilo tudi dodatne aktivnosti in dodatno vspodbudo, želimo pa, da bi ta konkurenca poslovala pod enakimi pogoji, kot poslujemo mi! S tem v zvezi tudi menimo, da bi snovalci te ideje morali vsekakor v celoti upoštevati nekatere strokovne argumente in pomisleke o tem, kdaj, kdo, kje, čemu in na kakšen način izvesti takšen projekt, o čemer pa smo mi že povedali svoje mnenje. Mislim, da bodo s tega vidika, po naši oceni, potrošniki pridobili." Naš čas: Verjetno ste si delo na področju veleprodaje zamislili bolj široko. Omenili ste že, daste v letošnjem letu postali zastopnik nekaj znanih svetovnih znamk. Boste v tej smeri delali tudi naprej? Gvido Omladič: "Ce pogledamo nekaj podatkov o strukturi naše dejavnosti, lahko povem, da že v tem trenutku predstavlja več kot 50 odstotkov naše dejavnosti grosistična dejavnost, torej dejavnost izven občine Velenje. Res pa je, da smo pred nekaj leti začeli intenzivno z aktivnostmi in novimi programi na področju grosiranja ter pri zastopanju blagovnih znamk nekaterih proizvajalcev iz tujine. Ravno na teh dveh segmentih vidimo tisto povečanje aktivnosti, ki jih načrtujemo za leto 96. Era ima svoja podjetja tudi na Hrvaškem, imamo skladiščno-prodajni center v bližni Zagreba, svoje prostore v Pločah, imamo mnoge stike v bližnjih dežeiah; v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, v zadnjem času tudi v Rusiji in zahodni Evropi. To je tisto, na kar mora ERA v letu 96 in 97 polagati še posebno pozornost. Seveda pa se zavedamo, da s tem prehajamo v dejavnost, poudarjamo grosistično dejavnost, kjer je eden najpomembnejših dejavnikov človek, torej naši zaposleni. Zato vzporedno s tem programom gradimo tudi poseben sistem izobraževanja in upravljanja, skratka sistem upravljanja s človeškimi viri." Naš čas: Mnogi vam tudi javno očitajo monopolizem v Velenju. Verjetno tudi zato, ker imate v centru mesta v lasti veliko prodajnih površin. Nekateri menijo, da so vaše marie zaradi tega lahko višje. Kako bo prihod konkurence vplival na to dvoje? Gvido Omladič: "Naj pojasnim naše razumevanje storitve, ki jo ponujamo našim potrošnikom. Sestavljena je iz več delov; potrošnika želimo zadovoljiti z različnih aspektov, želimo, da so potrošnikova pričakovanja čim bolj zadovoljena. V tem kontekstu niso bistvene samo marže, gre še za več. Strategijo želimo graditi na res tisti pravi kvaliteti, pa naj si bo storitve, proizvoda, servisa, marketinških storitev. Tu naj omnim Erino kartico, ki jo uspešno pripravljamo , pa tudi dodatne bonuse in osebne stike. V tem spletu je marža samo eden izmed elementov, ki seveda vpliva neposredno na samo višino cene. Menimo pa, glede na to, da sproti analiziramo naše cene in cene konkurence tudi v celotni Sloveniji, da so naše marže sprejemljive in cene konkurenčne." Naš čas: V korak s časom korakate tudi tako, da ste v zadnjih letih ogromno energije in denarja usmerili v prenovo trgovin, v njihov sodobnejši izgled. Boste s tem še nadaljevali? Gvido Omladič:" Res je, daje ERA na področju maloprodajnih trgovin v zadnjih letih vložila ogromno sredstev. Seveda s tem ni- kakor nismo zadovoljni. Želimo imeti takšne trgovine, s katerimi bi se lahko primerjali spodobnimi v zahodni Evropi. Kritično razmišljamo, da nekaj takih že imamo, nekaj pa je še takih, v katerih. nas čakajo temeljite prenove. Zato potrebujemo sredstva in ta sredstva so lahko v glavnem le tista, ki jih sami ustvarimo. V zadnjih letih smo veliko naporov usmerili tudi v sanacijo naših grosističnih programov. Bili smo toliko realni, da smo vedeli,' da vseh stvari naenkrat ne bomo mogli postoriti. Kljub temu menimo, da zaključujemo uspešen in-' vesticijski ciklus in da nas v naslednjem srednjeročnem obdobju še čakajo nove investicije, Naš čas: Koliko vaših poslovnih prostorov je tudi v vaši lasti? Gvido Omladič: "Eraje lastnik več kot 95% poslovnih prostorov. Rad bi povedal, da je Era skozi vsa desetletja obstoja v tem prostoru skrbela ne samo za potrošnike. Aktivno smo sodelovali na kulturnem, športnem in drugih področjih. Mislimo, da je osnovni cilj, da so ljudje v tem prostoru zadovoljni, kajti zadovoljni ljudje so lahko potem tudi zadovoljni potrošniki. Glede na to, da smo v zadnjem času zasledili namige, da je ERA pridobila nekaj poslovnih prostorov zastonj, moram kategorično povedati, da to ni res. Zaposleni ERE smo morali več kot 40 let pošteno delati in se odrekati delu svojega zaslužka, daje danes ERA takšna, kot je. Vse svoje poslovne prostore smo kupili, zato so naši ljudje ogorčeni, da na tak način nekateri posamezniki poskušajo omalovaževati njihovo delo!" Naš čas: Kako daleč pa je v Eri proces lastninskega preoblikovanja? Gvido Omladič: "S programom lastninskega preoblikovanja smo pričeli pred približno tremi leti. Naš osnovni cilj je bil, da prvi krog upravičencev, torej zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki so ustvarjali to ERO, postane večinski lastnik podjetja. Moram povedati, da so se naši cilji v veliki meri uresničili. Danes smo tik pred tem, da nas vpišejo v sodni register, kjer bo stanje približno takole; prvi krog upravičencev je postal lastnik 60 odstotkov podjetja, 40 pa smo jih skladno z zakonodajo prenesli skladom. Prvi krog upravičencev je z vložkom certifikatov dokazal, da verjame v ERO. Se posebej nas, vodstvo, s tem svojim dejanjem obvezujejo, da bo poslovanje ERE v bodoče še boljše! J&v ■ Bojana Špegel "Naš cilj je imeti veliko srečnih kupcev!1 Leto 1 996 na/ bo srečno in uspesno I Vsem občanom, poslovnim prijateljem in bralcem Našega časa v imena organov občine Mozirje voščim vesele božične praznike, čestitam ob dnevu samostojnosti ter želim obilo uspehov in osebne sreče v letu 1996. ■ Zupan Jakob Presečnik ESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. LIMO VAM SREČEN BOZIC TER USPEHOV POLNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1996. ŽUPAN OBČINE ŽALEC \ Mik.**, lili I ' -••' "i«- r ■: ' • • -V- • v«* • ... i : . ••• -- ; _ >'' obilo sreče, zdravja in uspehov v novem letu 1996. želimo vam tudi vesel božič im iskreno čestitamo za dan samostojnosti» "občinski' svet in župan občine nazarje 21. decembra 1995 Izraba prostora v Mestni občini Velenje (2) Ureditveni načrt: katekizem za urbaniste :.»» ,.„..,,«.,» ....... 1 . ^ # . „. ., 1 . »• „•» «„•»*< ; ■I * » « "»I . . *„ I . , « . „ "»S * . . *, i * H 2 «« » » 4 .«« « j »» « « ji «• * « j *• « « j «» "H ■.»* * 4 «»..•** *l »»..»"* «1 • t » «»* « »I » j -f « i . « B i ŽELIMO VAM LEPO IN SREGNO ;r , ,; i :■ NOVO tiro 1996 TER VESEt ''v /j RHŽFE - Z-' ..d :.«* « UUXJll— »j »,.,.'. •! « I , f" . »I • » . V" • •! « I . v' • ! 1 ■ ISKRENO VAM ČESTITAMO TUDI . ■■! • za ban samostojnosti;. ' %;. a ■ s ( % I J I ■ I. * » * « * * * * * * ■ ■ ■■■■■■■■■A• ■■ m I občinski svet j IN ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD j ■ • : : ■ ■ ■ ■ ■—..................................................................■ nalogo postavitev vizije nadaljnjega razvoja Velenja. Ta je bila postavljena že s strani snovalca novega Velenja, arhitekta Trenza, vendar seje sčasoma izgubljala zaradi nenačrtne in stihijske gradnje. Da bi presegli to stanje in ugotovili, kje so potrebni posegi*! določili način, kako ter obvarovali kontinuiteto razvoja mesta, je ureditveni načrt najprej analiziral obstoječe stanje: celotni cestni režim, režim komunalne infrastrukture in predvidel vizijo razvoja Velenja. "To je ena glavnih nalog tega ureditvenega načrta. Pri nadaljnji gradnji je treba uvideti bodočnost mesta, ki bal načrtovano kot moderno mesto, takšno, kot je bilo prvotno zasno j vano. Predvsem pa bi radi z njim dosegli, da v bodočnosti ne bi delali več napak, ki so bile narejene v preteklosti, predvsem pa v 70. letih," pojasnjuje pooblaščenec za varstvo okolja in urejanje prostora v Mestni občini Velenje. Predvidene novogradnje v ožjem predelu mesta Ureditveni načrt je predvidel vse novogradnje, ki so možne na centralnih predelih mesta. "Pri vseh novogradnjah, ki se danes v mestu že dogajajo ali pa so načrtovane, smo dosledno upoštevali) ureditveni načrt. Ta je za nas, urbaniste, katekizem. Želeli bi, da bi se ta vizija, seveda z vključevanjem sodobnih trendov na področju urbanizma in arhitekture, dejansko uresničevala in kazala kot voden razvoj mesta," pravi Vučina. Novi objekti, ki so predvideni v centralnem predelu mesta Velenje, v njegovem ožjem delu, skoncentriranem okoli Titovega! trga (v ureditvenem načrtu so označeni s številkami): gradijo ob-| jekt številka 4, poslovni objekt ob Rudarski cesti, v neposrednil bližini Titovega spomenika, kjer bosta imela med drugim prostore| Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje inl Območna gospodarska zbornica Velenje; v neposredni bližini je,1 predviden objekt številka 6, dozidava obstoječe knjižnice, ki bi bila z mostom povezana s sedanjim objektom. Objekt številka 6 je zas-1 novan prav na mestu, kjer danes stoji kip Tita. Tega bodo prestavili na zelenico pred občinsko zgradbo. Tik pred gradnjo je objekt: številka 8, to bo zgradba Gorenja Finingnasproti objekta sodišča in Delavskega kluba. Z ureditvenim načrtom centralnih predlov mesta pa je predvidena še izgradnja velike športne dvorane Centra srednjih šol, možna pa je tudi gradnja četrtega trakta tega centra, j ki bi bil namenjen povečanju števila učilnic. Poleg teh objektov so v centralnem predelu mesta Velenje, na predelu okoli Titovega trga, predvidene še številne "plombe", ki bodo zapolnjevale prostor, stanovanjski objekti in objekti, namenjeni parkiranju, torej tudi garažne hiše. Prihodnjič: Predvidene dozidave v centralnem delu mesta Velenje. M Milena Krstič - Planine valorizacijo objektov in seveda z vsemi problemi, ki so na tem področju nastajali v preteklih letih in jih skuša ta ureditveni načrt rešiti. "Ena največjih nalog pri analizi tega prostora je bila valorizacija, se pravi ocenjevanje arhitekture objektov. Mnenja so se na tem področju vedno kresala, predvsem pa v Velenju, ki je zelo mlado mesto. Nekateri so menili, da objektov, ki so bili grajeni leta 1950,1960 ne moremo imeti za arhitekturno dediščino, kar pa seveda ni res. S tem ureditvenim načrtom smo dokazali, da so nekateri objekti znotraj osrednjih predelov tako kakovostni po svoji arhitekturni in urbanistični podobi, da smo jih zaščitili in zanje vzpostavili varstveni režim. Ta jasno določa posege, ki so dovoljeni na teh objektih," pravi Marko Vučina, vodja programa urbanizma na Zavodu za urbanizem Velenje in pooblaščenec za varstvo okolja in urejanje prostora v Mestni občini Velenje. Objekti razvrščeni v prvi varstveni režim Objekti s posebno urbanistično in arhitekturno kakovostjo v centralnem predelu mesta Velenje so: stavba občine, kulturni dom, objekt Delavskega kluba z Delavsko univerzo, uprava Rudnika lignita Velenje ob Rudarski cesti (steklena direkcija smo ji včasih rekli), stari del hotela Paka, stanovanjski objekt ob Šaleški cesti, kjer je v pritljičju trgovina s pohištvom, stari del zdravstvenega doma Velenje vključno z lekarno in prostori, kjer je laboratorij, Gimnazija Velenje, osnovni šoli Antona Aškerca in Mihe Pintaija-Toleda, stolpnica na Kersnikovi, kjer so v pritljičju prostori Abanke in pritlični objekt ob Kidričevi cesti od 25 do 43, vrstni objekt, kije med najstarejšimi v Velenju. "Čeprav ta objekt s svojo arhitekturo ne kaže izredne kvalitete, pa s svojo postavitvijo in urbanistično lokacijo sodi pod urbanistično dediščino in v prvi varstveni režim," pravi Marko Vučina. Vizija nadaljnjega razvoja centralnega dela mesta Ureditveni načrt centralnih predelov mesta ima za osnovno Prihajajoče novo leto 1996 naj vam prinese obilo uspehov* m predvsem p0reMh zšavja, skratka naj bo bogato z osebnim zadovoljstvom, jf jr' JP .f \s /.-.-.v Želimo vam vesel in lep božič in ; čestitamo za dan samostojnosti Občinski svet tn župan občine JCuce delali samo tisto, kar je zakonsko nujno." Če tudi ta druga faza ne bo uspešna, potem zdravniki in zobozdravniki potem, ko, poteče veljavnost kolektivne pogodbe, konec februatja, napovedeujejo tretjo fazo, to je klasično stavko, takšno kot je bila pred tednom dni. 'Tega si ne želimo, raje bi prej dosegli konsenz," je še dejal dr. Ivan Kralj. ■ Milena Krstič - Planine Prva novogradnja - poslovni objekt ob Rudarski cesti V Šaleški dolini med zdravniki in zobozdravniki ni bilo stavkokazov Bo stavka 3. januarja V četrtek, 14. decembra, so stavkali zdravniki in zobozdravniki, tisti, ki so povezani v sindikat Fides in tudi tisti, ki niso. Zdravniške in zobozdravniške čakalnice širom po Sloveniji, tudi tiste v zdravstvenih domovih Veleiyu, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so bile presenetljivo prazne. Ljudje, razen, če niso potrebovali nujne medicinske pomoči, te niso iskali. Nujna medicinska pomoč pa je bila zagotovljena vsem, ki so jo potrebovali. Zaradi stavke zdravnikov pa so bile toliko bolj polne čakalnice dan kasneje. Tokratna stavka je bila opozorilna, pravi dr. Ivan Kralj, predsednik velenjskega odbora sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. "Enotnost je bila praktično popolna, v Šaleški dolini stavkokazov ni bilo. Veliko solidarnostnih in spodbudnih sporočil je prispelo na glavni stavkovni odbor Fidesa. Ne moremo navesti niti enega relevantnega primera obsojanja stavke." V Fidesu ocenjujejo, da bo potrebno hitro rešiti problem, kajti 3. januar, ko je napovedana druga stopnja izražanja nezadovoljsta zdravnikov in zobozdravnikov se približuje. "Administrativna stavka, kot ji pravimo, bo 3. januarja potekala v zdravstvenih domovih drugače kot v bolnišnicah. V zdravstvenih domovih bomo zdravniki delali normalno, pacineti pa ne bododo-bili zdravniških spričeval, potrdil in dokazil. To so stvari, ki se neposredno ne nanašajo na ohranjanje zdravja, so pa prav tako pomembni. V bolnišnicah pa bodo zdravniki Tokratna tema serije člankov, ki nastajajo pod skupnim naslovom Izraba prostora v Mestni občini Veleiye, bodo centralni predeli mesta Velenje. Ureditveni načrt zanje je bil sprejet 12. junija 1993 v takratni skupščini občine Velenje in objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje številka 7/93. Ureditveni načrt zajema ves centralni (stari) del mesta Velenje brez sosesk, ki so nastale v 70.1etih: Šaleka, Gorice, Šaleka III in brez industrijske cone Gorenja. Na vzhodni strani ga omejuje Kidričeva cesta, na severni gozd proti odlagališču komunalnih odpadkov, na zahodni industrijska cona Gorenja oziroma Cesta talcev in na južni Foitova skupaj s Šaleško cesto. Celo področje je urejeno z enim prostorskim aktom. Ocena sedanjih arhitekturnih objektov Najprej se je bilo potrebno soočiti s stanjem na področju, ki ga zajema ureditveni načrt, vključno s prometno ureditvijo, oceno in S seje stavkovnega odbora v velenjskem zdravstvenem domu. 21. decembra 1995 Ko so politiki botri Razsvetljenje g. Franja Bartolaca V minulem mesecu je nekdanji predsednik velenjskega izvršnega sveta gospod Franjo Bartolac v Našem času dvakrat omenil moje ime. Ker je od njegovega pisanja minilo že kar nekaj časa, naj bralce spomnim, daje moj v Republiki objavljen, nato pa v Našem času ponatisnjen članek o sedem let dolgi zgodbi (ne)izplačila odobrene finančne pomoči velenjskemu Našemu času le lep primer, kako so lokalna sredstva obveščanja v Sloveniji v izjemno težkem položaju. Na eni strani jih pesti omejen lokalni trg, na drugi strani so "izbor, vsebina in (nenaklonjenost njihovih informacij vse prevečkrat odvisna od trenutne barve denarja..." Bartolacu seje moja ponazoritev tegob lokalnih sredstev obveščanja - tako vsaj je dvakrat zapisal - zdela "popolnoma ponesrečena". Nimam navade, da bi se odzival na pisma bralcev, še posebej ne na tista, kijih pišejo bivši funkcionarji (pa naj bodo rdeči, črni ali marogasti), saj v njih dosledno dokazujejo, kako so (bili) sposobni, pa ne pojasnijo, zakaj jih ljudstvo ni prosilo, da bi še naprej ostali na njegovem čelu. Ker pa je gospod Bartolac popolnoma napačno dojel moje pisanje, ob tem pa v svojih pismih v Našem času zapisal nekaj nepremišljenosti, ki ga lahko drago stanejo, bi mu rad zastavil nekaj retoričnih vprašanj in mu dal tudi pameten nasvet. Najprej me zanima, od kod mu silen pogum, da poziva medije in novinarje k temu, da naj krivce za packarije javno imenujejo, sam pa tega ne stori. Kljub temu da o zadevi HPH po lastnih trditvah ve zelo veliko. Bartolaca bi rad spomnil, da so tudi on in vsi drugi, ki so se v slovenski politiki pojavili po letu 1988, to lahko dosegli predvsem zaradi novinarjev, kakršen sem tudi sam. Novinarji, ki namesto Bartolcev zaradi svojega pisanja hodimo po sodiščih in smo za demokracijo v deželi in posebej za demokratizacijo sredstev obveščanja, kljub temu da nismo rojfni takrat kot novodobni politiki, storili največ. Potem bi rad vedel, kako je mogoče, da je Bartolac vodil velenjski izvršni svet med novembrom 1990 in februarjem 1993, pa očitno nezakonitih transakcij s HPH-jevim denarjem ni razkrinkal že v tistih časih. Če je menil, da v Velenju novinarji o tem ne bi želeli poročati, bi se lahko obrnil tudi name. Nenazadnje pa bi Franju Bartolacu svetoval, naj vsega, kar je v zvezi z nezakonitostmi pri knjiženju, prenakazilih in posojanju HPH-jevega denarja ve, raje ne obeša na veliki zvon. Če je nam-' reč v času svojega dejanja vedel vsaj delček tega, kar mu je menda znano dandanes, bi bil lahko kriv kaznivega dejanja prikrivanja kriminala. Njegovo namigovanje, da so denar obračale temne komunistične sile in samohvala, da ni izrabil vzvodov, ki jih je imel v rokah za podreditev Našega časa in Radia Velenje pa bi komentiral le z dvojim. Seveda, vsega v preteklosti so bile krive temne komunistične sile, še slabega vremena. Nakladanja, da si druge politične strani želijo podrejati tudi medije, Demosovim silam pa kaj takega niti na kraj pameti ni padlo, pa naj Bartolac prihrani za malo deco. Sam sem bolj pristaš tisočkrat preizkušene novinarske metode, da politikom ne gre zaupati. Ne starim mačkom, ne mladim tičem, ne levim, ne desnim, tistim na sredi pa še najmanj. - - ■ M Brane Piano, svobodni novinar, Celje Ko so politiki botri Tudi novinarje vlečejo za nos, mar ne? So stvari, na katere včasih nima smisla odgovarjati. Tako je tokrat tudi s pismom g. Bartolca. Saj ne, da bi bilo slabo. Le z vsakim pisanjem se potrudi, da odpira nove dileme in postavlja nove zamegljene namige, da nekaj je in stoji, če... Ta "če" vodi pot nekam čisto drugam, v vse bolj jasen strankarski mlin. Pa vendar meje nekaj stavkov tokrat zbodlo, da sem se vseeno odločil, da še enkrat napišem par vrstic. Številke, ki sva jih nanizala v prejšnjih pismih, očitno držijo, saj zaradi njih kakšnih posebnih zamer ni bilo opaziti. Ugotovitev, da je bilo stanje Našega časa bedno, tudi. Dilema, ali bi lahko občina naredila kaj več, pa je stvar različnih zornih kotov, še posebno, ker me je na to spomnil sam g. Bartolac s sumničenjem, da morda ni bilo prav, da smo se odločili za samostojno pot. Ob tem pa je "pozabil"!? povedati, da smo pripravili tri koncepte nadaljnje organiziranosti, in sicer kot zavod, kot delniška družba ali kot samostojno podjetje. To gradivo se je skoraj letodni"vIačilo" po občini, pa ni zagledalo poslanskih klopi. Ko pa smo finančno že skoraj "umrli" in ni bilo nikjer volje za resen pogovor, kako naprej, smo se pač odločili za samostojno pot, saj je v tistem položaju edino ta omogočala beg pred stečajem. Komu vse je takrat ustrezala agonija Našega časa, lahko le domnevamo. G. Bartolac pa je imel kot predsednik nekdanjega izvršnega sveta občine Velenje vse možnosti to raziskati, če je le želel. Še posebej pa se g. Bartolac spreneveda ob mojem namigu o "pljuvanju" v strankarskih klopeh. Takole zapiše: "... ena od takšnih pasti je prepričanje (moje), da je kopica amandmajev, reprik in protestov svetnikov na odločitve o-blastnih struktur zgolj pluvanje po teh strukturah ..." V tem stavku hladnokrvno obrne bistvo, ki je bilo namenjeno njemu in njegovemu velenjskemu prišepetovalcu. Prav ta, sicer znani velenjski svetnik, uporablja to blestečo krilatico za svoje amandmaje, replike itd. in g. Bartolac to dobro ve. Zelo pa se strinjam, da je to navadna mizerija, le razčisti naj jo na pravem koncu. In še nekaj, g. Bartolac. Toliko prostora, kot ga ima sedaj opozicija v Našem času, ga še nikoli ni imela! Verjamem pa, da bi ji godilo, če bi ga imela še več. Sicer pa, g. Bartolac, Naše čase hranimo. Za vsa leta nazaj. Vedno so na voljo. Vendar za strokovno, nestrankarsko oceno, kjer bodo namesto različnih čejev in različnih dvomečih pridevnikov stale trdne številke in dokazi. Vse drugo pa nima prave teže. Je pa lahko zanimiva predvolilna igrica. P .S. Človek se lahko samo čudi, kakšno neizmerno skrb g. Bartolac, ki že nekaj časa živi v občini Mozirje, namenja velenjskim temam, kot so otroško varstvo, zadolževanje občine Velenje, neplačevanje računov, razprodaja-občinskega premoženja... Jasno je, da ga pri tem ne vodi skrb za občane te občine in tudi poseben miselni napor ni potreben, da se ve, kaj stoji za tem. M Boris Zakošek Ignorirali ustanovitelja V časopisu Naš čas z dne 14. decembra je bilo objavljeno poročilo novinarke s seje Sveta občine Šoštanj, ki je bila v četrtek, 7. decembra. Ker je obravnava na seji Sveta občine Šoštanj le zaključna faza od marca trajajočih nesporazumov in pouličnih govoric, čutim dolžnost, da kot ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Šoštanj pokažem tudi na drugo plat medalje. 1. Marca 1995 je Svet občine Šoštanj sprejel spremembo odloka o ustanovitvi šol in vrtca v svoji občini. Odlok je spremenil le v določilu o imenovanju ravnatelja zavoda (obveščeni so bili, da se bom upokojila). V odlok so zapisali, da ravnatelja imenuje Svet občine Šoštanj na predlog svoje kadrovske komisije ter da moramo v enem mesecu prilagoditi akte zavoda. Pisno sem jih opozorila, daje odlok protizakonit ter o tem obvestila tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo in takratni Sekretariat za družbene dejavnsoti Velenje. 2. 2. novembra je Svet VVZ Šoštanj v časopisu Naš čas razpisal prosto delovno mesto ravnatelja, kar je v skladu s še vedno veljavnimi zakoni. To je bilo za nekatere vodilne v občini Šoštanj preveč predrzno in nespoštljivo do ustanovitelja. Pri izjavah so se še vedno sklicevali na odlok o u-stanovitvi javnih zavodov, ki je, kot že zapisano, v neskladju z zakonodajo. Telefonsko in nato še pisno so izrazili zahtevo po usklajevanju pri izbiri kandidata, pri tem naj bi imeli prednost kandidati, citiram: "Iz delovnim sredin občine Šoštanj, če izpolnjujejo razpisane pogoje." > Pojasnila sem jim, da bo kandidat izbran na seji Sveta Zavoda ter bo nato občina kot ustanoviteljica imela možnost, da izrazi svoje soglasje ali pa ne. 3. Svet VVZ je na seji 21. novembra ugotovil, da nobena izmed treh kandidatk za ravnateljico (vse so iz delovne sredine VVZ Šoštanj) ne izpolnjuje pogojev v celoti, in sicer na področju vodenja in organizacijskih nalog. Zato seje Svet odločil, da eno izmed njih, ki po strokovni oceni predstavnic vrtca s svojim dosedanjim delom v vrtcu in kraju kaže dovolj osnov za odgovorno vodenje vrtca, imenuje za vršilko dolžnosti najdlje za eno leto. Očitno svet ni izbral prave kandidatke, saj je bila reakcija zelo burna, še preden so bili izpisani sklepi in zapisnik. Pritožbo na sklep sta poslali obe zavrnjeni kandidatki, ne pa tudi imenovana za v.d., čeprav je bila glede razpisa za imenovanje zavrnjena tudi ona. Posledice tega ravnanja (po veljavnih predpisih) so jasno vidne po radiu in nato še v časopisu Naš čas, objavljenem poročilu novinarke, ki je prisostvovala seji Sveta občine Šoštanj. Očitnih posledic "neposlušnosti" je še več - na žalost v glavnem vse škodijo vrtcu: kolektivu, ki pridno in mirno naprej dela z otroki in družinami in v končni fazi škodijo predvsem otrokom. In to zadnje je vzrok za odgovor na članek v časopisu Naš čas. Naše vodilo pri ravnanju je vseskozi bilo usmerjeno k otrokom - želimo vrtec, kjer bi se otroci dobro počutili in bi osebje delalo aktivno brez zunanjih pritiskov ter bi izvajalo strokovni program brez ideološke obarvanosti, kot že vsa leta doslej. Nas ne zanimajo politične igrice in lobiji - prisegamo le na delavnost, sposobnost in strokovnost. URavnateljica Marija Kuzman Dragi moji, "po čem" je velenjsko občanstvo...? Retorično, a vse bolj simpto-matično vprašanje, ki sem si ga prisiljen zastavljati zadnje dni: "Po čem" je velenjsko občanstvo? Ne, koliko stane v tolarjih, pač pa, ali si ga sploh lahko prislužiš po kriterijih drugačnega vrednotenja kot zgolj s formalnim vpisom v uradni register prebivalstva? -Namreč, presenetila in globoko razočarala me je javna in tista potiha izjava na 11. seji Sveta MO Velenje in okrog nje, ki me posredno pobalinsko diskvalificira iz velenjske kulture, otročje determinira za Nevelenjčana, človeško pa žaljivo diskriminira. - O tistem potihem izjavljanju ni vredno polemizirati. Nemoralnost in diskriminacija sta splošni bolezni našega časa. - V javno razpravl-janem primeru pa je šlo zgolj za dvoje imenskih pobud za dodelitev letošnjih občinskih priznanj - g. Stanetu Hafnerju za grafične dosežke na področju knjižnega oblikovanja in ambientalne scenografije ter ge. Mileni Koren-Bo-žiček za ustvarjalnost na področju galerijstva. - Pobudi sta bili zavrnjeni zgolj zaradi dejstva, ker predlagatelj "ni občan Velenja, razpisni pogoji pa so to zahtevali", kakor je sejno zabeležko v Našem času (14/XII-95) priobčila ga. Bojana Špegel. Svetu MO Velenje (ki je o-bravnaval prejete predloge) in nj. predsedniku g. Draganu Martin- aF Simona Blatnika 11 (1. nadstropje Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967 Priložnost v DECEMBRU, ki Je ne smete zamuditi: VELIKA AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE GORENJE IN AKUSTIKE ZNANIH PROIZVAJALCEV!!! PLAČILO NA ČEKE 1 + 7 BREZ OBRESTI Obiščite nas in ne bo Vam žal, saj Vam ob ugodnih cenah nudimo zelo privlačne plačilne pogoje! Akcija SUŠILEC PERILA .........že za 40.711,00 - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK - PRALNI STROJ WA 608 X - BTV UNIVERSUM 70 ST TTX - BTV UNIVERSUM 63 ST TTX že za 37.905,00 že za 56.990,00 že za 85.490,00 že za 80.740,00 šku sporočam: 1. da vodi diskri-minacijsko politiko (po nekako 12 letih ne tako marginalnega kulturnega delovanja v šaleškem prostoru ne pristajam na kriterije tovrstnega izključevanja!); 2. da izključevanje v tem primeru ni diskriminiralo zgolj mene kot predlagatelja, marveč tudi oba pred-laganca, ki bi si za svoje delo (ki je vsekakor tehtnejše od zbiranja kulijev in značk! kar občina Velenje še posebej rada nagrajuje s svojimi najvišjimi priznanji!) zaslužila vsaj tovrstno pozornost; 3. da razumem razpisno definicijo "občana" v pomenu državljana. Kakršnakoli drugačna definicija je diskriminacijska in imbecilna. Naj se sliši po pesniško: Moja domovina je Slovenski jezik in najožja opredelitev v njej je Kultura. Ko se enkrat načneta takšna diskvalifikacija in ignoriranje ljudi ter someščanov, je najbrž nujna tudi samodiskvalifikacija u-stvarjanja in bivanja v nekem prostoru. Poneumljanje, dragi moji, ki med drugim zaradi takšnih in drugačnih opredeljevanj že od nekdaj diskvalificira iz etosa in slovenskega ospredja tudi naše malo rudarsko mestece. Ta trenutek me nekako spremlja misel, da tisti, ki se spravijo nad umetnike, bitko dejansko tudi dobijo. Problem je v tem, da tudi zmage ne razumejo prav. a Ivo Stropnik, občan Kulture, republika: Slovenski jezik Vsak pred svojim pragom in g. Milan Cajner Potrjuje se dejstvo, da tisti, ki na dvomljiv način prihaja do poslov, sumi v vsakega, ki nek posel pridobi. Le tako je razumeti zapis g. Cajnerja, ko v odgovoru g. Rez-manu (Vsak pred svojim pragom) ne preneha s pljuvanjem po konkurenci. G. Cajner se bo pač moral sprijazniti, da smo in bomo prisotni, četudi je zelo preračunljivo izbral čas, ko je pričel svojo kampanjo. Očitno je, da ga njegovi terenski kurirji obveščajo z zamudo, sicer bi vedel, da so dela na gozdnih cestah praktično končana v vseh fazah in ne samo v postavkah, ki jih navaja on. Na obtožbe, kijih očita občini, ne mislim reagirati, vsekakor pa želim javno pojasnilo, kako g. Caj ner lahko razpolaga z notranji-:, mi postavkami naše ponudb^?: Sam je napisal dokaz, daje priši do podatkov konkurence, vpra-L šanje je, kako, možnosti pa so,: omejene na ozek krog ljudi. Pri stavnik GG nazaije notranjihposl avk ni videl, ker je sedel pri odpiranju ponudb poleg mene| preveč oddaljen, da bi mimogri de ponudbo podrobno-čital, Torej se krog ksrči na komisijo: g.^ Pogorelčnik, g. Jeraj, g. Ročnik g. Mežnar in g. Rezman. Prosil bi-g. Cajnarja, da objavi, kdo je zaslužni kurir, kajti za enako praven nastop na naslednjem razpisu bi bilo pošteno, da bi kot; konkurenca imeli vaše podatke i analizo, ki ste jo vi že opravili. V. nasprotnem se lahko zgodi, da se bodo zahtevale določene izlo čitve, sicer ste pa dokaz za sod pregon podali kar sami. Ne bon se spuščal v demantije vaših laži| s katerimi želite načrtno oblatiti naše delo in ime, kajti za takšne?' stvari je pristojno drugo mesto® Zanimivo za bralce pa bi vseka-g kor bilo javno objaviti, kdo je spodbujal, po vaših navedbabjl nezakonitosti, pri postopkih jav-i-v.i nih razpisov za izvajalca vzdr^ zevanja gozdnih cest v občini"; Šoštanj. Vsled pojasnil bi napisa tudi to, da nam do teh del ni bilq potrebno prihajati na dvomljive načine in daje odločala predvsen cena. V vzdrževanje smo dobili,; ceste, ki jih je nekje, tudi pred ve£-j leti, preletel greder GG Nazaije^ Misl,im, da ni potrebno posebej' ; navajati, daje na. takšnih cestah -' občutno več dela kot pri redno 1 vzdrževanih. To vedno tudi šof- 1 erji tovornjakov GG Nazarje, kako j so vozili po ovinkih pod Smrekov-cem in kako vozijo sedaj. Le uporabniki cest so tisti, ki podajo' ; resnično oceno. Kategorično si upam trditi, da bi občina Šoštanj*! z izbiro dražje ponudbe ime\aJ 1 manj opravljenih del na gozdnih^ cestah. G. Cajnerju bi za konec želel uspešno vodenje podjetja po tr- , žnih zakonitostih in spoštovanju . a zdrave konkurence. Veste, tudi za tiste, ki so zavistno bolni, se najde zdravilo, pomaga-'.* li vam ga bomo najti. Pa lep jj pozdrav ob novem letu in pri^ ; hajajočih razpisih. MEdo Žlebnll0 rztzezsTVo za pam f/v go&om LIDIJA NOVAK, STARI TRG 35 (nov posl. center v Starem Velenju - 2. nadstropje) I i fSilil 1 iiMiiiiisi Vljudno Vas vabimo od pon. -pet. r. - /Z 14. - 19. h sob. /.-15. h Naročite se lahko Mi po telefonu-. 0609/657-9T6. aH izven de! časa-. 356-056 gostinstvo, trgovina, storitve Velenje, Simona Blatnika 1 Z božično novoletno ponudbo vas pričakujemo ■ v naših prodajalnah z živili ALFA, BETA in GAMA ter železnini DELTA v Šoštanju. wmm Želimo vam prijetne božične in novoletne praznikeU i m n i NK Rudar « a s s m « r Pevnik in Dema novi okrepitvi Vodstvo Rudarja si je nekoliko že oddahnilo. Zadovoljenje kot kaže tudi trener Bojan Prašnikar, saj bo njegova ekipa spomladi močnejša. Enoletni pogodbi sta za Velenjčane podpisala albanski reprezentant Gjergji Dema in dosedanji igralec SCT Olimpije Robert Pevnik, ki po poškodbi že dobra dva meseca zavzeto trenira. Velenjčani bi radi pripeljali še kakšnega igralca. Zanje je še vedno zanimiv vratar Mladen Dabanovič, enako pa tudi Gregor Blatnik. Velenjčani zanj menda ponujajo Slavka Komarja. Kot smo izvedeli je iz Romunije že prispel certifikat za Gjerga Laurenciu. AFO Dobova-Gorenje 20:30 (7:15) miaiiii**«iaiiitiia«iiisctsi! Zgolj formalnost Rokometaši velenjskega Gorenja so se zlahka uvrstili v četrtfinale slovenskega pokalnega tekmovanja. Tudi v povratnem srečanju so povsem nadigrali igralce Dobove, zanimivo - končni izid pa je bil povsem enak kot na prvi tekmi. GORENJE: Anžič, Krejan 4, Ocvirk 2, German 3, Ojsteršek 5, Plaskan 2, Khimtchenko 4, Meolic 2, Cvetko 3, Semerdijev 2, Ilič 3, Lapa-jne. Odbojka - Dva prepričljiva poraza V l.A ženski ligi so odbojkarice odigrale 11. krog. Igralke Zgornje Savinjske so na gostovanju pri drugouvrščenem Cimosu v Kopru, gladko izgubile z 0:3 in so še vedno na predzadnjem mestu. V moški l.B ligi so igralci Šoštanja Topolšice gostovali pri vodilni ■ ekipi Simonov zaliv v Izoli in tudi izgubili z 0.3. Sedaj so trdno na četrtem mestu, v naslednjem krogu pa si lahko točkovno bero spet izboljšajo, saj bodo gostili zadnjeuvrščeno drugo moštvo Olimpije. Elektra - Nov neuspeh doma V moški B ligi so košarkarji odigrali 13. krog, ki je bil za košarkarje Elektre nesrečen. Vnovič so namreč izgubili v svoji dvorani, tokrat tesno z neposrednim tekmecem na lestvici, ekipo Bistrice. Rezultat je bil 69:66 za goste, obe ekipi pa si sedaj delita šesto mesto. Karate-Odlični V Trbovljah V soboto in nedeljo je bil v Trbovljah 23. mednarodni turnir v borbah in katah. Nastopilo je 509 tekmovalcev iz 54 klubov in sedmih držav, z dobrimi nastopi v hudi konkurenci pa so se izkazali tudi člane Karate kluba Tiger.Mirsada Tabakovič je bila v težki kategoriji peta v borbah in šesta v katah, peti je bil Zekerijah Tabakovič v svoji kategoriji. V kategoriji do 12 let je bila Alisa Redžič sedma, Amra Husanovič pa deveta, v isti kategoriji je bil pri dečkih Emanuel Ibralič peti. Pri SOŽITJE MEDOBČINSKO DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM VELENJE Redki so, ki ponudijo pomoč, preden jih zanjo prosiš. Petni Rebernttu m sodelavcem Studia Bebernik, se za donacijo v letu 1995 iskreno zahvaljujemo! M Soiitje - Medobčinsko druStvo m TRGOVSKO PODJETJE uINTjRLADE d.o.o. EXPOHT - IMPORT Generalki zastopnik V SLOVENIJI IHTRADE d.o.o: Maribor, Mlinska 22, 62000 Maribor tel.: 062/22-66-00, 062/22-42-30, fax 06^22-66-13 ffliJttJ ALI JE TO MOGOČE... TA HIP: ZELO UGODNI AKCIJSKE CENE APARATOV SAMSUNG! (TV, VIDEO, HI-FI, CAMCOROERJI, VIDEOKAMERE, MIKROVALOVNE PEČICE...) ... JE, VENDAR SAMO V INTRADE" MARIBOR! .. i 11 > • w < Mm^mmiM Ii Ijri^' ti Del. čas v DECEMBRU: vsak dan od 9.-19. ure, v soboto od 9.-18. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13 Tyy-r,-'.v: iv * -• -'."..v,,' •■ , , i ■ ■ v i s ; ? ? ? -.s 1, ' ." v -ji it i Ponosni smo na vas Rometašice Vegrada so prijetno presenetile ali kar navdušile z igro v jesenskem prvenstvenem delu. Po polse-zoni so druga najuspešnejša ekipa v prvi državni ligi, saj so pred njimi le igralke Krim Electe. Tako se spet vračajo na staro pot, ko so bile dolga leta, tedaj skupaj z Olimpijo, prav tako v samem vrhu slovenskega rokometa. Žal je nato klub začel drseti navzdol, znašel seje v takšnih finačnih težavah, da so celo že bali, da bo prva ekipa morala nehati tekmovati. Pred dobrim letom dni pa je njihov glavni pokrovitelj postal velenjski Vegrad, ki je seve- da najzaslužnejši, da seje klub spet krepko postavil na noge. Po končanem prvenstvu je predsednik kluba Ivo Kroflič povabil dekleta in vodstvo kluba na sprejem, na katerem je izrekel zadovoljstvo ob drugem mestu ter se hkrati zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali klubu. Dekletom sta za jesenski uspeh čestitala tudi direktor Vegrada Muharem Bolič in velenjski župan Srečko Meh. "Podobno kot si same, si tudi mi želimo, da bi bila tudi druga sezona enako uspešna. Vegrad je ponosen na vas, seveda pa vas pričakujemo tudi v Evropi," je med drugim dejal direktor Bolič ter se hkrati zahvalil tudi županu za podporo občine klubu. dečkih do 15 let je bil Bego Avdič četrti, v borbah pa se je izkazal Mladen Stojnič z drugim mestom. Odličen je bil tudi Omer Tabakovič, ki je bil med 50 tekmovalci drugi. Florida - Katarina druga nosilka lll!I!iili((II(<8III8lllll> V svojem stilu Katarina Srebotnik nadaljuje izvrstne igre na Floridi. Na tako imenovanem Eddy Herr tunriju je izgubila šele v finalu, na drugem Sunshine turnirju pa je blestela od začetka do konca in v finalu premagala Nanuševičevo iz ZR Jugoslavije kar s 6:0 in 6:1. V nedeljo je stekjlo še neuradno svetovno mladinsko prvenstvo za mlade igralke (Orange Bowle), na katerem so Katarino postavili za drugo nosilko, prva pa je Madžarka Gubashi. Na tem turnirju nastopa kar 128 mladih tekmovalk iz vsega sveta, Katarina pa je odličnimi dosedanjimi nastopi dokazala, da sodi v krog favoritinj. V prvem krogu je s 6:3 in 6:2 premagala Italijanko Sereno Casughi, v drugem kanadsko predstavnico s 6:0 in 6:0, v tretjem krogu pa je bila včeraj njena nasprotnica Slovenka Nives Čulum. Plavanje w « m % m m m Zmage za Tino, Jerneja in štafeto Mladinke državne prvakinje Naslovu jesenskih podprvakinj so mladinke Vegrada dodale državni naslov na finalnem turnirju v Ajdovščini. Na njem so poleg njih in gostiteljic sodelovale še vrstnice Žalca in ljubljanske Olimpije. Mlada velenjska dekleta so premagala Ajdovke s 23:14, v tekmi za prvo mesto pa Žalec z 21:16. V tekmi za tretje mesto so igralke Mlinotesta premagale Olimpijo. Za najboljšo igralko so izbrali Tanjo Doler (Žalec), za vratarko Majo Grudnik (Vegrad), najboljša strelka pa je bila Dejana Stevanovič (Vegrad). Igrale so: Oprešnik, Brelih, Osmanovič, Nojinovič, Zlodej, Krajnc, Stevanovič, Ibralič, Rodič, Majdarič, Raukovič in Grudnik. Štiri v reprezentanci Mladinska ženska rokometna reprezentanca Slovenije je te dni na pripravah v Italiji. Mlade reprezentantke se pripravljajo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo maja v Franciji. Na pripravah so tudi igralke Vegrada in sicer Grudnik, Krajnc, Stevanovič in Raukovič. vos Smučarski skoki Odlična v kombinaciji V italijanskem Predazzu je bila mladinska tekma alpskega pokala v nordijski kombinaciji. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi Rolando Kaligaro in Peter Čeh. Kaligaro je bil peti in Čeh enajsti, po skokih pa je kazalo še bolje, saj je Kaligaro vodil, Čeh pa je bil peti. V nedeljo je bila v Kranju prva tekma za dečke do 14 in 15 let. Pri mlajših je bil Globačnik deveti, Kočnik pa 22., pri dečkih do 15 let pa sta bila med Velenjčani najboljša Živic na šestem in Zorko na trinajstem mestu. Konec prejšnjega tedna je bilo na najmanjših skakalnicah ob velenjskem gradu občinsko šolsko prvensto za učence prvih štirih razredov. Na Manjši napravi so bili med mlajšimi najboljši Matic Nadvežnik (Livada), Gašper Pečnik (Šalek) in Jernej Krmelj (Livada), pri starejših Aleksander Sevčnikar, Uroš Kroflič (oba Vinska Gora), na večji skakalnici pa Grega Glušič, Dejan Škoflek (oba Vinska Gora) in Lojze Vrčkovnik (Šalek). V skupni razvrstitvi je premočno zmagala OŠ Vinska Gora pred OŠ Livada in OŠ Šalek. Streljanje « » ss ». m a Veternik najbolje meril Na vsakoletnem strelskem tekmovanju med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani so tokrat bili boljši strelci iz Hrvaške. Srečanje so dobili s 6:2. Slovenski strelci so dobili v članski in mladinski konkurenci s puško. V pištolskih disciplinah so za Slovenijo nastopili Velenjčani Veternik ter mladinke: Matijevič, Suljič in Durakovič. Simon Veternik je dosegel 4. mesto z najboljšim izidom (566) slovenskih pištoljarjev. Razočaral je najboljši strelec Slovenije Kranjc, saj je nastreljal le 562. 4. mesto je pripadlo tudi Matijeviči s 338 krogi, 5. Suljičeva 334, 6. Durakovičeva 331 krogov. Najboljši izid srečanja je dosegel Debevc s 592 krogi. V 3. krogu turnirja prijateljstva za pionirje je velenjskim pionirjem pripadlo le 6. mesto s 522 krogi. Za ekipo so nastopili Vrečar 177, Mihelak 175, Sotler 170. Zmagala je ekipa Kon Tolmin s 531 krogi, lez a krog je zmanjkalo Velenjčanom, da bi osvojili 3. mesto. i'">' v V Mariboru je bil preteklo soboto in nedeljo 5. "Božičev memorial" za spomin na tragično preminulega predsednika tega mariborskega kluba. Plavalci so-tekmovali v kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic ter dečkov in deklic. Nastopilo je 530 plavalcev (16 iz Velenja) iz 17 klubov Slovenije in Hrvaške. Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev: Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 32.60, 4. Teja Tomažič 34.25; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 36.39, 4. Nina Sovinek 38.62, 7. Teja Tomažič 40.07; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 37.63, 3. Maja Sovinek 40.77, 7. Nina Sovinek 41.30; 50 m prsno: 6. Teja Tomažič 44.40; štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Velenje 2:35.37 (Maja Sovinek, Teja Tomažič, Nina Sovinek in Tina Pandža). Mlajši dečki - 50 m prosto: 3. Jernej Ocepek 30.69; 50 m delfin: 1. Jemej Ocepek 33.87; 50 m hrbtno: 3. Jernej Ocepek 35.52; 50 m prsno: 4. Jernej Ocepek 41.54. Deklice - 50 m hrbtno: 9. Mojca Kukovič 38.65; 100 m prsno: 10. Mojca Kukovič 1:30.47. Dečki - 50 m hrbtno: 7. Matic Kotnik 34.41; 100 m hrbtno: 9. Matic Kotnik 1:30.47. Namizni tenis Mladi igralci Ere so bili uspešni tudi ta vikend, saj sta se fantovska in dekliška ekipa uspeli uvrstiti v finale ekipnega pionirskega prvenstva Slovenije. Fantje so kvalifikacije igrali v Mariboru in se s postavo: Vodušek D., Grlica, Sever in Šile uvrstili na drugo mesto. Dekleta so igrala v domači škalski dvorani in v postavi Koprivec, Rampre, Sluga in Klemenčič in dosegla enak rezultat, ki jih vodi med 8 najboljših pionirskih ekip Slovenije. V Križah na Gorenjskem so organizatorji odlično izvedli 5. mednarodni božično-novoletni turnir za mladince. Med 100 nastopajočimi je pri fantih zmagal reprezentant BiH Bojan Tokič pred našim Urošem Slatinškom. Njegov uspeh sta dopolnila z osvojitvijo 3. mesta Damijan Vodušek ter s 7. mestom Jure Slatinšek. .. mA. V. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VELENJE Oddelek za upravne notranje zadeve Uporaba pirotehničnih izdelkov Uporabo pirotehničnih izdelkov določajo Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja (Uradni list RS št. 58/92 in 70/95) in Odlok o komunalnem in javnem redu ter miru (Uradni vestnik občine Velenje št. 17/90,16/92 in 15/94). Pirotehnični izdelki so snovi, ki pri normalni namembni uporabi ne morejo imeti škodljivih učinkov za ljudi in premoženje in se po zakonu o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh, ne štejejo za eksplozivne snovi (2. člen Pravilnika o kategorizaciji...). 17. člen Pravilnika o kategorizaciji... določa, da lahko ob upoštevanju navodil na izdelku vsakdo uporablja pirotehnične izdelke razreda I in II. Otroci lahko te izdelke uporabljajo pod nadzorstvom staršev oziroma skrbnikov. Pirotehnični izdelki razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 2. januarja (17a. člen Pravilnika...). V ta sklop pirotehničnih izdelkov spada večji del petard in raket oziroma pirotehničnih izdelkov za izvedbo manjšega ognjemeta, ki se nahajajo na listi eksplozivnih snovi, ki se smejo dajati v promet (Uradni list RS št. 66/93) in jih lahko kupimo v prodajalnah, ki imajo dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve RS. Pirotehničnih Izdelkov Iz prejšnjega odstavka nI dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve ter na mestih, kjer je naključno zbranih večje število ljudi. Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek, kdor uporablja pirotehnične izdelke v urbanih središčih in na drugih mestih, kjer se z njihovo uporabo, ne glede na dnevni čas, moti mir ali se vznemirjajo ljudje oziroma kako drugače ogroža javni red in mir (9. točka 42. člena Odloka o komunalnem in javnem redu...). Uvedbo postopka o prekršku predlaga pristojni upravni organ, pristojni inšpektorji, Policijska postaja ali oškodovanec (47. člen Odloka o komunalnem in javnem redu...). Upravna enota Velenje poziva vse uporabnike pirotehničnih izdelkov, da se ravnajo v skladu z navedenimi predpisi. Andreja Mevc, dipl. obr. vodja oddelka t i n , . ■j i' '.i- -r" f'tl rj > <\-otfc>' i 5 -:"4\ j';'' t fl rt-sVi-1? f PONEDELJEK, 25. DECEMBRA SLOVENIJA 08.35 Otroški praznični spored sledi Zlati prah, 1/4 08.50 Božičkovo darilo 09.00 Srečko, risanka 09.25 Take božične, božične pesmi Janeza Bitenca 10.00 Maša, prenos iz evangeličanske cerkve iz Ljubljane 11.00 Severna obzorja 11.55 Urbi et orbi, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II., prenos s trga sv. Petra v Rimu 12.30 Pikijev čarobni božič 13.00 Poročila 13.05 Sveta noč - slov. jaslice 13.50 Zgubica, 1. del dansko Šved. filma 15.15 Abraham, pon. 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 11/12 18.05 Simpsonovi, 12/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Otrokom za praznike 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Slovenska beseda na Koroškem 21.35 Pojoči kozak, dokum. oddaja 22.05 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: Fina gospa; Huda telesna poškodba SLOVENIJA 2 10.30 Utrip 10.45 Zrcalo tedna 11.00 Po domače 11.45 Nedeljskih 60 12.45 Božični koncert 13.50 Policisti s srcem, 7/26 14.35 SOVA, pon. sledi Spletke, 3/4 15.25 Huda telesna poškodba, 16.15 Poirot Agathe Christie 18.00 Reg. studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Jose Carreras, Natalie Cole in Placido Domingo -božično praznovanje, pon. 20.15 Abraham, 2. del 21.50 Duh velikih jezer, dokum. film 23.15 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 437. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 OTROŠKI BOŽIČNI KONCERT 10.15 Božične pesmi citrarke TANJE ZAJC-ZUPAN 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 GOST V STUDIU: DR. VEKOSLAV GRMIČ 21.05 ŠALEŠKE PRED1CE '21.40 OTR. BOŽ. KONCERT 21.55 Božične pesmi citrarke TANJE ZAJC-ZUPAN 22.15 MARIAH CAREY 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 Videostrani do 24.00 koma. Svoji "stranki" se seveda predstavlja v človeški podobi -toda svoje rpave identitete ji ne sme izdati. Film je nekakšno vsebinsko nadaljevanje Capri-nega filma... TVS2 14.05 BOŽIČEK, brit. film, 1985 Režija: Jeannet Szwarc Igrajo: David Huddleston, John LJthgrow, Burgess Mere-dith V tem filmu Božiček postane povsem navaden človek. Davno tega je gozdar s svojo ženo obiskoval za božič podeželske ot-groke in jih obdarjal. Na enem teh dobrodelnih potovanj ga zajame snežni vihar in zdi se, da bo vzel konce. Nenadoma pa se zbudijo jeleni, nato še dobri mož in njegova žena. Nenavadna svetloba jih opozori, da se nahajajo v drugačnem svetu. Rešili so jih škratje s severnega pola, ki so jih naredili za nesmrtne, mož pa naj bi služil v njihovi tovarni igrač in jih vsak \ Vbdžil z feteč&j$lenjo vprego do-\ t" v "v C .P C' TOREK, 26. DECEMBRA SLOVENIJA 1 21. decembra 1995 08.45 Zlati prah, 2/4 09.00 Pajacek in punčka, igrani film 09.30 Drejček in trije mar-sovčki, 3/10 09.50 Zgubica, dansko Šved. film 11.10 Že veste 11.25 Najbolj nori božič, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 15.15 Abraham, 2. del 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 11/13 17.40 O praznikih: božič 18.00 Samo za šalo, 7/7 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 13/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 12/20 sledi Huda telesna poškodba, 3/10 SLOVENIJA 2 14.40 Simpsonovi, 12/48 15.05 SOVA, pon. sledi Fina gospa, 8/10 15.35 Huda telesna poškodba, ■2/10 16.30 Trnuljčica, balet 18.00 Športnik leta, prenos 19.00 Iz življenja za življenje 19.30 Videošpon 20.20 Svet, ki se spreminja, dokum. oddaja 21.10 Roka ročka 22.10 Rojstvo naroda, dokum. film 22.25 Ko zaprem oči, slovenski film VTV 09.15 Testni signal 09.30 GOST V STUDIU: DR. VEKOSLAV GRMIČ, pon. 10.30 ŠALEŠKE PREDICE, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 20.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 438. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST; Tema: Plavanje 21.15 IVEK, KDO TE JE UBIL, dokumentarni film o uboju Ivan Krambergeija 22.05 BOŽIČNO-NOVOLETNA MARJANCA, reportaža iz Velenja 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 Videostrani do 24.00 stavljal vsem otrokom na Zemlji. Mine mnogo stoletij in otroci več ne verjamejo v Božička. Pa tudi on ne razume več skomer-cializiranega sveta... TVS2 20.10 ABRAHAM, 1. del filma, 1993 Režija: Jospeh Sargent Igrajo: Richard Harris, Barbara Hershey, maximilian Schell Pred dobrimi dvemi leti je začela nastajati v mednarodni koprodukcijiprva popolna ekra-nizacija Biblije, na katero so se producenti in avtorji pripravljali z vso temeljitostjo in odgovornostjo. Skrbna izbira prizorišč in igralcev, premišljena kostumo-. grafija in zvestoba besedilu so samo nekateri od elementov obsežnega projekta, ki bo v celoti obsegal 20 celovečernih filmov in prolog z nalsovom Geneza. Pri pisanju scenarijev sodelujejo katoliški, protestan-stki in židovski strokovnjaki iz Evrope in Amerike, upoštevajoč različne interpretacije starq z$-. -i* veze... SREDA, 27. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.30 Zlati prah, 3/4 08.45 Junaki petega razreda, j 1/3 09.20 Risanka 09.45 Još in Jaka, musical 10.50 Smrt Jugoslavije, 4/5 11.40 Iz življenja za življenje s 12.05 Skrivnostni svet Arthurja; Clarka, 9/13 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 Opus 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Sorodne duše, V3 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Bonboniera, tv film 21.05 Proteus 21.30 Radensko polje med poplavo in sušo 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 14/22 sledi Huda telesna poškodba, 4/10 SLOVENIJA 2 15.40 Zgodbe iz školjke 16.10 Samo za šalo, 7/7 16.40 SOVA, pon. sledi Ko se srca vnamejo, 12/20 17.05 Huda telesna poškodba, 3/10 18.00 RPL studio Luwigana 18.45 Starodavni vojščaki, 6/13 19.15 V vrtincu 20.05 Večerni gost 21.05 Svet na zaslonu 21.55 Božična zvezda, dokum. oddaja 22.45 Šylvie Guillem: portret balerine 22.30 Omizje VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 438. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.15 ŠPORTNI GOST, pon. -10.40 IVEK, KDO TE JE UBIL, pon. dokumentarnega filma o uboju Ivana Krambergeija 11.30 BOŽIČNO-NOVOLETNA MARJANCA, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE. 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 NAJ SPOT; Gost: Skupina NAPOLEON 21.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, 1. del namizanke 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.50 TV IZLOŽBA 21.55 Videostrani do 24.00 Ponedeljek, 25. decembra TVSl 13.50 ZGUBICA, dansko švedski film v dveh delih, 1992 Režija: Jorgen Vestergaard Igrajo: Bjarke Smitt Vester-mark, Amalie IhleAlstmp, JurtRavn Pota domišljije ne poznajo nobenih meja, še posebej ne pozna meja otroška domišljija, kisi dogodivščine domišlja in umišlja in tudi igrače, te zveste spremljevalke otroških iger, na skrivnosten način oživijo in začno odločilno posegati v dogodke. Tako se dogaja tudi malemu Eigilu, ki ima v svojem nahrbtniku spravljeno malo muco, ki ji je ravno prav dolgčas, da bi potrebovala sebi primerno družbico. In nekega dne jo res dobi, ko Eigil vozi svoje kolo po gozdni poti, najde ob njen simpatičnega možica, Zgubico, ki kar smukne v njegov nahrtjtnjk jp (ako itpataz rpuco ' družbo in norega prijatšlja... r-T. ^ 'Hil-mH f 21. decembra 1995 mm BELA 2msxg Policijske akcije bodo pogostejše! Policisti Policijske postaje Velenje so v zadnjih dneh že izpeljali več poostrenih nadzorov prometa in več akcij, kjer so budno spremljali dogajanje na področju javnega reda in miru, še več akcij pa pripravljajo za konec tega tedna. V sobotni akciji, 16. decembra, so med vozniki "iskali" tiste, ki vozijo pod vplivom alkohola. Policisti temu pravijo, da je šlo za poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili so 82 voznikov in za 31 od njih odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultati: 17 voznikov je imelo vsebi več alkohola kot dovoljujejo pravila, 12 jih je bilo na še sprejemljivi meji, 2 pa sta preizkus alkoholiziranosti odklonila. Policisti so v eni noči tako "pobrali" 19 vozniških dovoljenj. j Dan oziroma noč prej, v petek, 15. decembra, pa so šli policisti v akcijo kot civilisti in spremljali dogajanja na področju javnega reda in miru. In glej ga vrabca, tisto noč je bilo v Velenju vse mirno. Niti petarda ni počila nikjer tako, da bi vznemirjala občane! Po denar v predal! V sredo, 13. decembra, okoli 14. ure sta prišla v prodajalno Irman v Šoštanju dva mlajša moška. Medtem, ko sta prodajalko zmotila, je eden izkoristil nepazljivost in iz predala ukradel 26.650 tolarjev. Poskus posilstva Zgodi se tudi kaj takega, kot seje zgodilo R.R. iz Velenja, ki sije v sobo v hotel Vesna v TopolšicipripeljalS.T.inodnje,koježešla z njim, tudi pričakoval kaj več kot le klepet. Kako natanko je svoje pričakovanje izražal, policijsko poročilo ne govori, pove pa, da so ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa posilstva in odvzema prostosti policisti ovadili. Preiskovalni sodnik gaje zaslišal v nedeljo. Rezervnih delov ni imel časa uporabiti V nedeljo, 17. decembra, zvečer, se je A.S. v Šoštanju, na Kajuhovi cesti, spravil nad osebni avto in izvršil tatvino delov osebnega avtomobila. Ampak akcija ni uspela, kjer so ga policisti še isti večer zasledili, mu odvzeli ukradeno in napisali ovadbo. jHHHH parkirnem prostoru, 2 kršitvi javnega reda in miru in 2 vloma. POLICIJSKA POSTAJA Relativno miren teden Prejšnji teden je v Zgorni Savinjski dolini minil dokaj mirno, tako ugotavljalo policisti sami. Na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Mozirje se je pripetilo 5 prometnih nezgod, vse so se k sreči končale le z materialno škodo, zabeležili so 4 poškodovanja vozil na ocajt Stari trg 12, tel: 856-763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420 skih stroje trgovina • g. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA TRGOVINA NA TOMŠIČEVI 15 OBRATUJE NEMOTENO TUDI MED PRAZNIKI IN SICER: VSAK DAN OD 7. DO 23 URE. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V PRENOVLJENEM GOSTIŠČU POCAJT NA STAREM TRGU 12 V VELENJU. REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE SPREJEMAMO NA TELEFON: 063 / 856 - 763 ŽELIMO VAM PRIJETNE I3DŽIČIHE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 19961 .........................................s Trčil in to v policiste! Nekaj minut po polnolči, v sredo, 13. decembra, seje v Preboldu pripetila nevsakadnja nesreča. 46-letni Milan P. je najprej kršil javni red in mir v zasebnem prostoru. Na podlagi prijave je na kraj razgrajanja odšla policijska patrulja iz Žalca. Ko sta se policista z intervencijskim vozilom peljala po dovozni cesti do stanovanjskih blokov Na zelenici v Preboldu, jima je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal kršitelj. Milan, ki je opazil vozilo policije, je začel močno zavirati, na spolzki cesti pa ga je zaneslo levo in trčil je v stoječe policijsko vozilo. V trčenju sta oba policista utrpela lažje telesne poškodobe. Pri preizkusu alkoholiziranosti je elektronski alkotest Milanu pokazal, da ima v organizmu 2,77 promile alkohola. Kaj bo vlomilcu album s fotografijami? Zavijanje gasilskih siren V preteklih dneh je zagorelo enkrat. In to v nedeljo. Na Šercer-jevi 13 je bilo, v stanovanju S.V., gasilce pa je za pomoč zaprosil njen sosed. Do požara je prišlo, ker se je vnel adventni venček. Škoda je precejšnja predvsem zaradi saj, ki so precej umazale stanovanje, sicer pa požara ni bilo težko ukrotiti. Ob tej priložnosti vas gasilci opozarjajo, da ste previdni pri prižiganju svečk in tudi novoletnih lučk na jelkah. Če vas ni doma, jih raje ugasnite. To naredite tudi ponoči,'sploh, ker se na našem tržišču še vedno pojavlja veliko neatestiranih lučk ■ bš V sredo, 13. decembra, med 8.30 in 10.30 uro, je neznanec vlomil v starejšo in novo hišo last Ivana H. iz Ločice pri Vranskem. Odnesel je album s fotografijami in zbirko bankovcev različnih držav, žepno uro, daljšo žensko jakno iz lisičjega krzna in več zlatega nakita v skupni vrednosti 300.000 tolarjev. • ■ ■ »« avila akcijo: - ............................................... t* » » «.«%* o » k . •• - - SL. »i., .epse je brez;njih! zde dovoljeno l do 2. januar * čas« prej* seljih, v zaprt jih, kjer to moti <' f iistrstvo za not preventr 3e, lepše jc brč pokaio s petardami. Če pa j i žf^ imajo, naj jih^ ugepiro- , , „ "igi prinesejo na katerokoli policijsko enoto. V za petardo bodo je. asiio. tcr simbolično pot Mi In .bival-..... jc. pravijo policisti, da zoper tiste, ki bodo ■petarde prinesli, ne bodo ukrepali. S to akcijo želijo policisti skupaj z državljani ' : ... motenja 111 ogrožanja d.. ;i h in lanuh -.obe /M mm pohištvena industrija polzela p.o. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA tel.:063/720-020 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 1.12.1994 DO 10.1.1995 Nudimo vam pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavče, vzmetnice, ostanke od izvoza in še in še. Bogata ponudba, dodatni novoletni popust, možnost plačila na več obrokov. Ob zaključku akcije nagradno žrebanje 30-tih praktičnih nagrad za nakupe nad 30.000 SIT. GARANT POLZELA - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM tel.063/720-020 NE DOVOLITE SI, DA NAS NE OBIŠČETE! ŽELIMO VAMi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ARTES Računalniška avtomatizacija tehnoloških sistemov, d.o.o. Efenkova 61, 63320 VELENJE tel./fax: 063 856-112 RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA Smo podjetje za računalniško avtomatizacijo tehnoloških sistemov. V svojih rešitvah uporabljamo strojno opremo naslednjih proizvajalcev: Opto Mistic, General Electrics, Siemens in AEG Modicon (za PLC NIVO) in Texas Micro, Acer, IBM in DECpc (za računalniški nivo). Aplikacije razvijamo na orodjih FIXDMACS (Intellution) in programskem jeziku C (Mirosoft). Ponujamo celovite projektne rešitve računalniških sistemov za nadzor in krmiljenje tehnoloških procesov. Zaradi širitve poslovanja iščemo nove sodelavce. Zaželjeno je pasivno znanje angleškega jezika in minimalne izkušnje na področju procesne avtomatizacije. Vaše ponudbe z opisom vaših delovnih izkušenj, izobrazbe in življenjepisom pošljite na našnaslov do 15. januarja 1996. 0 kraju in času skupnega razgovora vas bomo pismeno obvestili do 30. januarja 1996. Vljudno vabljeni! Takoj želimo zaposliti: 1. VIŠJI PROGRAMER (zaželjena visoka ali višja izobrazba tehnične usmeritve) delo na SCADA sistemih in PLC-jih; 2. PROGRAMER • V (zaželjena srednja izobrazba) .-V- -.-•>■, programiranje in izdelava tehnične dokumentacije. PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA "PUP", p.o. Koroška cesta 37/b, 63320 Velenje RAZPIS ZA PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA Objavljamo prodajo poslovnega prostora v pritličju stavbe Blagovnice Gorica ob Goriški cesti 46 v Velenju, v skupni izmeri 16,30 m2, v katerem je trenutno čevljarska delavnica. Izhodiščna kupnina znaša 1.500 DEM neto na m2, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Preurejanje prostora in obratovanje je dopustno le s soglasjem lastnika stavbe TP DOLINA ter na podlagi ustreznih upravnih dovoljenj, kar je v celoti stvar kupca. Ogled prostorov je mogoč vsak delovni dan od 7. do 15. urfe, po predhodni najavi ogleda v tajništvu podjetja. Interesenti so vabljeni, da svoje ponudbe oddajo na naslov Podjetje za urejanje porstora, p.o., Koroška cesta 37/b, 63320 Velenje, pod oznako "Gorica", v 15 dneh po objavi razpisa v lokalnem Časopisu.' PUP, p.o. CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE ZAUPANJE, PRIPOROČAMO PA SE TUDI V NOVEM LETU ! Imm ljž/U I Telefon/fax:: 063/728-080 107,8 MHz ICAIMO VBLEHJE F**- Kcmicnatcistrinic^^ POL0K Marjana Velenja Koroška §4, TO. 856-856 f |r\I\ f HT ^semzue&tlnv I vn i) kupcem/ —s I zaAiuifufem&za/ j aksA. 'MLioi TRSaynn če/io&t&zadavalfrU/z 1 mm Dino°n namotudi^u^.ko M STnnm im . 1 jMAhafa/. tel.: 893-760 tj^M Sf ep ožiti teA/ srečno; 'uv Jm zada\jxJjno/ noAm/ leto, 1996! KLEPARSTVO"^ " ^ nčAkpvo OfCS VLEIL1 /l//V:iOl|jri?MO SJE Vi4>I PRIJETNE ItOTllM P'RAZMIKE, SRJECVmVDRAVO lN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1996. I ZASTOPNIK ® d.0.0. Trzin W PRODAJALNA VELENJE 7 KARDELJEV TRG 10 tel.: 063/853-569 SLOVENIJE Božiček in Dedek Mraz bosta z obiskom trgovine Zastopnik storila dobro potezo! DARILA ZA CELO DRUŽINO! NOVOLETNI , POPUSTI za ^ oblačila in igrače! OBMOČNA ZBORNICA VEL EN J E ZAROVA 25, VELENJE TEL.: 063 / 855 - 079 mm^Mm 4 POSLOVNIM PRIJATELJEM j§ V jpSFESKO?996. LETO. , NOVOLETNI POPUST! 25 % na redne in posebne cene . za najem vozji srednjega i in višjega razreda CEPLAK TRGOVINA Prešernov trg 5, 63325 Šoštanj, tel.: 063/881-307 BOŽIČEK in DEDEK MRAZ IH, kupujeta pri nas! Kupcem se zahvaljujemo za zaupanje ter jim telimo prijetne božično- ^M novoletne praznike ter f uspešno novo, 1996. letaJ . ■ ČEPLAK TRGOVINA v blagovnici Dolina, Goriška 46, Velenje tel.: 063/852-693 int. 212 & M |S Rezervacije in informacije: Velenje, stari trg 36 5j 063/855-552 S Celje, Mariborska 13 1 063 / 26 - 551,26 - 515 Vsem svojim strankam in partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vam Mmo ves le BOŽIČNE PRAZNIKE TEK SREČNO NOVO LETO 1996.( gJJIlSggJjggjlgiilp!'^^ Kompas Herto * E^fe' Renat a Car, Hertz International Llcensee, Ljubljana, Celovška 206 KOMPAS, TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)_ 11*fl Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. ■naiaiaii ibbmbhshbi ^Nenaročenih rokopisov in^foto^rafii ne vračamo. 4 sv ■■*■■■-■■ Vi IV jubileju so izročili plahe, va usta n o vitelje/if£Hfy Glgser, Zofiji Klobča cii fifiravner, Jank vk^Haroldu Kareji Martinu Kopačiftftla. Sramlu, Jaiiku*Volfy ;u Zorku in mag. Er^iic, Priznanje za urejeno okolje tudi Premogovniku Velenje Premogovnik, ki noče biti "umazan" V okviru slovenskega turističnega projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki sta jo organizirala Turistična zveza in Gospodarska zbornica Slovenije, je potekalo tudi tekmovanje slovenskih podjetij za najlepše urejeno okolico. V tekmovanje, v katerem so sodelovali večji industrijski obrati iz vse Slovenije, je Območna gospodarska zbornica Velenje predlagala Premogovnik Velenje. Premogovnik Velenje seje na tekmovanju uvrstil na 3. mesto, takoj za ljubljanskim Lekom in novogoriškim MIP-om. Priznanja, ki sta ga na priložnostni slovesnosti v Leku podelila predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije Francka Gabron, so bili še posebno veseli v Premogovniku Velenje. "Vedno in povsod velja, da je premogovniška dejavnost umazana, da je povezana z onesnaževanjem okolja in puščanjem negativnih posledic. Če nam je uspelo v okviru filozofije, ki jo v podjetju imamo, daje ekološke probleme treba sproti in kvalitetno sanirati, v taki meri, da so všeč tudi ljudem, ki s strokovnega vidika to sanacijo ocenjujejo, potem je to izjemen dosežek. V imenu celotnega kolektiva sem bil prav ponosen, da smo dobili to priznanje," je povedal direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. Priznanje tudi za velenjsko občino ne pomeni malo. V obrazložitvi, ko je Mestna občina Velenje dobila najvišje priznanje za najlepše urejeno mesto v kategoriji večjih mest, je bilo posebej poudarjeno, da je dobila prvo mesto prav zato, ker je Premogovnik zelo dobro saniral svoja degradirana območja. Tudi zato kolektivu 20 let društva ekonomistov Vel@§ije Ekonomisti Šaleške doline so proslavili pred dnevi dvajsetletnico delovanja. To je bilo, kot je uvodoma poudaril predsednik društva Borut Meh, uspešno. Organizirali so mnoga strokovna predavanja in srečanja na katerih izmenju-jejo izkušnje in se aktivno vključujejo v razreševanje mnogih aktualnih vprašanj s področij, ki jih pokrivajo, krepijo pa tudi sodelovanje med podjetji v katerih so zaposleni. 15 ' Po mislinjski dolini Pomoč prihajas vendar bolj počasi O tragediji pri Pristovnikih v Završah, ko je do tal pogorelo gospodarko poslopje ter 50 glav živine in veliko opreme, smo že poročali. Pri občini Mislinja seje odprl posebni žiro račun, prvi je pomoč ponudil tudi župan Mirko Grešovnik s sodelavci, potem pa je na različne načine stekla akcija. Pri nabiranju so se zlasti izkazale posamezne stranke, še posebno SLS, po finančni plati so po svoje pomagali tudi številni posamezniki. In kot nam je zatrdil Jože Ursej, ki s strani občine neposredno vodi vse aktivnosti, seje do sedaj na žiro računu nabralo okroglih 350.000 tolarjev, veliko ljudi pa Pristovnikovim pomaga v materialni in drugih oblikah. Pripravili bodo božični koncert Prizadevni člani Kulturno umetniškega društva Mislinja pripravljajo 26. decembra ob dnevu samostojnosti v kulturnem domu Šentilj ob 10. uri zanimiv in pester konccrt. S številnimi V ponedeljek, 18. decembra, je Nacionalna finančna družba, največja med vsemi družbami za upravljanje s certifikati, organizirala novinarsko konferenco, kjer je predstavila svoje delovanje v preteklem letu in podala mnenje o poteku privatizacije. Nacionalna finančna družba je doselj sodelovala na treh iavnih dražbah in na niih kupila pakete delnic oziroma deležev 25 podjetij, med njimi tudi Našega časa. Zanje je porabila 5,2 milijardi SIT ali 18,2 odstotka zbranih certifikatov iz prve izdaje delnic. Nakupne cene so v poprečju presegle izklicne cene le za 1 odstotek. Stanislav Valant direktor družbe meni, da bo prve divi-dende družba izplačala šele takrat, ko bo DokuDlieneea 90 Premogovnika to priznanje pomeni še toliko več. "Nismo sanirali okolja zato, da bi tekmovali. Krajinske zasnove, ki smo jih pred leti skupaj z Zavodom za urbanizem in strokovnjaki iz Slovenije in recitacijami, še več pa bo seveda najrazličnejše glasbe, se bodo tako predstavili Mladinski pevski zbor Fidelis, pa nepogrešljiva Babnikova godba iz Šentilja in oktet Mislinja. Skratka v teh prazničnih dneh, ko leto počasi jemlje slovo, se obeta zanimiva prireditev, ki bo vredna ogleda. Božične tievetdnevnice tokrat ne bo V Dovžah pri Mislinji, tej idilični vasici, se je pred božičem ohranil zanimi ljudski običaj. Devet dni pred tem praznikom so namreč od hiše do hiše nosili krepko čez pol metra visok kip Marije in vsakič ga je v svoje zavetje sprejela druga družina. Ob kipu seje tako zbralo staro in mlado, kip so navadno nosili otroci s prižganimi svečkami in prepevali pesmi na božično tematiko. Kot nam je povedala 75-letna Marija Tretjak, je kip Marije iz Rinice na Pohorju semkaj v Dovže prinesla njena prababica pred skoraj 200 leti. Letos pa tega običaja ne bo, je še s trpkim prizvokom dodala. Stari to čedalje težje pripravijo, mladim pa za takšen dogodek ni kaj preveč. Škoda, resnično škoda, morda pa bo prihodnje leto ta tradicija le ponovno zaživela. ■ Silvo Jaš Tiskovna konferenca Nacionalne finančne družbe Družba Je sodelovala na treh javnih dražbah odstotkov družbenega kapitala. Ker privatizacija poteka počasi, se naj bi to zgodilo šele leta 1998. Na koncu konference so predstavili nov časopis Investitor, ki bo dvakrat letno obveščal vlagatelje družbe o informacijah v zvezi s poslovanjem Nacionalne finančne družbe. ■ N.N.t Evrope izdelali, dajejo kakovostno osnovo za sanacijo ugrezninskega območja. Ta projekt želimo uresničevati naprej, tam, kjer to lahko delamo. Povsod ni možno, ker še prihaja do ugrezanja in poškodb ozemlja," pravi dr. Franc Žerdin. Prihodnje leto bodo nadaljevali z rekultivacij površin v Škalah, na območj Janovega hriba in njegove ok olice ter v Šoštanju na območju, kjer je bil prer Geološki zavod s svoji barakami. Na območju Tur; istično-rekreacijskega cen', Jazero pa bodo nadaljevali posamezne aktivnosti za obogatitev turistične ponudb mesta Velenje. V Preme govniku Velenje so odloče da bodo z izvajanjem projekta nadaljevali in prebivalcem^ Šaleške doline vrnili poško^ dovano ozemlje v dostoj obliki. ■ Milena Krstič- Planin1" DGIT Velenje želi pomladiti svoje članstvo Strokovno društvo, ki j bogati gradbeno stroko Prejšnji petek popoldne so člani Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Velenje pripravili redno letno volilno skupščino. Na njej so pregledali lanskoletno delo, začrtali plane za prihodnje leto in za predsednika ponovno izvolili Matijo Blagusa. To je bila že 11. volilna skupščina tega strokovnega društva, kije bilo ustanovljeno davnega leta 1977. Društvo je vedno združevalo veliko gradbenih strokovnjakov, pobudnik in ustanovni član društva pa je bil Venčeslav Tajnik. V osemdesetih letih je bilo vanj včlanjenih več kot 350 članov, potem pa je delo rahlo zamrlo. Decembra 93 je vodstvo prevzela nekoliko mlajša ekipa in delo društva je spet polno zaživelo. Danes je v njem 90 gradbincev (iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje), ki si zelo želijo svoje vrste še pomladiti, zato vabijo v svoje vrste že dijake srednjih gradbenih šol in absolvente gradbenih fakultet. Več o delu in aktivnostih DGIT-a nam je povedal stari in novi predsednik društva Matija Blagus: "V času med leti 93 do 95 smo strnili naše aktivnosti v štiri skupine. Prva je strokovno delo, kar se kaže na strokovnih predavanjih, okroglih mizah in strokovnih ekskurzijah. Praktično vsaka čestitke Matiji od teh aktivnosti ima svoj strokovni in izobraževalni del, pa tudi družabni del. Organizirali smo 6 strokovnih predavanj, eno okroglo mizo in 6 strokovnih ekskurzij. Na strokovnih predavanjih smo obravnavali novosti iz področja gradbene regulative, novejših gradbenih materialov in postopkov... Na strokovnih ekskurzijah smo obiskali najpomembnejša gradbišča v Sloveniji. Takšni ogledi dajejo našim članom možnost, da spoznanja prenesejo v svoja delovna okolja, saj je naše članstvo različno. Večina članov dela v operativnih gradbenih organizacijah; nekaj jih je iz servisnih, nekaj iz zasebnih podjetij. Nekaj pa je tudi takih, ki so investitorji in pa občinski inšpektorji, ki aktivno sodelujejo v društvu." Člani društva so želeli tudi aktivno sodelovati pri še ne sprejetem zakonu o graditvi objektov. Njihovo delo je bilo žal nično. "Pričakujemo, da bo ta gradbena ustava kmalu sprejeta. Zadali smo si nalogo, da bomo še sodelovali pri njenem nastajanju." Ena od aktivnejših akcij je bila tudi organizacija republiške Skupščine DGIT-a v Šaleški dolini. "Pripravili smo jo vTEŠ, osnovni namen pa je bila predstavitev Doline in Velenja. Tu se je aktivno vključila tudi občina in moram reči, da nam je ta predstavitev uspela. To je bila ena prvih predstavitev, ko smo Šaleško dolino privj kazali gradbenim strokovnjakom drugače, saj je veljala za dolino smrti. Pri odhodu iz Velenja je bila slika udeležencev popolnoma druga/ Organizirali smo tudi prvo državno prvenstvo gradbincev v tenisu in naše društvo bo to or- Blagusu ob ponovni Izvolitvi na mesto sednika ganiziralo tudi nadalje." In kje je trenutno velenjsko DGIT v sloven--skem prostoru? "Trenutno je najbolj aktivno društvo v Mariboru, potem pa smo mi. To je slika gradbeništva v tem trenutku v Sloveniji; kjer so večja gradbena podjetja, je tudi aktivnost večja. V Velenju držimo visok nivo že s pomočjo Vegrada." V prihodnosti se želijo tudi organizirati po novem zakonu o društvih. Pri tem želijo izpolniti dve stvari; mednarodno^ priznanje Zveze društev gradbincev Slovenija in dvigniti strokovni pomen teh društev. ■ -'f) Kako pa je s financiranjem? "Društvo se samo financira. Nekaj malega dobimo od občine, osnova je članarina in aktivnosti pri organizaciji strokovnih ekskurzij, kjer se obnašamo tržno. Društvo ni potratno, nimamo profesionalca. Donatorji so Vegrad, Komunalno podjetje Velenje in Zavod za urbanizem." Do sredine marca si bodo člani društva začrtali plan dela . za prvo polletje. V tem času načrtujejo dve strokovni ekskurziji in eno okroglo mizo. ■ bš, foto: Leši BOŽI Božič - dan ljudomilosti Božič je praznik človeške topline. Zato ga ne morem praznovati, če mi je srce obteženo z ■ mrznjo do drugega, če dlan svoje roke zapiram pred človekom v potrebi, če sta mi vid in sluh otopela za jadikovanje in stisko tolikerih v današnjem svetu. , Ob detetu v jaslicah nam cerkev oznanja: "V tem otroku se je razodela ljudomilost Boga. Po Jezusu se je Bog sklonil k človeku." To oznanjevanje moramo■ vzeti dobesedno, če količkaj poznamo Jezusov življenjepis. Saj . nam Sveto pismo vedno predstavlja Jezusa v . odnosu do sočloveka. In to največkrat s poseb- nim poudarkom do tistega človeka, ki ga "veliki" prezirajo. V duhu te ljudomilosti želim doživeto praznovanje božičnih dni vsem kristjanom in tistim, ki se boste temu praznovanju pridružili. Pred nami je novo leto 1996, v katerem bomo, kakor upamo, pozdravili papeža Janeza Pavla II. v naši domovini. Geslo njegovega obiska je potrditev slovenskih kristjanov v veri - torej v ljudomilosti. Zato želim, da vsi preživljamo prihodnje leto v znamenju človekoljuba! ■ Jože Prlbožlč Svetost kruha Kruh številnim narodom pomeni posebno vrednoto, radi ga celo vključujejo v razna obredja. Tako je tudi med Slovenci kruh "bajilo" (čar). Nekatera ljudstva ponudijo s kruhom še sol in tej pripisujejo prav tako moč. Gre torej za neke vrste čudotvorno moč, ki naj jo ima v naših razmerah še posebej božični kruh. V raznih predelih naše domovine imajo zanj zelo različna imena. No, o tem smo že nekaj zapisali. Smemo trditi, daje pri naših prednikih bila nedvomno poglavitna obredna jed božični kruh. Svojemu namenu je služil kar vse "tri Božiče", kot ponekod reko Božiču, Silvestrovemu in prazniku svetih Treh kraljev. Prav gotovo pa moramo izvor iskati še v poganstvu, kjer je vetjetno predstavljal kruh dar bogovom. Da gre pri božičnem kruhu za strogo obredno jed, nam pove dejstvo, da so ga na Božič in pozneje, v malih kosih delili družini, povsem na določen dan. Tudi živina ga je bila ob določenem času in v v določen namen deležna. Božični kruh je bil v različnih krajih različno pripravljen. Dolenjci, Štajerci in Gorenjci pripravijo po tri kruhe v raznih sestavah. Največkrat zalsedimo pšeničnega, rženega in ajdovega. Ponekod imenujejo "božični" le pšenični kruh, ponekod ga po vrhu okrasijo in načno šele ob Treh kraljih. Marsikje rečejo pšeničnemu kruhu "poprtnik". To pa zaradi tega, ker ga gospodinja takoj po peki pokrije z obrednim prtom. Pri vsaki hiši je bil nekoč takšen pr. Smatrali so ga blagoslovljenim in mu pripisovali izredno moč. Pri nas, v Solčavi, so male otroke, ki jih je tresla huda mrzlica, v skrajnem primeru zavili v ta prt, ki naj bi mu vrnil zdravje. V Zgornji Savinjski dolini, predvsem pa v okolici Gornjega Grada, pa tudi kje drugje v dolini, pravijo kruhu "namežnik". Na tem območju imajo res slovesen način hrambe in priprave božičnega kruha. Glavni hleb je iz pšenične moke, drugi, malo manjši je iz mešane in tretji enako velik iz ajdove ali ržene moke. Na sam Sveti večer speče gospodinja te kruhe. Potem jih nese v kaščo, kjer pogrne mizico ali pa "košt" in tja postavi razpelo, svečo in razporedi tri kruhe, okoli njih pa jerbase s semenjem žita, ki bo to leto sejano. V tem delu je značilno še to, da v posebnem jerbasu pridajo otrobe, ki potem služijo v viharnih dneh za hrano vetrii. Ponekod so žito dali na lesene krožnike. Prav star način pa je bil, da so vsemu navedenmu dodali še ključ od kašče, žehtar, pinjo, ključ od kleti, kravji zvonec, Obredni prt last Sabodlnovlh v Krnici nad Lučaml. Velikost prta Je 120 x 120 cm. Vezenje Je v rdeči barvi na domačem finem platnu. Obrobne čipke so prav tako ročno delo. foto: Videčnik pa tudi volovski jarem. Vse je imelo svoj pomen ali bolje naj bi zagotovilo dobro letino, srečno življenje, varno hojo živini in seveda dovolj hrane za družino in živino. Otrobe (božične) radi dajejo kravam in svinjam, da bi srečno povrgle. Najpomembnejše je bilo, da je med kruhi stala posodica z blagoslovljno vodo. Vse to so potem pokrili s prtom posebne vrste in velikega pomena za vso domačijo. Gre v resnici za obredni prt, ki so ga uporabljali le v te namene ali pa če je v hiši duhovnik opravljal kakšen obred. Zanimivo, da je prt ostajal v hiši iz roda v rod. Ponavadi je bil ročno vezen, sicer iz domačega finega platna. Na njem je bilo izvezeno "sladko ime" (IHS), sledili sta kratici gospdojinje, ki je prt naredila in letnica, običajno so ženske ta prt izvezle zelo bogto in ga obšile z doma narejenimi čipkami. Kruhi, semena in blagoslovljena voda so ostali v kašči vso Sveto noč in tako v očeh ljudstva pridobili blagoslov, čeprav ni bilo nikjer v navadi, da bi gospodinja po postavitvi v kašči vse skupaj pokropila z blagoslovljeno vodo. Marsikje so gospodinje tretji kruh pripravile iz ržene moke. Zelo so pazile, da bi živina ne dobila nič, kar je iz pšenice. To velja še posebno za prašiče. V nekaterih predelih imenujejo drugih kruh "oraček". Ta je namenjen živini ob prvem oranju, seveda le košek so dali jesti volom že na njivi. Ponekod so košček oračka položili v prvo brazdo na njivi. Ta kruh so hranili do pomadi v kašči med žitom. Sam božični kruh je gospodinja delila na Božič pri zajtrku. Otroci sp morali zanj skakati, se pravi, da je košček kruha gospodinja držala visoko, da so si ga s skokom piborili. To naj bi pouarilo dejstvo, da se kruh le težko prisluži. V Zgornji Savinjski dolini ni bil običaj, da bi božični kruh bil na mizi vse od Božiča do Treh kraljev. Vendar so taki primeri znani drugod po Slvoeniji. Morda še tale zanimivost. Ponekod na štajerskem so gospodinje v tem času pekle poseben kruh iz različnih zelišč. Namen uživanja je bila večja rodnost in lahek porod. Tudi te vrste kruha so pripomogle k oljši prireji živine. Od zelišč je bila na prvem mestu praprot, od tod tudi ime "praprotnik". Baje so bila najučinkovitejša zelišča ta, ki so jih nabirali v "čarni" kresni noči.' V tej noči so celo drevesa menjavala svoje mesto in so se s šumenjem zabavala, čarodejna moč praproti je že prislovna. še danes je ohranjeno v Prekmruju ime za praprotni cvet "perunov cvet". Gotovo ostanek pradavnine. Na Koroškem pravijo temu cvetu "sončec", verjetno po kresnem soncu. V naših predelih "štajerskih" je znan tudi "kuc-kruh". Le malokje še pomnijo pravilen sestav tega kruha. Baje so vanj dajali divji grah, beli lokvanj in perunični koren, že poleti so se s temi rastlinami oskrbeli. Ko je gospodinja dajala v peč na loparju kruh, je skrivoma zmolila molitev, da bi vsi bili srečni, da bi srečno rodile, da bi se krave in svinje obrejile in podobno. Jedo ga na božični dan zjutraj, tedaj dobi tudi živina košček kruha. Kot meni znani zapisovalec teh običajev dr. Milan Dolenc, je prav kuc-kruh ostanek stare navade, še iz časa naših davnih prednikov. ■ A. Videčnik > v svjEčmt t „ — * Kmečke jaslice in prtiček Jaslice so v 19. stoletju prišle tudi na kmečke domove. Tam si je preprosto ljudstvo ustvarilo svoj tip jaslic. Postavilo jih je na trioglato desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok, na vrhu je bilo mesto Betlehem, ob spodnjem robu pa hlevček, ki nikoli ni bil votlina, ampak zmeraj štalca. Figurice so bile spočetka narejene doma, lesene ali glinaste, kasneje pa se je znašla industrija in pričela izdelovati serije tiskanih papirnatih pol iz katerih so izrezovali pastirčke, ovčke, sveto družino in tri kralje. Nad hlevcem so obešali zvezdo repatico in angela z napisom: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. V adventu je bilo dovolj časa, da si je družina izrezala jaslične figurice. Zadaj so nalepili trščico, katere spodnji konec je molel čez spodnji rob figurice. To konico je bilo potem kaj lahko zasaditi v mah in pastirček je lepo stal. Pod jaslice v kotu so pritrdili jaslični prt, ki mu na Štajerskem pravimo peča, abtah ali adrca, na Gorenjskem enostavno prt, na Dolenjskem pa tudi oltarček ali tištoh. Prvi prtički so bili platneni, kasneje tudi leseni, ki so bili lepo oblikovani in poslikani. Razširjeni so bili tudi papirnati, ki so jih med obema vojnama izdelovali v Podčetrtku. Na sredi so imeli navadno podobo hlevčka z Marijo, Jožefom in Detecem in so marsikje kar nadomeščali jaslice. Gaspari je rad naslikal na prtiček svoj priljubljeni IHS motiv, ki je bil sicer v bogkovem kotu čez vse leto. rn ' rtu« '' cerkev že pol ure prej. Samo enkrat v letu - tik pred polnočjo - so na koru peli staro predbožično pesem Kdo trka še ...Ta staroverska pesem, ki jo je rodila preprosta ljudska domišljija, govori o dramatičnem potovanju Jožefa in noseče Marije v mestoBetlehem, da bi se popisala. Dejstvo, da nikjer nista dobila prenočišča je šlo ljudstvu tako č srca, da je v preprosti obliki nastal dvogovor pri.; hišnimi vrati, ko Marija in Jožef zaman trkata: Poberta se! Beseda trda je! Tam v hlevu še ... Postelja trša je. Dober, dober je ta kraj, predober je še clo za vaj'! Hišnega gospodarja je vedno pel moj oče, ki imel lep žameten bas. Odgovarjali so mu žet)si glasovi, pri čemer je imela mama lep, vodilr., sopran. Pesem je prišla v Kozje od nekod . Gorenjske in ohranilo se je vseh štirinajst kitic, k so danes objavljene v knjigi dr. Nika Kureti Praznično leto Slovencev, na straneh 309 in 310. Od polnoči grede Po polnočnici smo otroci navadno šli k sosedovim pogledat, kakšne imajo jaslice in drevešček. Čeprav vedno iste jaslice so bile vsako leto drugpče postavljene. Potem pa hitro domov, kajti ura je bila že blizu pol dveh. Zjutraj pa je bilo treba v šolo. Ponekod pa so po polnočnici hiteli domov, ;eš da bo tisti, ki bo prvi doma, vse leto zdrav m močan, da bo vsako delo opravljal z lahkoto in da bo tudi pri žetvi prvi (severovzhodna Slovenija . Ker pa je bil v starih časih na sveti večer post, bi moja mama spominja, da so na Pokleku pri Podsredi po prihodu od polnočnice sedli za mizo in mama so iz peči potegnili že pripravljeno svinjsko pečenko in klobase, ki so vsem zelo teknile. Domači hlapec pa je domači živini položil krmo v jasli; naj tudi živina ve, kakšen praznik se obhaja. Božična noč je najsvetejša noč v letu. »Oj, gloria in excelsis Deo!« tako angeljci pojejo Bogu na čast in visokost in mir ljudem na svet! ■ Aleš Grmič lm$Mmmi Polnočnica Ponavadi je šla vsa družina k polnočnici, samo eden je ostal doma za varuha. Polnočnica po starem je bila vsako leto novo doživetje. Spominjam se, da smo otroci z očmi sledili mežnarju, ki je za polnočnico prižgal prav vse sveče in luči v cerkvi. Oltar ni nikoli tako žarel kot pri polnočnici. V cerkevnih klopeh sta bili dve veliki smreki, okrašeni s pisanimi trakovi, pri nas pa tudi z dvema ptičkoma, ki sta visela z vej. Pri stranskem oltaiju so bile jaslice, kjer sem prvič videl, kako izgledata slon in kamela. Nabolj slovesno je bilo, ko je duhovnik zapel Gloria in excelsis Deo in so takoj za tem zabučale orgle. Vsako leto smo z enako napetostjo v srcih poslušali zgodovinske besede iz evangelija: Tisti čas je od cesarja Avgusta prišlo povelje, naj se popiše ves svet. Višek je polnočnica doživela ob koncu, ko je vsa cerkev zapela Sveto noč. Ta pesem nikdar in nikjer ne zveni tako lepo kot ob polnočnici v domači cerkvi. Toda pri nas v Kozjem so ljudje prihajali v 22 ms ms 10.7,8 MHz - *s * * 21. decembra 1995 HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila r Dobra novica na začetku prihodnjega tedna vam bo dala polet, ki bo trajal kar nekaj časa. Tako se boste nehote znašli v središču pozornosti, saj tisti, s katerimi sodelujete, pri vas še niso opazili takšne zagre-tosti za delo. Zato se vam bo dvignil ugled, vsi pa bodo hoteli vaš nasvet. Bik od 22. aprila do 20. maja VSe veliko načtov bi radi uresničili pred iztekom tega leta. Nekatere, nepomembne, kar opustite in se posvetite večjim. Partnerjevim težavam enkrat za . spremembo prisluhnite in se vanje tudi poglobite. Potrebuje vaš nasvet in pomoč. Ne pustite pa se nagovoriti k dvomljivi kupčiji. Dvojčka od 21. maja do 21. junija ^ Zaradi svojih sposobnosti imate v službi nekaj prednosti pred sodelavci. Glejte, da jih zaradi nepotrebne ^ skromnosti ne zapravite. Partner vam bo v pomoč, saj vam bo odkrito pokazal, da zaupa v vas. Nekomu boste nesebično pomagali iz težav, ki so zanj lahko usodne. Rak od 21. junija do 22. julija ©Teden, ki vam bo prinesel zasluženo priznanje, je pred vami. Načrt, ki ste ga že pred časom uresničili in je bil takrat deležen hude kritike, bo v teh dneh obrodil več kot bogate sadove. Uspeh bo masikoga od vam bližnjih pognal v nevoščljivost, kar boste krepko občutili tudi sami. Lev od 23. julija do 23. avgusta Napetosti v vaši okolici bodo malo popustile, saj ste nekaj najbolj razgretih glav znali učinkovito umiriti. Poskusite še enkrat nekoga pridobiti na svojo stran. Nikoli ne bodo obžalovali truda. Se pred večjimi zabavami se vsaj malo posvetite svojemu zdravju. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Zvezde so vam še vedno naklonjene, zato le poskr-lup bite, da boste, vsaj malo izkoristili njihov vpliv. Kar ^H^ prav bi vam prišlo, če bi se po dolgem času dobro zabavali in predvsem pozabili na vse skrbi, ki jih prinaša vsakdan. Konec tedna bo že takšen, če le ne boste nekje sredi zabave začutili kljuvajoče slabe vesti. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Namenili vam bodo nehvaležno vlogo razsodnika. Najbolje bo, če boste poiskali srednjo pot, sprejemljivo za obe strani. Monotonost v odnosu s partnerjem je hud črv, ki načne tudi najtršo lupino. Zato pazite, če ga ne želite izgubiti in se potrudite, da bo vse spet tako, da vama bo lepo. Poteza je namreč vaša. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra . j Ljudje v vašem znamenju ponavadi nimajo pravega Mutffl posluha zato, kaj si ljudje okoli njih želijo in kaj namer-ovajo. Tudi vi ste med njimi, čeprav tega ne opazite. Trmasto greste po svoji poti, kar se bo še posebno izkazalo v sredo, ko bo zaradi tega nastal kratek stik mecfvami in partnerjem. Še sreča, da že ve, da se vam mora prilagoditi. Strelec od 23. novembra do 22. decembra ^^ Včasih ste neverjetno trdi v svojih zahtevah. V tem ^gr tednu se vam bo to izplačalo, saj vam bo uspelo nekaj, na kar sploh niste več računali. Pomagal vam bo nekdo, ki se z vami sicer ne strinja, vas pa iskreno ljubi in bi šel za vas tudi na konec sveta, če bi bilo treba. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja ^^^^ Vaša iskanja bodo v tem tednu zagotovo poplačana. Dobili boste kar nekaj ponudb, ki vas bodo zmedle. J^^M Vzemite si vsaj toliko časa, da jih krepko preštudirate. Naslednji dnevi namreč ne bodo najbolj primerni za kakršnekoli preizkušnje. Ce se le da, jih preložite za nekaj časa. Tudi zdravje še ne bo blesteče. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Spet boste razmišljali o spremembi svojega okolja. Pa naj bo le za nekaj dni, ali pa kar za dolgo dobo, morda celo življenje. Imate idealne pogoje, da se vam to tudi uresniči, zato nikar ne oklevajte, ko boste tik pred odločitvijo. To ste si enostavno predolgo želeli. Nekaj manjših težav v odnosih s partnerjem vas čaka, potem pa darilo.- Ribi od 20. februarja do 20. marca ^ M Z neverjetno prizadevnostjo sledite zastavljeni cilj. Jm Mnogi vam bodo pripravljeni nesebično priskočiti na pomoč ali pa vas bodo vsaj občudovali. Eno ali drugo vas bo spodbujalo. Je pa tudi že čas, da poiščete pot k nekomu, ki vam je vse pogosteje v mislih in tudi blizu srca. Prijateljske klepete prelagamo v januar RADIJSKI MOZAIK *** RADIJSKI MOZAIK *** RADIJSKI MOZAIK *** RADIJSKI MOZAIK Zakošek največje težave zagotovitvijo ekipe, ki bo vodila program prvega januarja zjutraj. Saj veste, vsi bi bili radi na trgu in vsi bi radi sil-vestrovali, potem pa je tako hudo zjutraj vstati. Ampak v teh dneh so dogovori z enim 'od radijskih moderatorjev že v sklepnem delu. Andrej. Hofer, pristani no! Radijski delavci in sodelavci vsem poslušalcem, tudi tistim, ki nas poslušate bolj redko in tistim, ki ste z ... v nami le tu m tam, pa še takrat samo z enim ušesom, želimo vesele božične praznike in veliko miru ter osebne sreče. ■ mkp Tako kot je vedno v tem našem poklicu in naši dejavnosti, je tudi tokrat: takrat, ko se ljudje najbolj vesejijo in najbolj počivajo, imamo ml največ dela. Pa se zaradi tega, da ne bo pomote, prav nič ne jezimo. Le tu in tam je kdaj pa kdaj hudo, ko si človek ne more vzeti dovolj časa za ljudi, s katerimi bi rad malo dlje poklepetal. Zato te klepete vztrajno prelagamo na januar, ko si bomo, tako pravimo danes, res vzeli čas za vse prijatelje. Teh pa nI malo. Da vsako sredo dopoldne v našem programu nastopa Era s svojimi strokovnjaki, tako že veste. V sredo, 13. decembra, pa smo tej isti Eri pomagali upihniti prvo svečko na torti, namenjeni prenovi njihove blagovnice Era Standard. S tem smo tudi malo povadili tisto pihanje in pričakovanje, ki šele prihaja in pri katerem seveda računamo, da boste zraven: ko se bomo poslavljali od leta na Titovem trgu. Sicer ima pa v teh dneh urednica Radia Velenje Mira KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... ADIJO '95 Jutri, v petek, 22. decembra, bo v Rdeči dvorani v Velenju veliki predbožični ročk žur, katerega namen je predstavitev novih skladb skupine ŠANK ROČK. Poleg glavnih nastopajočih bodo na prireditvi nastopile še štiri slovenske skupine oz. glasbeniki. Tako se bo s skladbami z novega albuma velenjski publiki prvič predstavil MAG-NIF1CO, svoj pravkar izdani in nadvse aktualni album (z velikim hitom "Bicikl") bodo predstavili LETEČI POTEPUHI, debitantski album bodo v Velenju promovi-rali tudi člani hard ročk skupine REQUIEM, ljubiteljem cyber glasbe pa se bodo z novostmi predstavili domači DIG. Vstopnice so v predprodaji po 800 SIT, kupite pa jih lahko v Karaka baru, JoIly . clubu, Mladinskem servisu Velenje in Pizzerii Saloon. FAT BOYS V nedeljo, 10. decembra, je nenadoma umrl rapper Darren Robinson, član skupine Fat boyS. 204 kilograme težak pevec je umrl nenadoma, v starosti 28 let, medtem ko je pel za prijatelje na svojem domu. Vzrok Smrti še ni znan, najverjetneje pa mu je odpovedalo srce. Skupino Fat boys sta poleg Darrena sestavljala še Mark Morales in Damon Wimbley. Izdali so tri albume, od katerih je prvi dosegel celo zlato naklado, druga dva pa so prodali v nekaj milionih primerkov. (STA/AP) KRIST NOVOSELIC Nekdanji basist skupine Nirvana, katerega predniki so doma s sosednje Hrvaške, je ustanovil nov band Sweet 75, s JOHNNY ROTTEN Človek, čigar ime je nekoč pomenilo sinonim pankovskega gibanja, član ene najkontro-verznejših skupin v zgodovini r j.f •• (V i3:SHB 2 Linde McCartney. Sprašujem se, kdo jo je bolje odnesel?!". MADONNA 37 letna prva dama ameriškega popa si že precej časa želi otroka, njena biološka ura pa žt prav glasno tiktaka. Za ameriško televizijsko postajo ABC je pred kratkim dejala, daje že čas, da bi imela otroka, vendar bo i nosečnostjo počakala, da posname film Ev.ita, ki ga bodo začeli snemati januarja. Na vprašanje, kdo bo darovalec semena, je Madonna hudomuušno odgovorila: "Po, končanem snemanju bom dala oglase v New York Times, katerim se v januarju odpravlja na prvo turenjo po ameriških ročk klubih. Kot predskupina na teh koncertih bo nastopila zasedba Hovercraft, skupina, pri kateri za mikrofonom stoji Beth Vedder, žena pevca skupine Pearl Jam, Eddia Veddeija. ročk glasbe, Sex pistols in samostojni glasbeni ustvarjalec, Johnny Rotten, se med drugim ukvarja tudi z moderatorstvom na nekem ameriškem radiu, kjer vodi oddajo z imenom "Rotten day". V oddaji predstvalja klasične uspešnice med katerimi duhoviči s svojimi videnji zgodovine popularne glasbe. Ena tipičnih njegovih misli o nastanku skupine The Beatles: "John in Paul sta se prvič srečala leta 1957. Prvi je danes mrtev, drugi pa mora doma poslušati petje Village Voice...'in videli bomo, kdo se bo javil". (STA/AP) ■ Mitja Čretnik LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi- za Lcsivico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 25. decembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. VVERNER Simpatija 2. POP DESIGN Kadar sem s tabo 3. 4 FUN Vodnjak želja 4. SELSKCIJA Morske deklice 5. ALENKA VIDRIH Paradiž Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime In priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje 1 LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 17. decembra: 1. PODKRAJSKI: "Slovenska deklica" 2. FVV: "Otožen vojak"............................. 3. VERDERBER: "Za velikim morjem" , 5. KLINC: "Karlinka"................................ 5. POLJANŠEK: "Bratje za mejo"............ Predlogi za nedeljo, 24. decembra: 1. AVSENIKI: "Otroške želje" 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Božiček" 3. KUMER: "Božični časi" 4. NAGELJ: "Na Božič nihče ni sam" 5. SLAK: "Naj zvone zvonovi" ■ Vili Grabner Moški pevski zbor Šmartno '•II V Šmartnem pri Slovenj Gradcu že dobrih 15 let deluje moški pevski zbor. Zbor sestavlja 13 pevcev, vodi pa jih domačin Janez Kolarič. Repertoar sestavljajo pretežno koroške pa tudi ostale slovenske narodne pesmi. Da bi dvignili nivo petja so za pomoč zaprosili profesorico Dragico Žvar iz Celja, ki jim pomaga predvsem pri izpopolnjevanju tehnike petja. Z dolgoletnim petjem so v domačem Šmartnem postali nepogrešljiv del družabnega življenja, prisotni so na domala vseh svečanostih v kraju in okolici. Tradicionalno se udeležujejo srečanj gasilskih pevskih zborov, med vrsticami še izvemo, da so bili prav oni leta 1984 pobudniki tega srečanja, udeležujejo se občinskih revij ter medobčinske pevske revije Koroška poje, kjer dosegajo zavidnljiv strokovni uspeh, žirija pa jih uvršča v sam vrh medobčinskih pevskih zborov. V zadnjem obdobju jim je na pomoč priskočil prav tako domačin, uspešen podjetnik Jože Lampret s podjetjem Leasing Lampret Šmartno, mi pa smo jih obiskali ravno na dan, ko so se srečali s svojim pokroviteljem in mu zapeli ob svečani priložnosti, saj je gospod Lampret ravno postal dedek vnuku Roku. m '■"-^Viirr 1. decembra 1995 ZA RAZVEDRILO NAS vas 23 NAGRADNA KRIŽANKA icrmriG mmpRST ŠMARTNO 36 PRI SLOVENJ GRADCU, TEL.: 0602 / 53 - 683 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke LEASING LAMPRET. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 8. januarja 1996 na naslov: NAŠ ČAS d .o.o., Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom " KRIŽANKA LEASING LAMPRET " Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: nakup v trgovini Lampret v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: nakup v trgovini Lampret v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: nakup v trgovini Lampret v vrednosti 2.000 SIT 1 •l 5 5 6 7 ;e i 9 10 U 12 13 ^ ,15 % 1? i 18 i. 19 20 1-t 112. J i is 2k is ko 27 128 1 J M 30 31 5Z 54 35 I« . L A . ... >4 Mi PRAZNIČNE ČESTITKE ANTON PEČOVNIK 63320 Velenje, Gorenjska 15, obratovalnica Koroška 31 a, tel.063/854-461 KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, niZe, ORODIJ IN NAPRAV ••/,; > .v. i ' TEHNOLOŠKO TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERIJSKO PROIZVODNJO! Po/lovnim partnerjem i a bralcem želimo prijetno božične praznike in /rečno 1996! Velenje, Prešernova 7; Tel. (063) 853-693 OPTIKA OPTIKA Z DOLGOLETNO TRADICIJO LETOS TUDI Z NOVO, CELOVITO PONUDBO FOTO PROGRAMA ZAHVAUUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE V LETOŠNJEM LETU IN SE PRIPOROČAMO. . . • ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996! . .1 h ■ •' 1 | * m ■ k . i PROIZVODNJA IN TRGOVINA w KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. telefon (063) 881 241, 881 184 Kuptem in bralcem želimo prijeten Boiii in sreino novo leto ter jih vabimo v naše poslovalnice: Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-413 Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičeva lOb), tel. 851-454 Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu), tel. 858-223 Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124 Prodaja jabolk Turn - Velenje (Hrastovec 1), tel. 856-574 IROSTROJ Storitve in prodaja biroopreme (ves program): * SERVIS: pisalne in računske tehnike ter fotokopirnih strojev . * OPREMA: računalniki, tiskalniki, telefaxi, registrirne blagajne, fotokopirni, računski in pisalni stroji * POTROŠNI MATERIAL: fotokopirni papir, trakovi za tiskalnike, pisalne stroje in blagajne, tonerji... Precizna mehanika d.o.o. Foitova 8, Velenje, telefon: 854-153 BRALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! jIROSTROJ j- j ■ j ^ j. j ■ j-' CENTER SREDNIH SOL VELENJE Trg mladosti 3 63320 VELENJE tel.: 063/853-181 fax: 063/851-202 Srednja rudarska šola in šola za gospodinjske storitve Srednja strojna šola Srednja elektrotehniška in računalniška šola Gimnazija Dijaški dom želijo vsem prijetne, lepe božične praznike in vse dobro v novem letu 1996. Vodstvo centra, pedagoški zbori, dijaki in učenci CSŠ ■ tftli tel.:: 855-642 mniiri ifitf - „ . .ucnnMATlVNE HLMTE p OSLOV UO - »SScue vpp CELOVIT* r«® cetrTE OEUERRV" I JEZIM ut ^Jj -I KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilsko Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! firalcem in poslovnim partnerjem želimo prgetne božične praznike in srečno novo leto! V v .v .( - % % ■ J- J1' ■■ ■'■ ■ ■■ ■■ KOMUNALNO V8EM MAŠIM PODJETJE I VELENJE P.o. UPORABNIKOM ŽELJMO VESRL>B BOŽIČNE. PRAZNIKE IM SREONO NOVO IolMO 1996 S Velenje, Koroška 37/b tel.: ( 063 ) 856 - 251 fax: ( 063 ) 855 - 796 1. decembra 1995 ZA RAZVEDRILO CESTA TALCEV 28, VELENJE, TEL.: 063 / 856 - 922 Če prenesete s pofinočjo številk črke iz križanke v manjši lik , boste dobili geslo križanke AVTO DOM IN d.o.o.. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 8. januarja 1996 na naslov ; NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom " AVTO DOM IN d.o.o. " Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada : AVTO RADIO BLAUPUNKT 2. nagrada : DELOVNA OBLEKA RENAULT 3. nagrada : KAPA - RENAULT FORMULA 1 DOLOČENI DNEVI V RIM. KOLEDARJU ALKAUČNA NATRIJEVA SPOJINA PODOBA MOŠKEGA V MOLITVI ZGLADITEV SPORA, POMIRITEV LEKTORJEV URAD ZNAK ZA PREPLAH PETKA IVA KREDIT! POLJE Z MOR. VODO ZA PRIDOBIVANJE SOLI DELVOMA-Rl,KI SEDA IZVLECI .'; .!' 111 affl VESOLJSKO VOZILO STAR SLOVAN REŠITELJICA TEZE JA ROBERT REPFORD OTROK PRIPRAVA ZA DVIGANJE AU NAVIJANJE OTOČJE V BENGALSK. ZAUVU, SKUPAJ Z NIKOBARI POSEBEN ZVEZNI TERITORIJ VINDUI RIKO DEBENJAK GRIČEVJE V SLAVONIJI RIM. BOGI-NJAJEZE FIN.ARHI-TEKT(ALVAR) EVROPSKI VELETOK OTOK V IRSKEM MORJU NAUKO GOSPODARSTVU, EKONOMIJA ZGODOV. MESTO 8U-ZUZADRA SOZVOČJE TONOVV GLASBI DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNE PREBIVALEC ANT. AONUE MARTINA NAVRATIL PRIBITEK UDELEŽEN-Cl IZLETA OUVER TW1ST GR. BOGINJA JCTfE ANGLEŠKI GROF STRELJANJE S TOPOVI ANGLEŠKI JMESL REKAVBA-DEN-BADNU NORDU. BOG VOJNE IN VETRA IW0DAN1 VOW. BLAGO ZA LOVSKE OBLEKE ANAKARIC NEM. ZDMV-NIKIL0RENZ1 FR. IGRALEC (ALAIN) POGONSKI STROJ POLGRM Z RUM.CVETOVI NAJMANJŠA BALINARSKA KROGU NORDU. BOGINJA MORJA BESEDE BREZ POUDARKA ODISEJEV OTOK UDAREC PRI TENISU REDKO MOŠ, IME BIUARDNA PAUCA NEKD.NEM. SMUČAR BITTNER IGRALKA NIELSEN MARJAN ANDREJČIČ ŽELEZNIŠKA PROGA GROFICA NEMŠKA IGRALKA DAGOVER RAZTAUE-NA KOVINA GRADIVO, TVARINA NIKOLAJ KOPERNIK HEVERDAH-LOV SPLAV NAREJEN PO VZORU INKOV ITALU ROMARSKO MESTO OSREDNJA POKRAJINA V VIETNAMU LETOVIŠČE PRI KOPRU GL MESTO F1UPIN0V ITALU. REKA, KI BLIZU RA-VENNE TEČE V JADRAN REKA V MONGOLIJI AM. PISATELJICA JONG ZMOTA ZABLODA PESNICA ČERNEJ KRAJ PRI PODČETRJKU Z ENO NAJSTAREJŠIH LEKARN V EVROPI KLADA ZA SEKANJE, TNALO AMER. DIRIGENT MAAZEL ALBERTO TOMBA JEZERO V ETIOPIJI EDO MIHEVC SLAVEN MIT. LOVEC MONTER VODOVODNIH NAPRAV SVILEN TRAK ZA REDOVE PRIPADNIK NILOTOV MAKED. PRO-SVET1TELJ NAJDALJŠI ATLETSKI OGLJIKOVODIK V ZEM. PUNU NOSOROG > VLADO URBANČIČ KOROŠKI ZBORCNODJA IN SKLADA-TEU (PAVEL) VOJVODINSKI MADZ. PESNIK (KAROLY) JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ IZRASTEK NA GLAVI OBLAČILO ZA NOGE DVOJICA PREBIVALCI GREN-LANDUE TORINO IME VEC PAPEŽEV DV0PRST1 LENIVEC IZ GVAJANE AM.IGRALKA (SANDRA) ESTONEC AZUSKA PALMA LOJZE ROZMAN NASELJE V IZRAELU REKA V GRENOBLU SOVA KI SKOVIKA MOJZESOV BRAT ZVER IZ RODU MAO JUZNOAM. INDIJANCI IT. FILMSKI SKLADATELJ (NINO) SMIUAN ROZMAN VNETJE OČESNE ROZENICE SLOV. PIANIST DEKLEVA DEU SUKNJIČA, KI POKRIVAJO ROKE ZGOD.ME-STECEV ISTRI NIZKO GOZDNO RASTJE, VRESJE PREBIVALK IRANA 26 xas vas PRAZNIČNE ČESTITKE 21. decembra 1995 r . ttS&pgiB mm ' 0 Zaupanje nas združuje, skupna pot nas krepi. Taj bo tako tudi v v bodoče! f ■ mm K$ -«'1 f« * ' K..-..- hrt*'A It'; ; - ' ' ^ j ■■ ■ KREKOVA BANKA _ i Krekova banka d.d., Maribor, s svojimi organizacijskimi enotami Ekonomska enota potniški promet "mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola ^TEkonomska enota turistična agencija telefon:856-789 vas vabi s široko ponudbo , i r^ v^potovanj doma in v tujino po ugodnih cenah i Ekonomska enota gostinstvo Celeia hotel Celeia in bifeji na avtobusnih postajah /pj/jt^ZM&A/ teti*. V**** -teto ■0- AVTOHISA JAKOPEC POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL Kosovelova 16, Velenje, tel & fax:063/855-975 BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST ZA VOZILA OPEL IZ ZALOGE UGODNI NAKUPNI POGOJI * IZREDNO UGODEN KREDIT NA 5 LET Z ALI BREZ POLOGA ZA NOVA IN RABLJENA VOZILA MMmMMMfci ~ ~> " LEASING NA TRI LETA 1 ' ,> ' NOVA VECTRA ŽE V PRODAJI, SPREJEMAMO f-'- -NAROČILA ZA L. 96. '' 1 " Vsem občanom želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! jK.f 7 fo ) Mali gospodinjski aparati VSEM/POSEBEJ PA TISTIM, KI SO NAM IZKAZALI ZAUPANJE KOT SKRBNEMU UPRAVNIKU SSSr STANOVANJSKIH telefon 852-918, 852-911. 854-930 OBJEKTOV, ŽELIMO PRIJETNO BOŽIČNO PRAZNOVANJ E,V NOVEM LETU PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. Javni zavod LEKARNA VELENJE Vodnikova l ~ ^ Lekarna Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 881-329 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136 ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, V LETU, KI PRIHAJA PA VELIKO SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. ■ ......v - - - - •__• . decembra 1995 PRAZNIČNE ČESTITKE ■ t-:. ' » »ODROČJA DEJAVNOSTI: KOOPERACIJA, STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063/856-672,856-417 FAX: 063 / 856 - 957 ISEt m &M Z*?- 1. GRADBENA IN GRADBENO ZAKUUCNA DELA 2. NIZKE GRADNJE 3. PREDELAVA LESA, KOVIN IN PLASTIKE 4. IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE , 5, ZASTOPANJE TUJIH FIRM (SCHINZEL, IWK) 6. AGENCIJA ZAVAROVALNICE MARIBOR * PEKARSTVO * GOSTINSTVO * * MESARSTVO * VINOGRADNIŠTVO * /IESNICA Prekoršek Velenje Kardeljev trg 11, tel.: 856-941 Vesnica Prekoršek sedaj tudi v iOZIRJU, Na trgu 25, tel.: 831-497! /eem kupcem želimo n erečno novo leto! Vsem občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo prijetne praznike in Leto, polno uspehov ESO opmrn strojna industrij a Velenje HABIT » .0.0. Podjetje za upravljanje Velenje mmsmšm. s stanovanji d.o.o. " : - •• Kersnikova 11, 63320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231: Fax: 063/ 852-405 „____ -H tžM sm r. r?« £!'J Voščimo vam VESEL BOŽI C in ZADOVOLJNO a- ter SREČNO NOVO LETO 1996! Skupaj z nami je vaš dom lahko še prijaznejši! Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 0631856 900 Fax: 063/853 645 © Smm&st" leta i< Ilir Glasujem za: Utemeljitev: _ Ime, priimek in naslov: f