FoSCnfns plaSana v gotsvtnl Leto XVII., št. 43 Ljubljana, petek tL februarja 1936 Cena 2 Dir Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva Ulica a. relelOD St. a 122, 8123, inseratnl oddelek: Ljubljana, Šelenburgova UL a. — Tet 8492, 2492, Podružnica Maribor: Uospoaka ulica St. 11- — Telefon SL 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. I9a itočunl pri pošt. ček. za voditi: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78J.80, 3124, 3125. 31266. W!en St 105.241 Gospodarski problemi kličejo po rešitvi V finančnem odboru narodne skupščine se je pričela podrobna razprava o državnem proračunu za leto 1936/1937. Poslanec Mohorič je pravilno poudarjal, da je v današnjih prilikah pri splošnem zastoju vsega našega gospodarskega življenja povečanje dosedanjega proračuna nemogoča stvar, ker so številke, ki danes predstavljajo državne dohodke in izdatke, itak že do skrajnosti napete in presegajo plačilne možnosti našega gospodarstva. Po računu poslanca Moho-riča je novi proračun za skoraj celo milijardo večji od dosedanjega in se zato siamo po sebi postavlja vprašam je realnosti njegovih kreditov in ostvarljivosti njegovih številk. Proračunska razprava v narodnem predstavništvu na mah zopet postavlja v ospredje celokupni naš gospodarsko-©ocialmi problem. Država in narod imata jiotrebe, ki jih brez nevarnosti ni mogoče reducirati. Mogoča je skrajna šted-nja na vseh poljih, toda ona ima svoje meje, ki se ne dajo prekoračiti, ne da ee pri tem izvrši demontaža važnih državnih in narodnih ustanov, tragično je, da pri nas državni proračun, četudi zreduciran na skrajno mero, vendar skupno s samoupravnimi in drugimi javnimi dajatvami predstavlja že hudo preobremenitev našega narodnega ^ gospodarstva, ki se trajno ne da držati. Ni dvoma, da so se gospodarske razmere fi mavrici. Namestil snežmk so zasuta riHce in pcrfja ledena zrna toče — primer, krfnrimega smo sredi zime le redkokdaj deležni. zaporov Sete pred krsOdn. Po izpovedi izvira sovraštvu od tega, ker je ' Rajs Franc imel z njegovo sestro ljubavno razmerje, a je ta razmerje prekinila, ko so ga kaznovali zaradi ponarejanja denarja ded« ponarejenih bankovcev pa je rekel Muršič. da jih je izročil Rajsu nekdo iz Senčaka, pri katerem so orožniki lani decembra našli na podstrešju skrita dva ponarejena lOOOdinarska bankovca tn 15 300 dinarskih bankovcev, z namenom, da j& podtakne Murš&su. Pri nadaljnji preiskavi so orožniki ugotovili, da navedbe Muršiča približno ustreza, jo resnici. Dognali so, da sta se Rajsa večkrat vozila v Prekmurje, kamor sta nosila ponarejeni denar to ga razpečavala. V tem pogledu preiskava še teče. Da je Muršič Franc pri zadevi skoro gotovo nedoKen, že potrjuje dejstvo, da Rajsa ne moreta proti njemu ničesar izpovedati oforemenOnega ter tudi ne dokazati, da bi se res on pečal s ponarejanjem denarja. Verjetno je, da sta sama poslala anonimno pismo. Oba Rajsa Franc in Ivan, sta bila aretirana ta privedena v ptujeike sodne zapore, dočim. sta Muršič Fr. iz Juršincev in Muršič Ivan iz Rncmancev radi suma sodišču samo ovadena. Oba Rajsa odločno zanikata da bi ponarejala denar, in pravita, da sta bila svoječasno radi tega tudi po nedolžnem obsojena. Orožniki so zaplenih vse priprave in falsificirani denar. Šlagerje in arije iz oper Traviata, Manon in Butterfly bo pel ZILIANI Predsednik vlade ČSR obišče Vofvodlno Slovaški saaselfenei bodo slovesno sprejeli svojega bivšega voditelja in poslanca tenor, član milanske Scale v KINU UNIONU. — Jutri premiera! mmiDHMi KINO SLOGA Telef. 2730 Premiera najboljše burke v tej sezoni - 2 uri pravega pradpustnega veselja, smeha in zabave! Zato jamčijo: Leo Slezak, Hans Moser, Carl Anton, Herman Thimlg in lepa Liane I »m?d v veleburki MLADOST ZMAGA Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Zadnja pot Novi Sad. 20. februarja. Za sprejem predsednika češkoslovaške vlade g. dr. Hodže, ki bo Obiskal vojvodinske kraje so izdelali natančne programe. Predsednik dr. Hodža bo 24. t. m. ob 12. odpotoval iz Beograda. Vlak se bo ustavil v Stari Pazovi, kjer mu bodo priredili slovesen sprejem, ker je bila v 'tem k ra jni predsednikova soproga nekdaj učiteljica. Iz Pazove se nadaljuje pot v Novi Sad, kjer bodo odličnega gosta na postaji pričakovali predstavniki oblasti. Sokoli in mnogoštevlni prijatelji z godbo. V Novem S.idu bo predsednik češkoslovaške vlade obiskal Srbsko Matico in gimnazijo ter svoje osebne prijatelje in znance. h Novega Sada se bo z avtomobilom odpeljal v svoje nekdanje volino okrožje. kjer so Slovaki in jugcalovenski narodnjaki pri volitvah sijajno premagali Mad- žare in izvolili dir. Hodižo za svojega poslanca Dir. Hodža bo obiskal St-^ri Fu-teg, Begač in Gložane, kjer bo sprejem posebno slovesen, zakaj dr. Hodža je bil v dobi svojega posavskega mandata pred 30 leti tudi predsednik slovaške občine v Gložanah. Iz Gložan bo odpotoval dr. Hodža v Bae in Petrova c. največjo slovaško občino, od tam pa v Kulnn, kjer so ga bili izvolili za častnega občana. Iz Kulpina se bo vrni': snet v Bački Petrovac, odkoder se bo po slavnostnem banketu podal v Novi S "d. O polnoči bo iz Novega Sada odpotoval v Pr-go. Ustavil se bo na povratku tudi v Kosaču, veliki slovaški občini, kjer bodo ponoči oriredili lepo pozdravno slavje. Predsednik« dr. Hodižo bo nprenrjal na tem potovanju češkoslovaški poslanik v Berv^/iu dr. Gir-»a. nju 7. Beogradom. Za rrzni izvišena dela in nabave dolguje osrednja uprava našemu odboru 85.000 Din. Ta dolg je osrednja uprava sicer formalno priznala, a vse prošnje za izplačilo so ostale zaman. Po njeni krivdi ima ijubljanski odbor nad 30.000 Din dolga, za katerega mu groz:jo s tožbami. V teh razmerah ljubljanski brezmotoraši letos niso mogli nadaljevati z zhrsVim delom ia tudi vse drugo udejstvovanje stoji. Z ureditvijo tega računa je v nujni zvezi nadaljnji obstanek ljubljanskih »Naših kril«. Danska za Jageslavij? Bve Aero \ skiP Zaradi dolga, ki ga osrednja uprava noče szj&Sašati, je delo IfsiMjasiskegai Aer©M»%a n^m^n^ Ljubljana, 20. februarja. Tudi na Danskem rase zanimanje za pestre lepote naše države. Zveza za tujski promet v Sloveniji ima v svojih pregledih dovolj dokazov o naraščanju danskega zanimanja za Jugoslavijo. Posebno v glavnem mestu Kopoohagenu dela uspešno reklamo za nas Dansko-jugosl oven sko dru. štvo. Naš generalni konzulat vod5 zelo spretno propagandne akcije po časopisju s prospekti in predavanji. Jutri 21. t m. ob 17.50 bo oddajala danska rad iska postaja v Kalundborgu predavanje o Jugoslaviji, ki ga bo imel danski pisatelj Fr drik Nygaard. V tem predavanju bo Nvgaard pop;sal svoje potovan:e po Jugoslaviji, ki ga ;'e napravi o pr>rki oddaje danskih motornih vozov. Povodom tega predavanja pr na£a zelo razširjena danska radio-revija >Ra-diolvtteren« na celi strani ilustriran članek o Jugoslaviji. Ta članek opozarja predvsem na predavanje, obenem pa predstavlja izvrstno propagandno sredstvo za Jugoslavijo, na katero opozarja kot na deželo, ki je prav posebnega turističnega značaja Tudi organ danskega avtomobilskega kluba priobčuje v svoji zadnji številki na pobudo našega generalnega konzula zanimiv članek o zimi v Jugoslaviji, v katerem se obravna. vajo pohvalno razae jugoslovenske zim3ke brošure in kjer Se čitateljem priporoča zimsko potovanje v Jugoslavijo. Ta časopis izhaja v 5.000 izvodnih in je zarad' razširjenja v najboljših krogih Danske brez-avoma izvrstno propagandno sredstvo za cas. Ljubljana, 20. februarja. Občni zbor Aerokluba »Naša krila«. ki se je vršil nocoj v »Zvezdi«, je izzvenel v znamenju demonstracije, ki meče piecej svojevrstno luč na odnose med beograjsko oentralo in ljubljanskim odborom, ki predstavlja najbolj delavno in najbolj napredno edinico te važne nacionalne organizacije v državi. Osrednja uprava dolguje klubu v Ljubljani znatno vsoto, ki je vkljub ponovnim urgencam doslej ni bilo mogoče izterjati. tako da je obstanek ljubljanskega odbora resno ogrožen. Da prisilijo centralo do drugačnega ravnanja s klubom, ki ima zlasti na področju brezmotornega letalskega športa več uspehov za sabo kakor vse druge sekcije v državi so na nocojšnjem občnem zbora vsi člani odbora odločno izjavili, da ne prevzamejo nobene funkcije več. ker si v tekih razmerah ne upajo nositi odgovornosti za delo. Zborovanje je otvoril predsednik g. Rado Hribar in pred prehodom na dnevni red sta bili med navdušenim odobravanjem sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru n. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravna brzojavka komandantu našega zrakoplovstva. generalu Nediču. Iz tajniškega poročila.ki ga je predložil g. inž." Blou-dek. povzemamo, da je poslovanje kluba v zaključenem letu. čeprav se Poročilo nanaša samo na dobo od 1. aprila do 31. decembra 1935.. v vsakem pogledu narastlo. V kratkem bo imel novi odbor Kamnik— Jarše—Domžale svoj ustanovni občni zbor, ki mu bodo sledili še občni zbori v Kranju, v Radovljici—Lescah in drurrod. Po lepem razvoju, ki ga je ljubljanski odbor izkazal v letu 1934. je bila upravičena nada. da bo novo leto prineslo še večji razmah. Na žalost na so ta upanja ostala jalova. Ze predlanskim je moral odbor ukiniti svojo pilotsko šolo motorno letenje se je znižalo na minimum, leteči park se je skrčil na en sam aparat, samo jadrnici so dosezali še lepe uspehe. Za motorno letenje je ime! odboi na pri-četku lanske sezije samo še. svojega »Pelikana«. Kasneje je osrednja uprava dala na razpolago še en aparat. Da bi motorna sekcija prišla1 do svojih sredstev, je po zamisli dr., Rapeta začela prirejati po deželi propagandne mitinge, ki so se ob sodelo- i vanju trenažnega oddelka in rezsrvi.ih avi-jatikov tudi izbo i no posrečili. Vršili so se mitingi v Jaršah, na Lescah, v Zabn ci pri Ivianju in v Ribnici. Pri vseh skupaj je sodelovalo do 15.0';0 gledalcev, veliko število pa je bilo tudi pogumnežev. ki so se pri tej priliki spustili v zračni krst. Tako je v enem samem popoldnevu prvič letelo 108 ljudi in poročnik Nežmah je pri neki priliki v 70 minutah krstil na »Pelikanu« 3fi oseh. Poleg tega. da so ti mitingi širili razumevanje za letalski pokret med ljudstvom, so vrgli tudi okrog 13.000 Din dobička. Poleg 347 zračnih krstov na mitingih je letelo na klubskih aparatih še 81 pasažirjev. kar je prav tako dalo nekaj doliodkov. Ubmmga kmmmtz Torkarja so zsfeli Mraz in glad sta ga ugnala KINO UNION Telef. 22-21 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri prekrasna romanca iz glasbenih krogov. Sodelovanje orkestra dunajske Filharmonije in Rich&rda Tauberja POSLEDNJA LJUBEZEN Michiho Meinl in Albert Basscrmann Danes nepreklicno zadnjič! Med pridobitvami, ki pričajo o živahnem napredku letalstva pri nas. je treba še posebej zabeležiti, da si je predsednik g. Rado Hribar v tem letu' nabavil v Angliji enosedžni športni aparat, s katerim je v dobrih 8 urah priletel iz Londona v Ljubljano. S tem smo v Sloveniji dobili prvo zasebno letalo. Prav tako važen docrodek je zgraditev domačega »Janeza« po načrtu inž. Kuhlja, ki sta si ga po večini sama zgradila brata gg. Peter in Svetozar Hribar. Proti koncu leta pa so se vršili poizkusi še s tretjim zasebnim letalom. »Nebeško ušjo« ki ga je zgradil g. Zalokar z Viča. A kakor vse kaže. bo Ljubljana imela prihodnje leto že kar celo eskadriljo športnih letal. V nadaljnjem se zavzema tajniško poročilo za boljšo ureditev zračnih prog. kakršna bi bila v interesu zmerom živahnejšega prometa na ljubljanskem letališču. Ljubljani je nujno potrebna direktna zveza z Zagrebom in Beogradom, prav tako pa tudi direktna zveza z inozemstvom brez dragega in zamudnega ovinka preko Sušaka in Zagreba. Letos se bo obnovila zveza s Celovcem in dalje na Dunaj in Miinchen. Na koncu navaja tajniško poročilo težave, ki jih je imel ljubljanski odbor v poslova- škofja Loka, 20. februarja življenjska pot bivšega trgovskega zastopnika, 27 letnega Rudolfa Torkarja, ki je doma iz Podbrda in pristojen v Ljubljano ie kaj pestra. Z zakonom je prišel Torka r navzkriž zaradi tihotapstva in kupčevanja s kokainom in obsojen je bil na 2 in pol leti zapora Nekaj časa je vdano prenašal tegobe jetniškega življenja v zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča, lan;, ko je presedel že polnih 20 mesecev in 5 dni, pa je zahrepen-1 po prostosti. Prilika za beg se mu je kmalu nudila. Ko so 1. avgusta kaznenci pometali dvorišče in je bilo delo pri kraju, se je Torkar namesto proti jetni. šnici zasukal proti sodišču. Pomešal se je med ljudmi po hodnikih ter previdno zapustil poslopje sod!šča Potem se je začelo življenje, polno hudih preizkušenj in tveganj. Po raznih krajah se je klati! .zadnje mesece pa so mu nudili zatočišče škofjeloški hribi, kjer se je pri nekem posestniku vdinil celo za hlapca. V tej službi je ostal 34 dn:, dva dni po njegovem odhodu pa so ga že iskali orožniki. Begunca so zasledovali v vso vnemo in pred kratkim so ga tudi spet prijeli. Ponoči pa Se je sam spretno rešil vezi in spet ušel. V mrazu in snegu je prebredel potok, da bi izbrisal za seboj vsako sled. V Polhograjskih dolomitih pa ga je begunska sreča zapustila Ves sestradan z ozeblimi in oteklimi nogami se je privlekel v Hrastniško grapo ter si poiskal zavetja v neki šupi v Puštalu. Ljudje so obvestili orožnike, da se potika okrog sumljiv človek. Loški orožniki pod poveljstvom komandirja g. Krainerja so v torek zajeli begunca, ki se ni prav nič upira. Sestradan in prezebel ni mogel misliti na beg. še istega večera so ga odvedli v škofjeloški občinski zapor, včeraj so ga zaslišali pred sodiščem in potem odpremili v Ljubljano, kjer bo moral prestati še ostali del kazni z namečkom vred. Ljubljana, 20. februarja. Danes popoldne so položili k večnemu počitku gospo Terezo Martelančevo, blago ženo, hrabro trpinko. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev in rojakov iz mesta in okolice z iskreno pieteto, kakor so nekdaj tržaški Slovenci dosledno izkazovali čast svojim rojakom. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel ža-lostinke mešani zbor društva »Tabora« pod vodstvom g. Venturinija, krsto pa je obdajal špalir deklic v pestrih, živopisanih narodnih nošah slovenskega življa tržaške okolice. Gospa Tereza je po kratki dobi sledila v grob svojemu življenjskemu tovarišu, uglednemu tržaškemu stavbeniku Svetim Martelancu. Bogzna, koliko bridkosti je pretrpelo to dvoje bitij, tako silno navezanih na rodno grudo, ko je bilo treba dom zapustiti, čestokrat je rekla gospa Tereza, ki ni sicer znala tarnati in tožiti, marveč prenašati tiho in molče udarce usode, da izven svojih ljubljenih Barkovelj ne bi mogla živeti. Toda živela je, živela in trpela, sam bog ve kako, a ostala je hrabra, dokler ji niso pokopali zvestega druga.. Potem ni mogla več. Bolezen jo je položila na mrtvaški oder. Tiha, skromna vdana z vso žensko in materinsko nežnostjo in ljubeznijo je delala in skrbela vse svoje življenje samo za svojo družno S svojo dobrotno, široko-grudno naravo, odkritosrčnostjo in globokoumnostjo, brez bahavega poudarka, si je pridobila mnogo vdanih src in tihega, a zato odkritosrčnega priznanja Kdor je poznal to tiho, delavno, skromno in potrpežljivo ženo, jo je moral ljubiti in spoštovati. Gospa Tereza je izgubila v vojni ljubljenega sina Gustlna, trepetala je za svojega tihega Karlota, od katerega ni bilo dolga bridka leta nobenega glasu iz ujetništva, v neizmerni bolesti je zatisnila oči sinu Franceljnu, ki je komaj 30 let star po mučni bolezni dotrpel. In kdo bi naštel vse druge krute udarce usode, ki jih je prenašala s stoično udanoetjo. Svoji družini je bila kakor topla, svetla luč, kakršno pa popolnoma doumemo šele tedaj, ko nam ugasne. Blagi, svetli bodo spomini na njo. Razkrinkana ponarejalnica denarja Vse kaže, da so pravi ponarejale! iz maščevanja podtaknili priprave nedolžnemu človeku Mala Nedelja, 20. februarja. V ptujskem srezu so se v zadnjem času pojavljali ponarejenci po 50, 20, 10 in 2 dinarja Nekaj razpečevalcev ponarejenih novcev so sicer orožniki izsledili in jih aretirali, vendar pravim krivcem n:so mogli priti do živega Pred dnevi pa so prejeli orožniki v Mali Nedelji anonimno ovadbo, v kateri je bilo podrobno popisano, kje je kovnica falsifika-tov Na podlagi te ovadbe so se orožniki lepega dne pojavili v Juršlncih, kjer so izvršili strogo hišno preiskavo pri posestni, ku Muršiču Francu. Preiskali so vse prostore ter naletili v poslopju za stiskalnico v nekem kotu na model za ponarejanje kovancev, pokrit z desko, kar vse skupaj je bilo pokrito s tanko plastjo zemlje. Poleg priprave za ponarejanje denarja, ki je zelo primitivno izdelana iz lesa, v katerem so vtisnjeni modeli po 50, 20, 10 in 2 dinarja, so našli orožrvki štiri ne izgotovljene kovance po 50 Din in en neizdelan kovanec za 20 Din. Vsi kovanci ao bili napravljeni iz svinca. Našli pa so tudi neko staro ra-čunico in v njej pet skoro izdelanih 100-dinarskih bankovcev in en lOOdrnarSki bankovec, ki je imel že izdelane glavne poteze. V knjigi je bila večja količina kemičnega papirja, s pomočjo katerega so kopirali papirnati denar. Muršič Franc je bil zaradi tega odkritja zelo presenečen ter je zatrjeval da sta mu vse to podtaknila iz sovraštva neki Rajs Franc, zidarski pomočnik iz Rucmancev, ki je bil že svoječasno kaznovan s 14 meseci robije radi ponarejanja denarja, in pa njegov brat Ivan z:darski pomočnik, ki je bil istotako obsojen na 13 mesecev robije radi ponarejanja denarja Oba sta se vrnila iz Nevaren požar v Kočevju Kočevje, 20. februarja V torek dopoldne so se naenkrat zaslišali iz hiše tukajšnje trgovke ge. Turzan-ske klici na pomoč. Mimoidoči so zapazili, da se je močno kadilo iz oken v prvem nadstropju. Nekateri so taikoj planili v hišo in vikieli, da je bila njena soba v plamenih. Gorelo je pod podom, zato je bilo gašenje zelo težavno, saj je bilo treba najprej potrgaiti parkete in nato ogenj du-šiti s peskom. Ko so prihiteli na pomoč še gasilci, je bil požar hitro omejen. V sobi 90 zgoreli vsa oprava, radijski aparat in več knjig, last profesorja Tur-zanskega. Požar bi bil za širšo okolico naravnost katastrofalen, če bi nastal ponoči. V hiši je namreč Hubarjeva trgovina z že-leznino in razstrelivi. Ce bi se požar razširiti na vso hišo, bi prišlo do bodli eksplozij. Prizadetega poslopja se drže še druge hiše in bi se tako ogenj lahko razširili na vso stran ulice. Kakor je dognala preiskava, je ogenj nastal zato, ker je bila skozi pod pri steni napeljana železna cev dimnika Cev je najbrže malo prepuščala, tako da so prišle tleče iskre pod parket in zanetile pre-sušene gorilne snovi. Ga. Turzanska je bfla le delno zavarovana. N A PUSTNO SOBOTO PRIDITE K SOKOLU n. V KAZINO NA PLES V MASKAH! — LEPI NASKOČI! — KOLO&ALNA ZABAVA! MASKARAPA SOKOLA I. — TABOR Pustna sobota 22. t. m. Oomačc vesti Ugotovitve in tožbe Kurenčkove Neže V nedeljskih »Slovencih« objavljata izmenično svoje poglede na politični, gospodarski in socialni položaj dva ugledna so-trudmika glavnega klerikalnega glasila z*t Slovenijo. Frtaučkov Gustl in Kurenčkova Neža. Zadnjo nedeljo je imela besedo Kurenčkovia Neža, ki je topot povedala nekaj misli o našem parlamentu in raznih vsakdanjih perečih problemih. Takole re-zonira: »Zakaj se ljudje med seboj prepirajo, ko se še ne poznajo, kakor v beograjski skupščini, res ne morem prav razumeti. Vzrok je menda 6amo ta salabolska politika. Če ne bi bilo politike, bi ne bilo tudi opozicije. Opozicija ni nič drugega, kakor sam prepir, po jo potem obračaj, kakor hočeš. Ravno zavoljo tega pa gre vse tako počasi naprej. Scrno davkarija funkcionira kakor ura. Ta um nikoli nič ne zaostaja. Raje gre malo prebilbro vsaj za tiste, ki morajo kaj plačati. Pa ne povsod. Najbolje gre davkarska ura v dravski banovini. Niti se dobro ne prespiš, pa že imaš ekse-kutorja na glavi. To pa samo zavoljo tega. ker davkarji ne poznajo nobene opozicije. Kakor hitro je skupaj ves denar do poslednje pare. pa ga pošljejo z ekspres-nim vlakom v Beograd, kjer ga vedno nujno potrebujejo sedaj za to. sedaj za drugo. Tam naše milijončke preštejejo. pa ne zato, da bi videli, če se nismo ušteli :n jim preveč poslali, nego zato, če ni morda premalo. Nato takoi sklenejo — seveda če opozicija ne nagaja — da morajo poslati par j urokov nazaj Jugoslovenom kot napitnino za našo točnost, da bomo imeli kaj za zidanje bolnice in da bomo lahko malo naše ceste popravili, ki so sedaj res že take, da si bratje avtomobile polomijo, če se pripeljejo k nam uradno aH pa samo za šalo pogledat, kako nam kaj tekne svoboda. Seveda, če potem na tiste jurčke, ki so nam jih sklenili poslati, zastonj čakamo in jih sploh nikoli ne dobimo, po gospodcrn tudi ni zameriti. Mi tudi lahko čakamo, saj smo navajeni čakanja, kakor berač mraza. Treba se je pač s potrpljenjem po trebuhu namazati, pa bomo že shajali brez tistih jurčkov.« * Obisk uglednega francoskega zrako-plovca. V naši državi se mudi g. Kamer-mann, eden najstarejših francoskih pilotov, ki si je pridobil pilotsko diplomo že pred 25 leti. Ugledni gost je član ravnateljstva francoske tvornice letal in motorjev »Lo-raine« in je kot tak pregledal tovarne v Smederevski Palanki ki so last francoskega podjetja »Loraine«. Ravnatelj g. Kamer-mann ie obiskal tudi voditelja naše civilne avijacije. 22. IL 1936. Mask urada — Ples v Savo ju Sokolski dom — Vič * Kranjski dekan g. Franc Dolinar je po tritedenskem bolehanju podlegel težkim bremenom poklica, ki ga je še v 77. letu starosti izvrševal poleg napornega dela kot župnik širne župnije v Cerkljah. Pokojni je bil še kot župnik pri Sv. Katarini znan zlasti ljubljanskim izletnikom. Po odhodu pokojnega obče priljubljenega narodno-za-vednega župnika Antona Golobiča je prevzel leta 1904 cerkljansko župnijo, ki so jo med svetom proslavili visoki cerkveni dostojanstveniki in razni posvetni veljaki. V tedanjih časih je valovilo preko Slovenije burno Politično neurje, ovekovečeno v Cankarjevih delih. Trd, jeklen v svoji volji, dober do onih. ki mu niso kljubovali, tako je bil do svoje smrti pokojni kot oseba, kot gospodar in kot pristaš nekdanje šušterši-čeve stranke. Prav težko se je vživel v razmere, ki jih je ustvarjala nova povojna doba. Poleg svojega poklica se je moral baviti z obsežno kmetijo, ki jo je vzdrževal v najboljšem stanju. Posojilnico, ki je že ob rojstvu bolehala na porodnih bolečinah, je prevzel v svojo zaščito in jo dvignil do ugled nega zavoda. Udarci gospodarske krize so mu zadali ob zadnjih urah marsikatero grenko povračilo nehvaležnosti sveta. Če zavod ni mogel ustreči vsem zahtevam posameznikov, je pokojnik marsikdaj segel v svoj lastni žep. samo da je pomogal v stiskah. Hranilnica je pod nejgovim vodstvom dvignila sredi Cerkelj lep društveni dom. ki je pravi okras vasi. Pred leti je ustanovil tudi Kmečko mlekarno, ki je med vojno opešala, a se je zadnja leta spet osamosvojila. Kot župnik je v cerkvi zamenjal stare altarje z novimi, kamenitimi. Skoda, če bi se lepe stare slike porazsrubile. Župnijo zapušča pokojnik v najlepšem stanju. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 10. * Diplomske izpite so na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarskem terminu 1936 naredili in prejeli diplomo ti le kan-didatje in kandidatinje: Debevec Nada (romanska skupina); Gnjezda Melita (germanska skupina): Hočevar Zvonko (geografska skupina); Jezeršek Ciril (geografska skupina); Koch Vladimir (romanska skupina); Kos Franc (skupina za umetn. zgodovino); Kranjc Inocenc (skupina za nar. jezik in književnost); Krušič Franjo (romanska skupina); Labernik Felicita (pedagoška skupina); Majcen Jožef (germanska skupina); Podboj Sabina (pedagoška skupina); Pod-gornik Danica (romanska skupina); Sor-man Gabrijela (germanska skupina); Sto-jan Sonja (germanska skunina); Tivadar Jožef (romanska skupina); Topolovec Milena (skupina za nar. jezik in književnost); Žagar Rozaliia (skupina za občo zgodovino); Žagar Zora (germanska skupina). * Promocija. V soboto je b;il na zagrebški univerzi promoviran za doktoria vsega zdravilstva g. Jože Bogataj z Jesenic. Česti+amo! * Obledele obleke barva v različnih barvah in nlisira tovarna JOS. REICH. MS ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4^ 7J4 in 9% ari VELIKA PREMIERA! 6RANDIJOZNI VELEFILM V ZLATIH OKOVIH Clark Gable in Joan Crawford LJUBEZEN, ŠPORT, NARAVA, LJUBIMKANJE IN ZMAGA! Predprodaja vstopnic od IL do pol 13. ure. FIlm v nemškem jezika. uprlo in So zvišali cene. Mestno poglavarstvo je sedaj 50 pekov obsodilo na 3000 Din in bo tako mestni ubožnd skled od teh glob dobil 100.000 Din. Kaznovani obrtniki imajo pravico pritožbe na barasko upravo. * Iz daljnega Hong Konga na Kitajskem je prejela Zveza za tujski promet dva zanimiva plakata, ki predstavljata kitajsko riviero. Pa pošiljka je potrebovala nektuj več kot 1 mesec za pot v Ljubljano, (oddana je bila v Hong Kongu 15. januarja). Plakata sta izobešena v biletarnici »Putni-ka«, Ljubljana, Gajeva ulica — za. nebotičnikom. * Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »NAŠ VAL«. Iz obilne vsebine navajamo Strniševo pesem »Kurent«, Trata rje vo humoristično črtico z Dolenjskega »Zgodbo o pluskarskih kebrih«, Pustno šalo »Na plesu«, Delakovo reportažo »Med potujočimi igralci«, Zoščenkovo satiro »Nepredvidene okoliščine«, Stevensonov roman v slikah »Zlati otok«, beležke z domače in svetovne radiofonije, križanke, modne, gledališke in filmske slike. Obilna je radijska tehnična priloga in na 32 straneh sporedi vseh domačih in inozemskih radijskih postaj. »NAS VAL« je odličen in cenen tednik. Mesečna naročnina znaša komaj 12 dinarjev. Zahtevajte takoj brezplačno in brezobvezno en izvod na ogled. Pišite na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana. * Zajutrk Angležev je obilnejši ln redll-nejši od našega. Trezen, zdrav Anglež ve, da mora s svojim za ju trkom zadostiti potrebi hrane za pol dneva. Ml nimamo ne Ali Je VaSa prebava v reda? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE ARTIN-DRA2EJE in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8^— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34. * Zdravniška zbornica v Ljubljani opozarja zdravnike, da je razpisala oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani več mest železniških zdravnikov in dve mesti specialistov (rentgenologa in okulista) pri centralni ambulanci v Ljubljani im mesto okulista-laryngologa v Mariboru. Podrobno v Službenem listu banske uprave. * Za banovinskega zdravnika v Radovljici je imenovan dr. Janez Šareč, sedaj zasebni zdravnik istotam- * Razpisana ie služba občinskega delovodje za občino Orešje v lendavskem sre-zu (Službeni list 19-2.). * TrSničarji dravske banovine bodo zborovali 23. t. m. ob 9. v Ptuju, restavracija Narodni dom. S tem drugim občnim zborom bo v zvezi predavanje o bolezni str-žena. Pridite zanesljivo! * Poroka. V nedeljo. 16. t. m. sta se poročila gdč. Ančka Ga^šek, hči znanega gostilničarja in posestnika v Slovenjgradcu, in g. Mihajlo D. Apostolovič, kapetan I. razr. in komandir obmejne čete v Slovenjgradcu. rodom iz Beograda. Čestitrmo! * Upor zagrebških pekov. Ko so hbrteli zagrebški peki zvišati krušne cene. je mestno poglavarstvo sklicalo anketo, da se ugotovi, koliko so upravičene zahteve pekovskih obrtnikov. Obrtniki so predložili račune svojih obratov in izkazalo se je, da imajo po odbitku vseh izdatkov za delovne moči, za investicije, za vse javne dajatve itd. še vedno za današnje razmere do ber dnevni zaslužek. Izid ankete je bil ta. da je mestno poglavarstvo prepovedalo zvišanje cen. Večina pekovskih obrtnikov je bila s tem zadovoljna in je prodajala kruh po starih cenah, nekaj pekov pa se ie volje, ne časa za obilne angleške zajutrk e. Zaradi tega bi morali zavživati za zajutrk skodelico koncentrirane hrane Ovomaltine. Iz Ljubljane u— Paraštos za blagopokojnim univ. prof. ing. D. Frostom ob prvi obletnici njegove smrti bo v nedeljo, 23. t. m. ob 11. v pravoslavni vojaški kapeli. Ljubljanska podružnica društva ruskih učenjakov. u— Jugoslovensko-bolgarska liga bo priredila naslednje predavanje v okvirju bolgarskih dni v ponedeljek 24. t. m. ob 20. Predaval bo predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin o tema: Moja vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov po Bolgariji leta 1934. Predavanje se bo vršilo v dvorani Trgovskega doma in ne v dvorana zbornice za TOI, kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno v časopisju. Na to izredno zanimivo predavanje opozarjamo PRI LENIVEM ČREVESJU IN SLABEM ŽELODCU Z NERAZPOLOZENJEM ZA JED ZARADI ZAPEKE naj se uporablja že oddavna poznana naravna FRANZ JOSEFOVA grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da Je FRANZ JOSEFOVA grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavna kanal v jutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl rog. S. I*. 3047-1/36. poleg prijateljev bratskega bolgarskega naroda predvsem naš gospodarske kroge. u— V Filozofskem društvu bo predaval v soboto 22. L m- ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi vseuč. prof. dr. Karol Ozvald o temi: Pedagogika in filozofija. Predavatelj bo ob zgledih iz čisto konkretnega življenja pojasnjeval, da vzgajanje in obrazovanje človeka ni nemara stvar, ki bi zadevala le otroško sobo, ali pa da bi oboje bilo isto, kar §olska pe-danterija. Eno in drugo je namreč zelo kompliciran kulturni proces živega dogajanja, ki mlademu rodu pomagaj, da pride v medsebojnem življenju pravi človek na pravo mesto. In posete še, kakašnih učiteljev in učiteljic bi trebalo narodu, da bi se ta proces v redu odigraval- K zanimivemu predavanju vabi društveni odbor vsakogar, ki se zanima. Vstop prost. u— Ljubljanski Zvon proslavi 30 letnico svojega nacionalno kulturnega dela s koncertom, ki bo v ponedeljek 2 marca v Fil-harmonični dvorani. Mešani zbor Ljubljanskega Zvona bo izvajal pod vodstvom svojega zborovodje g. Matule izključno le slovenske narodne pesmi. Prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice. n— 0 starostnem zavarovanju bo predaval g. dr. Tominc Angelik v nedeljo 23. t-m. ob 17.30 v Čopovi ulici 3 (Delavska zbornica). Vabljene so vse služkinje, ki se za io zanimajo. n_ Sokol Ljubljana - Šiška. Drevi ob 20- predava brat Vekoslav Bučar: Skozi bratsko Bolgarijo. Skioptične slike. Po predavanju film »Sinovi neba«. Vstopnina 3 Din. u— Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji se najprisrčneje zahvaljuje pokrovitelju g. dr. J. Adlešiču, županu ljubljanskemu, vsem damam častnega komiteja v in izven Ljubljane, nadalje vsem darovalcem, staršem in posetni-kom akademije, ki so pripomogli do velikega moralnega in gmotnega uspeha ter tako omogočili gojenkam izlet na Jadran. u— Druga letošnja javna produkcija gojencev drž. konservatorija nas bo seznanila z raznimi skladbami angleške glasbene literature za godalni orkester ter s pesmimi za sopran s spremljevanjem klavirja. Natančni spored produkcije se dobi po 2 Din v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem tudi vstopnica h koncetu, ki bo v ponedeljek 24. L m. ob četrt na 7. v Fil-harmonični dvorani. u— Duhovita poljska komedija »Morala gospe Dulske« se ponovi v nedeljo 23. t m. v šentjakobskem gledališču. Igra vsebuje poleg močnih dramatičnih scen tudi dosti humorja in je mladini vstop prepovedan. Začetek predstave ob 20.15. u— Smuške skakalne tekme v Planici se bodo zaradi pomanjkanja snega vršile na pustno soboto v Kazini, kjer je ie postavljena mamutska skakalnica za skoke do 120 m. Pridejo najboljše ekipe vseh narodov, seveda tudi abesinska. Skače tudii olimpijski zmagovalec. Ne zamudite te svetovne skakalne tekme pri Sokolu II v Kazini na pustno soboto zvečer, kamor pridejo tudi vse čarovnice 6 Kleka s posebnim vlakom. u— Po včerajšnji nenadni nevihti ste lahko opazovali krasno mavrico. Se mnogo lej»šo boste videli jutri zvečer na maska-radi na Taboru v vseh prostorih, odlično pripravljena okusno dekorirana, sploh dogodek prve vrste. Geslo je »vsi pod mavrico«. Originalne skupine bodo v najlepših mavričnih barvah sestavljale vzorce. Ki se jih le redko vidi Bufet vam bo nudil vse, kar si boste sami zaželeli; godba — The Falcton jazz _ je že znana kot dobra, vstopnina je kot običajno nizka. Rezervirajte jutrišnji večer za Tabor. u— Društvo »T^bor« vabi na svojo družabno prireditev pri Mikliču, ki bo na pustno soboto Petje, kupleti, šaljivi prizori, prosta zabava in ples do jutra. Vstopnina 5 Din. u— Pripravite se na otroški ringaraja Atene, ki bo na pustno nedeljo popoldne ob poi 16. v dvorani Kazine v Zvezdi. Obeta se krasen program 6 sodelovanjem malih harmonikarjev in otroških plesnih eku-pin-gospa DeLak, Golia in Vakšelj. Zvočni kino IDEAL* Samo še danes ob 4., 7. in 9M uri HANS A L B E R S v velefilmu svetovnega slovesa PEER GYNT Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din. Jutri velesenzacija Aljaske KLIC PRAGOZDA u— Pregled motornih vozil. V petek 28. t. m. od 8. do 12. bo pregled avtobusov za letošnje prvo polletje v Ljubljani v Pov-šetovi ulici 8, mestna pristava, K pregledu je pripeljati ljubljanske avtobuse m avtobuse. ki vozijo z dežele v Ljubljano^ dalje tudi avtomobile in motoma kolesa, ki za leto 1936. iz kateregakoli vzroka še niso bili komisijsko pregledani in odobreni za javni promet za leto 1936. Da se izognejo posledicam, opozarja Uprava policije v Ljubljani prizadete lastnike, ker je letošji zH ma tozadevno dolžnost, ker je letošnji pregled motornih vozil namenjen tudi v druge »vrhe in ne samo za registriranje. u— Gospodinje, oglejte al praktičnost električnega štedilnika. Danes ob 16. na Bregu 8 bomo skuhale dobro meščansko kosilo. u— Za taborsko masfcarado, ki bo jutri zvečer v vseh prostorih Tabora si glede obleke ne delajte posebnih skrbi. Pridete lahko oblečeni v katerikoli izmed mavričnih barv, ki so vam znane. Poiskali boste še ostale barve in mavrica bo sestavljena Ker je vstopnina običajna, nizka in enako tudi buffet, se toste prav gotovo odločili za Tabor, kjer ste se še vselej neprisiljeno in izborno zabavali. Tudi za jutrišnjo pustno soboto naj velja kot vselej: na Tabor gremo, tam bo prav gotovo fletnol Čim boljša pomaranča, tem več soka! Na to glejte, kadar kupujete Jaffarpomaranče. To ždahtno sadje — tako veliko, sladko in sok« polno — je zdaj dospelo xt solnčraih pomarančnih vrtov Svete dežele. Sok Jaffa pomaranč je dober za ves organizem — obrani Vam »dravje, daje Vam mladeniški izgled in življenjsko moč. A4i se morda ne strinjate s tem, da dajejo soince. zemlja in podnebje Palestine najokustvejše pomaranče, ki ste jih kdaj pokusili v žsrvijenju? ZaSrtevajte JAFFA POMARANČE SO NAJBOLJ SOČNE! Proizvod Palestine. Henri Duvernois: Poročni prstan Lani, je pripovedoval Rene Montrose, je malo manjkalo, da nisem postal junak prave tragikomedije. Skoraj bi se bil oženil Pomislite, jaz, zakrknjeni samec, ki mi je zakon samomor in ki spoštujem le tuje ženske, jaz naj se ujamein v takšno past? No, da vam razložim, kako sem se seznanil z junakinjo, zrelo me zmešati tako, da bi bil skoraj ugriznil v najopasnejši trnek. Sprehajal sem se po eni najživahnejših ulic. Kakor običajno postajajoč na vogalih in prehodih, opazim mlado damo, ki je blizu mene, komaj deset korakov pred avtomobilom klecnila na tla. Brez pomisleka sem skočil, jo skoraj v letu naglo pobral in oba komaj še rešil izpod avtomobila, ki je švignil mimo Vzdrhtela je in preble-dela, a ce še precej hrabro držala. Ko sem ji pomagal očistiti zaprašeno obleko, se je najljubezniveje zahvalila in šla svojo pot dalje. Naravno, da sem si jo dobro zapomnil. Kadar sem jo poslej srečal in pozdravil, vselej Se mi je zdela mamljivejša in lepša Tako ljubeznivo se ni znala nasmehniti še nobena ženska. Sej tako se mi je J zdelo. Dokler si nisva nekega dne stala v I tramvaju nasproti in me je ona prva na- | govorila: Mogoče ni baš najdostojneje — ali vi ste mi že rešili življenje in bilo bi prav, da se spoznamo. — Prav to sam jaz že oddavna želel — sem komaj dočakal Predstavila sva se, že po petih minutah kramljanja in smeha sva postala prijatelja kakor da Se bogzna odkdaj že poznava Bila je Rusinja in ponašala se je svobodno, neprisiljeno kot prava zakonska žena. Sem namreč stari mojster, da pri ženskah takoj razberem to razliko. Za samca je to poglavitno. Spremil sem jo do hiše, kjer je stanovala. Ob slovesu se je zadovoljno nasmehnila, rekoč: — Pa pridite, prosim vas, kdaj k nam. Stanujem takoj v prvem nadstropju Z Ivanom Petrovičem bova zelo vesela. Prijazen nasmešek in nepričakovano povabilo sta mi zmešala glavo. Sam ne vem zakaj, sem takoj sklepal, da je Ivan Petrovič njen mož in vražji nasmeh mi je zaigral na ustnah. Zapeljevanje zakonskih žen je namreč posebna lastnost nas pravih samcev. In ko je ona še koketno dodala: J — Z Ivanom Petrovičem prebijeva sama večere — ni bilo to niti malo nezanimivo meni kot lovou, ki je po daljšem iskanju in čakanju končno naletel na — fazanko. Hm! sem si mislil sam pri sebi, če se s takšnimi pre tn jami in nasmehom mlada žena izraža o svojem možu . . . In naravno, že drugi dan sem bil pri njih, Prav pri Ivanu Petroviču! Ona ga mi je predstavila povsem enostavno, Ivan Pe. trovič in nič več. Bil je skoro trikrat starejši od nje in čim sem ga pogledal, sem pomislil v sebi prav tisto, kot prejšnji dan. Moja znanka je vznemirjena povešala trepalnice in njene oči kakor da bi mi govorile: Vidiš, kako je odljuden Zdaj boš razumel moj položaj. Samo glej. da on kaj opazi! Odgovoril sem ji a prav tako sentimentalnim, zaupnim pogledom, ki naj bi ji razodel: Gospa, zanesite se name In zadovoljen sem pričel vihati svoje brke. Ivan Petrovič naju je nekaj časa dobrohotno gledal, nato pa odšel Bila sva sama Sedla sva na prostorni divam in pričela živahno kraimiljati Ni minulo pet minut, že sem klečal pred njo ter ji ognjevito izpovedal svojo ljubezen. Dovolila mi je, da ji božam roke, lase, lica — končno me je počela sama strastno poljubljati. že so se začuli težki koraki v sosednji J sobi. Vsedel sem se na prejšnje, dostoj-nejše mesto in s precejšnjo ravnodušnostjo opazoval starčevsko postavo Ivana Petroviča. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ljubljena ženica se je dvignila in brez vsakega pomisleka rekla: — Ivane Petroviču! Gospod Nikolaj Iva-novič mi je pravkar izjavil, da me ljubi! In jaz njemu, da ga ljubim. V meni se je utrgalo kakor da bi me polil z mrzlo vodo, nakar je Ivan Petrovič na moje največje presenečenje mimo odgovoril: — No, pa dobro.. . rada se imejta, vajini ljubezni dajem svoj blagoslov. Kakšna je ta ruska dobrotljivost in rav-nodušnost ? Ali je res mogoče, da doživljam to, kar sem čital v njihovih romanih? Zrušil sem se na stoj kakor idiot, ne ve-doč, kaj naj si o vsem tem mislim. Videč moje razburjenje, mi Je starec, misleč, da ga nisem razumel, očetovsko položil roko na ramo in ponovil: —Da, dragi moj ... jaz vaju blagoslavljam. Počasi sem prišel k sebi in ker položaja še zmerom nisem razumel, sem ga kakor da sem že zgrabil za trnek, z nesigurnim glasom vprašal: — Aa — ali kaj je z ločitvijo? I To vprašanje mi je prišlo na om kot po- | slednja slamčica, za katero se lovi utopljenec. Začudena sta me pogledala: — Kakšna ločitev? Tedaj šele mi je postajalo jasno, da ta Ivan Petrovič na. njen mož, temveč oče. Naravno! Kateri vrag me je dušil, da tega že prej nisem razumel? Kaj naj »torka? Zdaj so me zares ulovili Trnek je pogol-tan, bil sem že v zanki. Od samega strahu in sramote, da sem bil tako neumen in ae dal uloviti ženski, mi je v tej muki padla rešilna misel na um Videč, da me niso razumeli, ko sem govoril o ločitvi, ker niso mogli sklepati, da sem ju smatral za moža in ženo, sem nam ah ponovil: — A ločitev? Kaj bo z ločitvijo? — Kakšna ločitev? sta odgovorila oba v en glas in me gledala kot čudo. — Pa z mojo — saj niste vi oženjeni nego jaz ... da, da ... jaz sem, na žalost oženjen — in pri tem sem odlično zaigral strtega nesrečnika Izraz dekletovega obraza se Je neverjetno spremenil. Niti sledu prejšnje miline in zadovoljstva In ko sem iskal svoj klobuk, da čim prej pobegnem iz nastavljene pasti, mi je s skrajnim .prezirom vrgla: r — Pa zakaj tedaj ne nosiš poročnega yt»laiA aičvrednež tU Iz Celja e— Sreski odbor Rdečega križa v Ce/ju je imej pred dnevi občni zbor, na katerem je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dir. Jurom Hraševcem. Namesto umrlega odbornika g. protojere-ja Cudiča in polkovnika g, Goluboviča, ki je odšel iz Celja, sta bila izvoljene v odbor polkovnik g. Nečak in pr-ota g. Bulo-van. Občnega zbora se je udeležil g. inšpektor Wester, II. podpredsednik bano-vinskega odbora RK. Ta občni zbor je bil 10. po številu. Dne 25. aprila 1925 je bil ustanovni občni zbor. Tedanji odborniki so se z vnetno lotili dete, predvsem pridobivanja članov. Ga. Eia Kalanova je sama zbrala 90 odstotkov vsega članstva in pridobila 18 višjih članov. Pomagali sta ji tudi ge. Božičeva in M. Sernečeva. Od leta 1931. predseduje društvu g. dr. Juro Hrašovec, ki je bil že ob ustanovitvi društveni podpredsednik. Izmed občinskih odborov RiP, ki so poverjeni sreskrrn odborom, sta najagilnejša odbora Dobrna in Braslovče. e— Za Roseggerjevo veseloigro »Vesela božja pot«, ki jo bo uprizorila ljubljanska drama 3. marca zvečer v celjskaai gledališču, vlada tako živahno zanimanje, da je gledališče domala razprodano. Zato svetujemo neabonentcm, da si takoj nabavijo vstopnice v Fmjletovi trafiki na Dečkovem trgu. e— Bo/ničarski tečaj sreskega odbora Rdečega križa v Celju se je pričel pred kratkim. Predavanja se vrše trikrat na teden v Zdravstvenem domu. Predavajo zdravniki gg. dr. Rajšp, dr. Rebemik. dr. Flajs, dr. Podpečan, dr. Fišer, dr. Perko in dr. Bergant. Tečaj obsega 64 predavanj. Praktične vaje bodo v bolnišnici. e— V celjski bolnišnici je umrla v torek 32-letna krojačeva žena Marija Je'e-nova z Vranskega. e— Slamoreznica mu je zmečkala prste. Ko je 32-letni posestnik Jakob Štor iz Tre-merja pri Celju rezal v torek slamo, ga je zgrabila slamoreznica in mu zmečkala vse prste na desni roki. Zdravi se v bolnišnici. e— Krv«*v dogodek pri rubeži. V sredo okrog 11. dopoldne je prišel eksekutor sreskega sodišča v Gornjem gradu k posestniku Francu Žagarju v Cretu pri Rečici ob Savinji, da mu zarubi živino. Domači 22 letni hlapec Ivan Vodečnik pa je hotel preprečiti rubež in je postal napram eksekutor ju nasilen. Eksekutor je izvlekel samokres in oddal dva strela na Vodečmika. Hiapec se je takoj zgrudil. Ena krogla ga je zadela v vrat, dTuga pa v levo stran prsi. Vodečnika so prepljali v celjsko bolnišnico. Njegovo 6tanje je kritično. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Barkarola« in zvočni tednik. a—- Za našo mejo! Te dni je bil v Lokav-cu ob meji občni zbor tamošnje Cirilmeto-dove družbe. Iz poročil predsednika šolskega upravitelja Antona Ferlinca in tajnika Ivana žoherja ter ostalih odbornikov je bilo razvidno, kako težko, a vendar uspešno je bilo podružnično delovanje v preteklem letu v tej eksponirani obmejni točki Podružnica si je uredila nov oder, razdelila med učence knjige v vrednosti več tisoč dinarjev in si nadela za tekoče leto kot nalogo ustanovitev večje potovalne knjižnice. a— Gledališke novice. V nedeljo popoldne bodo > Veseli pustni prizori«. Na pustno soboto zvečer »Veseli kmetič«, na pustno nedeljo zvečer pa »Bajadera«. a— Nova uprava mariborske gostil ni čar-ske organizacije je sestavljena takole: Aleksandar Klesič predsednik, "Ivan Ho-:a'gman podpredsednik, Josip šareč, Josip Povodnik, Franc Krevh, Maks Jančer, Lojze Lisjak in Ivan Kimasvenger odborniki. Karol Trofenik, Alojzij Horvat, Grga Basletič in Rado Starman, namestniki. Nadzorni odbor: Josip Verzel, Ciril Majcen in Ivan Resnik. Namestniki: Josip Karner, Franc Božiček in Lojze Ivančič. častno razsodišče: Josip Povodnik, Franc Zem-Ijič, Adolf Spatzek in Lojze Strehar. Pri slučajnostih občnega zbora, o katerem smo že včeraj poročali, so spregovorili zvezin predsednik Ciril Majcen, obrtni referent dr. Senkovič in podravnatelj Pfeifer za Tujsko, prometno zvezo. a— Gostibiičarski dom v Mariboru nameravajo zgTaditi mariborski kavarnarji in gostilničarji ter je organizacija gostilničarjev že napravila zadevno vlogo na mariborsko mestno občino. a— Hotel »Orel« 26. t. m. kuharska ln slaščičarska razstava. Od 27. naprej vinska razstava. a— Tri dni je Iežal v nezavesti in nato itmri 61 letni upokojeni pismonoša Franc Belšek, ki si je pri padcu s kolesa razbil lobanjo. a— Drzen vlom v konfekcijsko skladišče tvrdke Pregrad na Aleksandrovi cesti so izvršili še neizsledeni vlomilci ln odnesli razne obleke in blaga v vrednosti 5000 dinarjev. Vajenski dom v Ljubljani Na naš članek v nedeljski številki smo od mestnega poglavarstva prejeli naslednji dopis: »Mestna občina niti malo ne misli uničiti kakih socialnih ustanov in tako tudi ne vajenskega doma, kakor zgodovina njenega socialnega dela dokazuje. Mestna občina sama je dala svojčas pobudo, da se izrabijo od Invalidskega in banovinskaga Vajenskega doma opuščeni prostori in inventar za vajenski dom Obrtniškega društva. Mestna občina je prepustila prostore brezplačno ter daje poleg tega tudi elektriko, vodo in kurivo. Zato o kaki nameri uničenja te ustanove tudi danes ni misliti, posebno, ker je na razpolago vajenskemu domu nekdanja Waldherrjeva hiša v Beethovnovi ulici, kamor bi se vajenski dom lahko premestil. Ni resnična trditev, da je šentpeterska vojašnica najmanj primerna za bolnico, marveč je nasprotno res, da je izmed prostorov, ki so za začasno razširjenje bolnice na raizpolago, šentpeterska vojašnica najbolj primerna, ve iko bolj, kakor južni in zapadli i del zgradbe kjer so sedaj pisarne in stanovanja, ne oziraje se na to, da bi prišlo ob izpraznitvi prostorov precej družin ob stanovanje. H:'ša v Beethovnovi ulici, katero mestna Občina sedaj ponuja vajenskemu domu. je popolnoma primerna za dom vajencev in občina bi si ne naprtila tudi nepotrebnih skrbi, kam namestiti sredi šolskega leta meščansko šolo, ker ima v tem primeru že izvedljiv projekt. Pri celi stvari gre mestni občini rešiti samo vprašanje, ali je za ljubljansko mesto važnejše, da dobi modernim zahtevam odgovarjajočo bolnico in odpravi katastrofalno nrrzemi položaj sedanjih zdravstvenih naprav in — ne oziraje se na to. da odpade prispevek za dosedanjo nedostatno bolnico, ki presega letno 600.000 Din — že s 1. IV. 1936. preskrbi brezplačno vajenskemu domu druge prostore ter utrpi stroške za provizorično bolnico z adaptacij aimii vred, ka niti poV»vico imenovane vsote ne bodo dosegli, ali pa, da ostane sedanje stanje sanitarnih naprav še na-pej, če ostane vajenski dom v šentpeter-ski vojašnici. H koncu bi pripomnili samo še to, da se je imel v prvih čatstih vajenski dom boriti s težkočami radi malega števila vajencev, pa mu je mestna Občina priskočila na pomoč ter priključila vajenskemu domu svojo zaičasno dečjo postajo, v kateri vzdržuje danes 16 otrok, za katere plačuje po 300 D:n mesečno. Danes ima vajenski dom po lastni navedbi 46 vajencev«. Gospodarstvo Emisija državnih blagajniških zapisov Vpis prve transe 4 odstotnih trimesečnih zapisov v višini 200 milijonov Din bo 26. t m. i S Smrtna nesreč: na ledr Murska Sobota, 20. februarja j Preteklo nedeljo je hodi! učenec 3. raz- j reda meščanske šole Peter Krstič po okoli- i ci Murske Sobote v družbi s svojimi sošolci. Dečki so prišla tudi do zamrzlega potočka. Krstič se je hotel drsati, pa je ; pri tem padel in palica, ki jo je imel v ! roki, se mu je po nesrečnem naključju za- j pičila mimo očesa globoko v glavo in mož- ! gane. Ponesrečenca so sicer takoj prepe- ' ljali v bolnišnico, a mu niso mogli več pomagati. Součenci so svojemu tovarišu s pripravili lep pogreb s poslovilnim govo- J rom in petjem. J Iz življenja na deželi KOČEVJE. Pragmatični uradniki in I uslužbenoi so postali na mestni občini ko- ! čevski gg. blagajnik Kuret, vodja mestne- ' ga urada Bižalj, policijski nadzornik Čuk. ; Bavčar in Sorger. ' Iz Kranja r— Jugoslov.-čehoslov. liga v Kranju sklicuje občni zbor za nedelio 22. marca ob 10. donoldne v Narodni dom v Kranju. r__ Za pustno soboto zvečer ob 8. vljudno vabimo na maškarado v Narodni dom. Maskam prepuščamo popolnoma prosto izbiro, le dobre volje nai prineso zvrhan koš. Razvedrila smo potrebni vsi. Zdravo! Iz Litije i_ Poslovilni večer dveh agilnih sokolskih delavk v Šmartnem pri Litiji. Pri zadnjih učiteljskih premestitvah sta bili iz Šmartna premeščeni načelnica s- Vozlova Marija in članica vaditeljica ztora Marno-va Karolina, prva v Št. Lambert, druga v Selo. Sokol jima ie v četrtek 13. tm. priredil poslovilni večer, ki se ga je udeležilo celotno članstvo z naraščajem Prišli pa so se tudi poslovit bratje iz Litiie, med njimi starosta br. Taufer in načelnik br. Pla-ninšek. Sodelovala sta pevsko društvo >Zvone s svojim moškim zborom in šmar-ski šramel. Po krepkem »Sokolskem pozdravu«. ki ga ie zapelo vse članstvo je povzel besedo starosta br. Vidic in prikazal nesebično požrtvovalnost obeh sester Z željo, da bi se kar najbolje počutili na novih službenih mestih in se čimprej povrnili v našo sredo se jima je v imenu društva za nji.iu marljivo delo naitopleje zahvalil. Sledili so nadaljnji govori, in sicer je v imenu litijskega Sokola in okrožnega načelstva govoril br. Taufer. nato pevovodia >Zvp-na« br. Kovačič. k? je kot šolski upravitelj prikazal obe sestri kot odlični učiteljici, a v imenu občine je izpresrovorit predsednik občine br Strman. Posebno ganljivo je bilo ko so se naraščainiee s šopki rdečih nageljnov zahvalile sestrama za njiju trud. Vsi govori pa so končali z željo, da se sestri čimprej povrneta v Šmartno in v Sokola. kjer je nastala velika vrzel. Kljub temu. da je bil večer poslovilen, ]e vladalo v telovadnici veselo razpoloženje, kajti vsi navzočni so bili prepričani, da to kmalu temu poslovilnemu sledil prisrCen sprejemni večer. i— V soboto 22. t. m. ob 20 bo velika maskarada v Sokolskem domu v L't'-H. — Vabljeni so vsi! Iz Ptuja j— Sokolsko društvo vabi na družabni večer s plesom, ki ga priredi 22. t. m. zvečer v Narodnem domu. Maske dobrodošle. Iz Ljutomera lj— Predpustno' zabavo pripravlja ljutomerski Sokol za pustno nedeljo 23. t. m. Popoldne bo kmečka burka >Maksel«, potem pa zabavni večer z godbo. Nase gledališče DRAMA Petek 21.: Ob 15 Vesela božja pot Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota 22.: Pesem s ceste. Izven. Globoko znižane cene. OPERA Petek 21.: Zaprto (generalka). Sobota 22.: Apropos, kaj dela Andula? Premiera. Izven. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 Nedelja, 23 : Morala gospe Diilske Mariborsko gledališče Petek, 21.: Zaprto. Finančno ministrstvo, oddelek za državno računovodstvo objavlja: Finančni minister je na podlagi čl. 3 uredbe o izdaji blagajniških zapisov v znesku 500 milijonov Din (št 400/2 od 2. januarja 1936) odredil: 1. da se zaenkrat pristopi k emisiji (iz-danju) blagajniških zapisov v znesku 200 milijonov Din, in sicer v komadih po 5000, 10.000, 50 000, 100.000, 500.000 in 1000.000 Din. 2. da znašajo obresti neto 4*/« letno in da se plačajo tromesečr.o vnaprej 3. da se ti blagajniški zapisi izdajo s 'mo s trimesečnim rokom. 4. da se prične vn s blagajnišk.h zapis°v 26. februarja. 5. da se emisija blagajniških zapisov vrši potom Narodne banke kraljevine Jugoslavije, 6. da se izplačilo blagajniških zapisov vrši preko Narodne banke kraljevine Jugoslavije, 7. da Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica z vsemi svojimi podružnicami posredujeta brezplačno tako pri emisiji, kakor pri izplačilu blagajniških zapisov. * Kakor je iz gornje objave finančnega ministrstva razvidno bodo najprej emitira, ni trimesečni blagajniški zapisi v višini 200 milijonov Din. Zapisi z daljšim rokom (6 ali 9 mesečni odnosno 1 letni) bodo torej emitirani kasneje. Obrestna mera trimesečnih zapisov ni neugodna, zlasti če upoštevamo, da se obresti plačujejo vnaprej, tako da se bo pri vpisu plačal za obresti zmanjšani znesek. O emisijskem tečaju objava finančnega ministrstva nič ne govori, vendar ni verjetno, da bi bil emisij, ski tečaj manjši nego znaša nominalna vrednost zapisa. Glede na trimesečni rok znašajo torej obresti pri 4% letnem obre-stovanju 1 Din od 100 Din, tn bo torej pri vpisu treba plačati za 100 Din nominala 99 Din. Pričakovati je, da bo v zvezi z emrsijo državnih blagajniških zapisov precej nazadoval obtok blagajniških bonov Narodne banke, kajti Narodna banka priznava za trimesečne blagajniške bone le 2% letnih obresti. Do začetka leta 1932 je Narodna banka priznavala za trimesečne bone še 6%, potem pa je to obrestno mero stalno zniževala in plaiuje sedaj, kakor rečeno, le 2%. V pričakovanju emisije državnih bla-gajnških zapisov je zadnje tedne obtok blagajniških bonov Narodne banke precaj nazadoval. Ob koncu lanskega leta se je še gibal na višin: okrog 200 milijonov, po izkazu od 15. L m. pa znaša le še 163 milijonov. Samo v tednu od 8 do 15. t. m. je obtok blagajniških bonov Narodne banke nazadoval za 23 milijonov. Iz tega je razvidno, da denarni zavodi v zadnj h tednih ob zapadlosti starih zapisov niso več jemali novih blagajniških zapisov Narodne banke, ker razpoložljiva sredstva očitno drže za emisijo državnih blagajniških zapisov, ki bodo imeli večjo obrestno mero. Znesek 200 milijonov Din glede na razmere našega denarnega trga ni prevelik, saj se je prej obtok blagajniških bonov Na. rodne banke stalno gibal okrog 300 milijonov in je leta 1934 dosegel celo maksimalni znesek 440 milijonov. Državna hipotekama banka objavlja v zvezi z izdajo t£h blagajniških zapisov, da bo v smislu sklepa upravnega odbora dne 1. februarja z vsemi svojimi podružnicami brezplačno posredovala tako pri vpisu, kakor tudi pri izplačilu zapisov. Sprejemala bo te blagajniške zapise vsak čas v eskont po nominalni vrednosti in s 5% letnimi obrestmi. Tudi Poštna hranilnica objavlja, da je nadzorstveni svet na seji 11. februarja sklenil, da bo Poštna hranilnica te blagajniške zapise eskontirala al pari in zaenkrat s 5% letnimi obrestmi. Gospodarske vesti = Uredba o električnih vodili. Na osnovi § 59 zakona o obrti je gradbeni minister izdal obširno uredbo o izdelavi in uporabi golih in izoliranih električnih vouov in električnih cevi. Ta uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 19. t. m. = Nemške klirinške nakaznice. Kakor znano je Narodna banka do 15. januarja t. L izdajala klirinške nakaznice, in sicer na podlagi aViz, dobljenih iz Nemčije o vplačilih nemških dolžnikov na klirinški račun. Po novem sporazumu pa izdaja sedaj Narodna banka od 15. januarja klirinške čeke, kd se trgujejo na borzi, dočim se klirinške nakaznice ne trgujejo več. Nemška obračunska blagajna pa je že pred 15. januarjem pričela uporabljati predpise novega plačilnega sporazuma in sprejemati vplačila na novi račun, medtem ko je naša Narodna banka za te vplačane zneske do 15. januarja izdajala stare kli-riinšike nakaznice. Da bi se omogočila likvidacija teh terjatev, ki znašajo nekaj sto-tisoč madk, je sedaj Narodna banka dovolila, da se lahko trgujejo na borzi tudi klirinške nakaznice, ki so bile izdane od 10. januarja naprej in da veljajo za te klirinške nakaznice isti predpisi, kakor za klirinške čeke. Ta odredba se nanaša na klirinške nakaznice, ki nosijo številke 15.702 — 15.725 in 15.755 do 15.935. Lfu^psn, nagnjenim k maščobi pomaga čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje Ugi. rtg a. M. jMtto/do = Zadruge, ki imajo davčno prostost, ne smejo plačevati obresti na deleže. Po-zakonu o neposrednih davkih so zadruge oproščene družbenega davka, če ne razdeljujejo dobička, če ne dajejo članom upravnega odbora in nadzorstvenega odbora tantiem in če se njih rezerve m kakor in nikoli ne morejo razdeliti med zadružnike (zadruge, ki poslujejo z nečlani nimajo pravice za take davčne oprostitve;. Ta določba zakona se je po razpisu minististva financ od 11. junija 1929. tolmačila tako, da obrestovanje zadružnih deležev do eskontne stopnje Narodne banke ne ukinja davčne prostosti. Sedaj pa je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal nov razpis od 10. januarja, s katerim se spreminja stari razpis iz leta 1929. Po novem tolmačenju se ne more priznati davčna oprostitev zadrugam, ki plačujejo obresti na deleže zadružnikov, ker hi to predstavljalo razdelitev dobička in je vsako izplačevanje obresti na deleže tudi do višine eskontne stopnje Narodne banke smatrati za razdeiltev dobička. Zato se zadrugam, ki odobrujejo obresti na deleže, ne more priznati davčna oprostitev. — Dobave: Direko ja državnega rudnika v Kaknju sprejema do 27 t. m ponudibe glede dobave napetostnih in strujnih transformatorjev, bakrenega kabla, amperme-tra, stenskih in stropnih svetiljk, raznega bakra, marmorne plošče, trofaznih avto- matov, rebraste pločevine, bombaža in krp za čiščenje, usnjenih jermenikov za šivanje, navadne vrvice, merila frekvence tro-fazne električne struje, električne peči za premog, okovja za okna in vrata, kositra, železne pločevine, bodeče žice in žičmih sponk za tel. žico, tipkal za jamsko signalizacijo, raznih grabelj, vil,, grebljic, mizarskega kleja, laka in krede. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 27. t m. ponudbe giede dobave železne pločevine. Prometno - komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede popravila 8 žimnic in 9 divanov. Komanda pomorskega arzena-la v Tivtu sprejema do 3 marca ponudbe glede dobave raznega materijala za potrebe arzenala in jekla, do 4. marca glede dobave paste za čiščenje in glasbenih instrumentov, do 5. marca glede dobave železne pločevine, vijakov, zakovic, tropolne zaklopke, do 6. marca pa glede dobave raznega jekla, črne kravine, desk, vijakov in lepila. Komanda podvodnog orožja Kum-bor sprejema do 12. marca ponudbe za dobavo 100 komadov svedrov za mine in raznih verig. Dravska delavnica v Ljubljan Kobaridska 43, sprejema do 12. marca pismene ponudbe za dobavo nafte, bencina, petroleja, tovotne masti in raznega strojnega olja. Dne 11. marca bo pri upravi skladišča 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Sarajevu lic;tacija za dobavo blank usnja, 12. marca glede dobave raznih žeb-ljev, 13. marca glede dobave mizarskega kleja, laka in firneža. 16. marca glede dobave rajnega železa in 17. marca glede dobave konopnenih trakov. = V zadružni register sta se vpisali naslednji zadrugi: Zvočni kino Ptuj, r. z. z o. z. (zadruga prevzame zvočni kino Ptuj od dosedanjih lastnikov Sokolskega društva v Ptuju in Dramatičnega društva v Ptuju; obenem zbira zadruga sredstva za gradnjo Sokolskega doma v Ptuju) in Slovenska produktivna mizarska zadruga v št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z. = Brezposelni v naši državi po podatkih javnih borz dela. Po poroči.u osrednje uprave za posredovanje dela je iskalo v januarju pni javnih borzah dela zaposlitev 39.494 oseb, od tega 33.265 .moških in 6229 žensk. S preostalimi brezposelnimi iz decembra lanskega leta se je število dvignilo na 58.179 oseb. Ob koncu januarja je ostalo brezposelnih 27.624. Nasproti no-, vembru je število brezposelnih naraslo za 13.108, nasproti januarju lanskega leta pa je 8.988 brezposelnih več. Podporo je dobilo 19.328 oseb. Prejele so 2.035.91235 Din. Redne podpore je bix> 1,646.299.50, izredne pa 307.986 Din. Uradnikom so izplačali 4*2.829. kvaliifkrranim delavcem 975.507.50. n ek val i f i c: ran im 830.117.25, kmetovalcem pa 187.45« Djn. Dne 1. februarja je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih 28.690 brezposelnih, od teh 21.515 mo"1''" :~> 4.175 ženskah. Borze 20. februarja Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.45, angleški funt' pa so se nekoliko pocenili in so bili zakljuleni po 251 50. V zagrebškem privatnem kTringu Žrebanje v dri. razr. loteriji V. razred Žrebanje 18. februarja 1936 Din 3.000.— št.: 46 198, Dtn 1.000.— št.: 5.869. 15.727, 15.777, 15.799, 24.819, 33.029, 46.150. 89.853, 95.720, 95.779. Srečke za tekoče kolo so vse Razprodane ZA©r.%J£NA KRAr « * o, z. — Sv. Petra cesta 19 je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.4950, v angleških funtih po 25150, v španskih pezstah po 6.42 in v grških bonih po 32. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.40 v Beogradu po 14.2217 tn v Zagrebu po 14.28, odnosno za konec februarja po 14.30, za 15. marc po 14.3250: za konec marca po 14.41 in za 15. april po 14.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi nadalje mirna in je bil zabeležen tečaj 358—359 (v Beogradu promet po 359.50). Zaključki pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 72.75 in 73 (v Beogradu po 73) in v 6% begluških obveznicah po 65 (v Beogradu po 65). Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.87—2973.47, Beri n 1748.48—1762.30, Bruselj 733.82— 738.58, Curih 1424-22—1431.29, London 214.49—216.54, Newyork 4272.54—4308.86, Pariz 287.82—289.27, Praga 180.47—181.58. Curih. B.ograd 7, Pariz 20.21, London 15.0' 25, Ne\vyork 302.50, Bruselj 51.55, Milan 24.30, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.80. BerKn 123. Dunaj 57.05. Stockholm 77.8250, Oso 75.8250, Kobenhavn 67.3750. PTaga 12.68. Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda. 358 — 359, za februar — april 358 — 360, 4% agrarne 45.50 den., 6% begluške 65 — 65.50, 67c daim. agrarne 60—61 7% Blair 72.75 — 73, 7% Drž. hip. banka 79 den., 8% Bla-ir 82 dzn.; delnice: PAB 239 — 241, Šečerana Osijek 140 — 160. Beograd. Vojna škoda 359.25 — 360 (359 50), za februar 358.75 — 359.50 (358.50 — 359), ze april 359 — 35930 (358.75 — 359), 4% agrarne 45.75 — 46.50 (46.25), 6% begluške 65 — 65.50 (65), 7% invest. 79 — 80 (78.50 — 79.50), 7% stabLlaz. 79 — 80 (79.50), 7% BlaiT 7230 — 73 (73), 7% Drž. hip banka (80.50 — 82), 8% B'air 81.50 — 83.) Nar. banka 6750 — 6850 (6800), PAB 238 50 — 23930 (239). Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 20. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 98.75, za }uilij 88.75, za sept. 88.125; koruza: za maj 6130, za julij 61.75, za sept. 6130. Winnipeg, 20. februarja: Začetni tečaji: pšenica: za maj 8330, za julij 85, za sept. 83.625. -j- NovoSadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica : baška 165 — 167; okoJica Sombor 165—166; ladja Tisa in Begej 170 —171; slavonske 168 — 169; sremska 165 — 167; banatska 166 — 170. Oves: baški, sremski, slavonski 145 — 147-50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 137.50 — 142 50 Ko""*- baška in sremska 112 — 113; banatska 112 — 113. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247.50 — 267.50; »2« 227.50 — 247.50; »5« 207.50 — 22730; »6« 187.50 — 207.50; »7« 157.50 — 16730; »8« 105 — 110. Otrobi: baški in sremski 99 — 101. Fižol: baški in sremski beli 195 — 205. -4- Budimpešfcanska terminska borza (20 t m) Tendenca stalna. Pgenica: za uvarc 16.95 — 16.97. za maj 1733 — 17.34; koruza: za maj 14.70 — 14.72. »OMB\? + Liverpool, 19. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.93 (prejšnji dan 5.93), za julij 5.74 (5.74). -f Nevvyork, 19. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 11.34 (11.32), za julij 10.60 (10.64). Slaba zimska sezona na Bledu Bled, sredi februarja. Letošnja zima s svojimi muhami je za Bled velika nesreča. Le v decembru je bilo nekaj snega, sicer smo ga pa komaj videli. Jezero je ves čas brez ledu, tako da bi zimska športnik tukaj zaman iskal pri-loznositi za udejstvovanje. Zaradi takih razmer vlada pri nas vso zimo veliko mrtvilo. Le včasih dirja skozi vas kakšen avto s smučarji na Pokljuko, kjer je nekaj snega. Skoro bi rekli, da so nam Ljubljančani posodili nekaj megle, ker se je letošnjo zitmo tudi tukaj večkrat pokaizal ta sicer nam neznani gost. Prejšnji petek okoli polnoči smo tudi na Bledu občutili močan potresni sunek z votlim grmenjem, ki pa ni napravil škode. Jezero ima ietos ogromno divjih rac, a jim lovci ne morejo do živega, ker ni ledu. Kino »Bfled«, edina zabavna priložnost pri nas, je tudi prenehal, ker je lastnik prodaj hišo poštnemu erarju. da bo v njej na pomlad nastanjena pošta. Ze'o primerna bi bila za kino velika dvorana Zdraviliškega doma, kjer je skoro vse leto vladala praznota; le poleti se je zatekel tja ob slaibem vremenu ksk letoviščar in v idiličnem miru prebiral časopise, zakaj v tej dvorani je bila čitmln ca za goste, čeprav je 9predaij za to na razir^olago velika veranda. Priporočamo občir»3ki upravi, naj odda to dvorano kakšnemu kinematografskemu podjetniku, ker .ie kino absolutno potreben za B'ed poleti in pozimi, medtem ko je velika čitalnica v dvorani luksus, saj prostor v zaprti verandi čisto zadostuje za čitalniške »vrhe. Občina bi imela od kina i tudi lepe dohodke, ki jih teko krvavo potrebuje. Seveda bi kinematografsko podjetje moralo imeti dober anarat, a ne takšnega. kakršen je bil dosedanji, ki je bil le bol? za silo. Iz prometne službe Beograd. 20 februarja. A A. Imenovana sta: Svčtnik Franjo Jelašič za načelnika prometno - komercialnega oddelka direkcij' državnih zelenic v Liubljani v 3. skupini 2. stopnje višji svetnik inž Milan Andono-vič za višjega svetnika 3. skupne 2. stop. nie gradbenega oddelka generalne direkcije državnih železnic. Postani in član Vodnikove dražbe! Strahote bodoče vojne Grozotna morila: podmornice, ki jih bodo krmarili brezžični valovi ::::::::„, ',, Smrtni žarki za uničevanje človeških življenj Angleški listi poročajo, da so se pred kratkim vršili v bližini nekega otoka pri Vancouverju (Britska Kolumbija) uspeli poskusi britske vojne mornarice z novo mo-rilno konstrukcijo. Gre za podmornice z brezžičnim krmarjenjem Brezžično krmarjenje ladij, avtomobilov in letal so načelno rešili že pred leti, a šele v zadnjem času se kažejo praktični uspehi. Na tem principu temeljijo tudi nove britske podmornice, s katerimi so delali sedaj poskuse pri Vancouverju. S celine so jih z električnimi valovi usmerjali proti modelnemu pristanišču na otoku. Pristanišče so zgradili nalašč v ta namen in ga zaprli z minami. Izkazalo se je, da so mogle podmornice brez škode predreti zaporo z minami in udariti potem v ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču ter jih pognati v zrak. Podmornice so majhne, napolnjene z razstrelivom in brez posadke. V zadnjem pogledu se razlikujejo od proslulih »živih torpedov« japonske mornarice, ki imajo posadko enega samega moža. Ta mož krmari torpedo proti sovražni ladji in Jo požene v zrak — pri tem pa tudi sam izgubi življenje. Danes pride ▼ Beograd Nekaj podobnega so bili italijanski bojni čolni ob koncu svetovne vojne, ki so imeli po dva moža posadke in so se lahko na skrivaj približali sovražnim ladjam ter jih uničili. Takšni čolni so pognali v zrak veliko avstrijsko bojmo ladjo »St. Istvan« v pulj-skem pristanišču. Angleška konstrukcija posadke v podmornici ne potrebuje in je torej tudi ne žrtvuje- Po vsej priliki bodo tem ladjicam dali končno obliko nekakšnih torpedov, da bodo še lažje izpolnjevale svoj namen. Istočasno so na dnevnem redu ponovno >smrtni žarki«. Profesor na tehnični visoki šoli v Leicestru Choldfield zastopa načelo, da oddaja vsako bitje električne valove določene frekvence. Ce usmeriš nanj nasprotne žarke iste frekvence, tedaj je mogoče žarke organizma uničiti in s tem tudi zatreti življenje organizma. Za sedaj je svojo teorijo preizkusil samo na miš h in baje se je izkazala za pravilno. Sedaj išče 20.COO funtov, s katerimi bi zgradil napravo, ki bi oddajala žarke z energijo 5000 vatov. Ta energija bi po Chodfieldovih trditvah zadostovala, da bi uničila vse ljudi v oddaljenosti ene milje, če bi jo naravnali na frekvenco človeškega izžarevanja. Bojišče pri Makali v. / / * '*...... ✓ < , ' \> •X viS» "» «: > .......... Gorovje v Lincoln EJlsworth o svojih Z ladjo »Discovery II-c je prispel v Mel-burne polarni raziskovalec Lincoln Ells-worth, ki so ga na tako nepričakovan način rešili z njegovim tovarišem v bližini Kitovega zaliva. Časnikarjem je povedal zanimive stvari o svoji antarktični avanturi. »Enajst ur po najinem startu,« Je pripovedoval, sva bila z letalom nad zaledenelo pokrajino im nisva nikoli letela nižje nego 6000 pedi. Stalno sva videla gore, in to potrjuje domnevo, da eksistira v Antarktidi zvezana veriga gora. Pristala sva na širni visoki planoti, kjer ni bilo lednikov in ledniških razpok. S tem sva zavrnila bojazen, da v Antarktidi ni Antarktidi odkritjih na južnem tečaju mogoče dobiti pripravnih tal za pristajanje letal. Mislim, da bo mogoče privesti tja z letali ekspedicije, ki bodo opremljene s sanmi na pasjo vprego in ki bodo nato lahko raziskovale notraniost antarktične celine. Sedem dni je prešlo v hudih snežnih viharjih s poskusom, da bi osvobodila zadnji del najinega letala iz ledu. Končno nama je uspelo in z velikim trudom sva spravila motor v tek. Zadnji del najinega potovanja pa je bil najtežji, ker sva morala zavoljo nedostatnih kart vleči svoje san! najmanj sto milj daleč, preden sva dosegla svoje ono rišče. Moj tovariš je bil prvi. ki je zagVdnl letalo »Discoveryja«. Letalo je nama vrglo konserv in nama pokazalo pot do morja.'* fral i jamske postojanke pred pričetkoa> admje ofenzive. r haiijanske postojanke '.G. februarja. ftfl*> Abesinske čet« * i. \ •■/--... \ V % i* > . •• J*?: \\ Si V; l, ■ i ■• I • '"'" V « :: ' Amba Aiagl V .• , ' "•" v .'.'.' ''/^(.Prelaz Alagtv , i--20 km v I Ju žsl min, predsednik dr. Milan H o d ž a. Njegov obisk ima velik političen pomen, ker je bil nedavno v Parizu, iz naše prestolnice pa bo odpotoval v Bukarešto Ženske v letalu Ena največjih ameriških družb za zračni promet je po večletnih opazovanjih ugotovila, da so ženske boljši zračni potniki nego moški. So manj nervozne, manj vprašujejo in se raznim odredbam bolje pokorijo. Letalski učitelj te družbe Newton Wil-son in dve zračni postrežnici, miss Grace Hallova in miss Ruth Phelanova, ki sta v zraku prepotovali že skoraj pol milijona ameriških milj, so povedali nekemu časnikarju, zakaj imajo ženske kot potnice rajši nego moške. Pravijo, da se ženske, ki se vozijo prvič z letalom, prej utrudijo nego moški, slabo vreme prenašajo bolje nego moški, pazijo bolj na to. kam stresejo pepel svojih cigaret, moški zahtevajo več postrežbe in pozornosti. Moški vprašujejo več, pj-ej postanejo nemirni in se bolj pritožujejo zaradi sestave obedov. Velika selitev v ženevi 2500 zabojev, 600 pisalnih miz in 1100 košev za papir V Društvu narodov vlada te dni razburjenje kakor ie ob najredkejših prilikah, le da namesto debatirajocih zastopnikov držav polnijo hodnike zaboji. Zaboji z velikimi, črnimi napisi, z naslovi četvorice ženevskih in ene lozanske špedicijske tvrdke. Uradniki so še vedno v svojih pisarnah. Toda delo počiva, namreč pisarniško delo, kajti uradniki so za nekoliko dni postali pospravljači. Vsak mora svojo sobo sam izprazniti in jo namestiti v toliko in toliko zabojev. Vsak nosi tudi sam riziko za ta ali oni akt. ki bi se morebiti izgubil. Te dni ob sedmih zjutraj se je začela prava selitev. Prednost je imela higienska sekcija, sledijo ji druge. Dela je ogromno, kajti spraviti je treba v novo poslopje 2500 zabojev, 600 pisalnih miz ki celo 1100 košev za papir. Ni malenkost spraviti 480 uradov z Wilsonovega nabrežja v Champagne Rigot. 17 tovornih avtomobilov in 102 delavca prenašajo in prevažajo Društvo narodov. 700 uradnikov se sklanja nad 2500 zabojev. V novi zgradbi, domu Društva narodov, se ti zaboji izpraznijo in pošljejo nazaj — da se znova napolnijo. Ves material Društva narodov bi se dal spraviti komaj v 50.000 zabojev... Kaj se bo zgodilo s starim domovanjem Društva narodov? Kakor poročajo ženevski listi so se v zadnjem času vršila v vsej tišini pogajanja, ki naj bi se končala s tem, da bi staro palačo kupila kitajska knjižnica v Ženevi, edina, ki eksistira v Evropi, namreč edina velika. Ta čas ima ta knjižnica preko 100.000 knjig, v nekoliko mesecih jih bo imela 150.000 tisoč. Kakor je t6 velika ustanova, vendar pa ni tako velika, da bi mogla sama zasesti vse prostore. Zato bo uprava knjižnice del stare palače dala v najem drugim ustanovam. Kupila pa bo palačo za 3 milijone švicarskih frankov. Kupna nogod-ba se bo sklenila še ta mesec. Pri izkrcanju na Norveškem Kakor i____-jo iz baje verodostojnih virov, leži Lev Trocki na smrtni postelji. Tukaj vidimo bivšega rdečega mogočnika z družino ob prihodu v norveški Oslo Tihotapka in carinar Lepotica med dišavami v spalnem vagona V brzovlaiku, ki vozi iz Partraa v Laege, se je večkrat zgodn!o, da cariniki na meja, ko so potitkalr na vrata nekega spalnega kupe j a, nilso dobili odgovora. Ce so postali bolj energični, se je končno oglasi1 nežen ženski glas: »Noter!« Odprli so vrata in naproti jiim je udariti oblaik omamnega parfema. V posteliji je ležala, vsa zaspana in mi-čna mlada daima, le je še napol v spanju zagotavljala, da sploh ne ve, kje je. Uradniki so se oddaljili večinoma z vljudnim nasmehom in prošnjo za oproščen je. K )r.-čno pa je lepotica naleteila nekega dne na uraidmiiika, ki je ime! po vsem videzu otr- i delo sroe. Zahteval je, naj mlada dama j vstane z ležišča m ko je to 6torila, je od- i dielak malo (natančneje pretakal. In glej, v postaljr. mod žrimrmoainni je odScršl nič manj nego 1200 zavojčkov zelo dragocenih o-garet, drage pairfeme, ndkaj mamil strupa im sville. Prensikava je potem ugotovila, da je dekle potovalo na uikaz neke zloglasne tihotapske tolpe. Izmislila si je trik z zaspanostjo, da je može postave vodHa za nos. Dokončni slovar italijanskega jezika Italijanska kr. akademija je započela z delom za ureditev slovarja italijanskega jezika. Slovar bo obsegal predvidoma pet zvezkov po 70C0 strani in bo najpopolnejši med opusi svoje vrste na svetu. Ivar Ballangrud Trikratni olimpijski zmagovalec Ivar Bni-langrud. imetnik nič manj nego treh zlatih kolajn zimske olimpiade v Garmischu Par-tenkirchenu. se je rodil 1904. v norveškem mestu Drontheimu kot sin nekega ribiča. Danes mu je torej 32 let. Ze s 16. letom se je uvrstil med najboljše norveške hitrostne drsalce in z 20. letom je postal za Mathiesenom drugi najboljši na svetu. Trikrat si je priboril naslov svetovnega prvaka. 1926. v Drontheimu. 1932. v Mon-trealu, 1936. v Davosu, poleg tega je bil često evropski prvak- Pri olimpijskih zimskih igrah je postal 1. 1928. zmagovalec na 50T0 m v St. Moritzu in je tam na 1500 m dosegel tretje mesto, 1. 1932. je bil v Lake Placidu drugi na 10.000 m, v Garmischu Partenkirrhenu pa je bil sedaj prvi kar na treh daljavah. Ballan-grud teče kakor svojca s NurmI po uri. Na ovinkih stoji pri tekmovanjih vedno kakšen njegov rojak in mu sporoča čas- Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba ombe, megla in votline Pa bitki v Enderti — Potolčeni ras Mulugeta Po poročilih iz Asmare se Italijani z vso naglico utrjujejo na položajih, ki so jih pridobili z bitko v Enderti. Povsod kopljejo nove strelske jarke, postavljajo strojnice in municijska skladišča. Vse razpoložljive sile gradijo ceste, a čete, ki so se udeleževale krvavih borb, odhajajo na odmor. Bežečega sovražnika zasledujejo letala. Samo v ponedeljek in torek so ta letala izvršila skoraj tri sto poletov in vrgla na ozemlje Ambe Aradama in Ambe Aladžija preko 100.000 kg bomb. Na planjavi Buje gorijo še vedno ogromne grmade, na katerih sežigajo stotine padlih abesinskih vojščakov. Italijani prav nič ne dvomijo, da so rasa Mulugeto potolkli odločilno in da jim je pot na jug prosta. Menijo tudi, da bo imel abesinski poraz velike politične učinke, pred vsem kar se tiče zadržanja posameznih rodov in njih glavarjev, ki so morali priti do prepričanja, da bitka v Enderti ni bila zadnja svoje vrste. Ostavitev Ambe Aradama po vojski rasa Mulugete in nagli beg, ki je temu sledil, sta imela nekaj pomoči v gosti meglL Komaj so italijanska poizvedovalna letala opazila, da so prve abesinske čete zapustile Ambo Aradam, so se morala zavoljo dež- Električni vratar Nov mehanizem za odpiranje vrat v naprednih deželah Zvočnik in mikrofon pod mrežno zaščito poleg hišnih ali vrtnih vrat je mehanični vratar, ki danes v naprednih deželah nado-mestuje živega vratarja. Kdor bi rad prišel v hišo, mu ni treba drugega, nego da v mikrofon izgovori svojo željo, potem ko je stanovalce s pritiskom na gumb Mšnega zvonca opozoril na to. da čaka zunaj nekdo, ki bi rad stopil notri. Zvočnik je za to tuKaj, da se stanovalci lahko pogovore s posetni-kom, ne da bi jim bilo treba stopiti ven. In če se jim potem zdi, pritisnejo znotraj na poseben gumb in vrata se od pro »sama od sefce«. V Nemčiji imajo že dolgo tudi posebne ključe, ki onemogočajo, da bi vrata ostala odprta potem, ko si jih pač odprl. Ti ključi nimajo ročaja, pač pa dve bradi. Od znotraj se vrata odpirajo z navadno kljuko, od zunaj se vtakne ključ v ključavnico in po pol obrata se vrata od pro. Ključa pa potem ne moreš od zunaj več izvleči, temveč ga moraš potisniti povsem noter ter izvleči od znotraj. Izvleči se pa ne da, če pr®l vrat ne zapreš. Negušu pripravljajo stan v Džibutiju Kakor poročajo iz Džibuti ja, ima tam abesinski neguš več hiš, ki so bile že več let zapuščene. Sedaj so jih začeli zopet popravljati in opremljati. Med drugim na-peljujo vanje tudi elektriko. Iz tega sklepajo, da se je neguš po zadnjih italijanskih napadih prepričal, da je zmaga Italijanov gotova stvar in da se pripravlja za vsak primer, če bi mu bilo treba domovino ostavitl. V Džibuti ju bi si potemtakem pripravljal prvo, začasno rezidenco v too-stranstvu. Roosevelt — gospodarski obnovitelj Amerike Ta slika na presno je umotvor slikarja Konrada Albricija, ki jo je napravil po naročilu umetnostnega zavoda »Leonardo da Vinci« v New Torku. V sredini predstavlja predsednika Roosevelta v delavski obleki in izraža s _tem zaupanje umetnika v predsednikov program za gospodarsko obnovo Zedinjenih držav ja in toče vrniti domov. Pozneje je nastala tako gosta megla, da je Ambo popolnoma zakrila. Abesinci so to priložnost izkoristili. Začeli so bežati in ta beg je postal kmalu nereden pod neprestanim pritiskom zasledujočih italijanskih letal. V gorskem masivu Ambe Aradama so Italijani odkrili cel sistem jamskih zavetišč. Gre za naravne podzemeljske jame, ki so jih Abesinci malo preuredili in jih zaprli z majhnimi zidovi. V vsaki jami je bilo prostora za eno do pet oseb. Ponoči so vojaki spali v šotorih pred jamami, podnevi so šotori izginili. V jamah so bila prava gnezda strojnic. V jami, v kateri je prebival ras Mulu-geta, so italijanski vojaki uplenili njegovo slavnostno uniformo z zlatimi našitki in maršalsko palico po napoleonskem vzorcu. Tudi rasova odlikovanja, med njimi križec kraljice Viktorije, so naši wtam. Odprla so se mu vrata v svobodo Bivši guverner Katalonije Company% ki je bil pod prejšnjim španskim režimom obsojen na 30 let ječe, je z zmaga pri nedeljskih Španskih volitvah dosege^ da so ga takoj pomil ostali in izpustili iz ječe ANEKDOTA Bdvaid VHL ad je dajal kot Wale4ki princ le nerad predpisovati plesalko, rajši st jo je izbral sam. Na nekem obisku v velikem dominionskem mestu je plesal z zelo lepim dekletom. »Veste, kraljevska Visokost, da ste plesali z dekletom, ki je zaposleno v neki lekarni?« je menil pozneje eden izmed odličnikov. »To mora biti vsekako zelo čedna lekarna!« je menil princ. VSAK DAN ENA »Da, da, poznal sem tega človeka, ki je zdaj tako neizmerno bogat, ko je še stanoval v borni podstrešni sobici«. »Kaj pravite?! Tega pa nisem vedel, da je ačej čisto pri tleh!« t>TSoens "Pogač* Kulturni pregled Dr« France Štele Danes praznuje petdesetletnico umetmo-,«tnii kritik in zgodovinar, konservator dr. France Štele. Mnogostransko delujoči znanstvenik in slovstvenik si je s svojim obsežnim delom pridobil trajnih zaslug za umetnostno kulturo med Slovenci. France Štele se je rodil 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku in se je po gimnazijskem študiju v Kranju posvetil slavistiki. Poslušati je na dunajski univerzi predavanja prof. Jagiča in Jerička, obenem pa je študiral zgodovinske pomožne vede in umetnostno zgodovino. V slednji stroki mu je bil učitelj znameniti Max Dvor&k. Bromovirail je leta 1912. iz umetnostne zgodovine, nakaT je prakticiral v centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju in prevzel 1. 1913. vodstvo deželnega konservatorskega urada v Ljubljani. Med svetovno vojno je bil ujetnik v Sibiriji in v 1. 1918/19 član jugoslov. komisije pri podružnici českoslov. Narodnega sveta v Jekaterinburgu. V domvino se je vračal preko Mandžurije in Japonske, Zedinjenih dTŽav in Francije. Prevzel je vodstvo spomeniškega urada za Slovenijo in je od 1. 1930. tudi banski spome-■niski referent. V ta življenski okvir se volenja obsežno poklicno, znanstveno in literarno delo. Zanimivo je, da je v 1. 1918/19 pomagal urejevati list »Jugoslavj-anin« v Jekaterinbur-gu, dolga leta je sourednik »Doma in sveta« ureja tudi Zbornik za umetnostno zgodovino, sodeluje z umetnostnimi prispevki pri raznih domačih in tujih leksi,kalnih izdajah itd. Obširno in zaslužno delo je izvršil kot spomeniški konservator. V tem svojstvu je večkrat prepotoval vse kraje naše banovine, pozna sleherni zgodovinski spome-iftrk, sodeluje 6 strokovnimi nasveti pri vseh restavracijah. Odkril je vrsto pomembnih umetnostno - zgodovinskih vrednot in jih s podrobnim raziskovanjem včlenil v našo umetnostno zgodovino. Po- sebej je treba omeniti njegova raziskava-nja celjskega stropa in 61 arih fresk v dominikanskem samostanu v Ptuju. S svojim »Orisom zgodovine umetnosti pri Slovencih« (Ljubljana 1924) je dr. Štele označil v širokih obrisih razvoj in smer- ! niče likovne umetnosti na naših tleh ter j opozoril na važnost slovenskega ozemlja i in njegovih umetnostnih spomenikov za proučevanje srednjeevropske umetnostne zgodovine, V zares monumentalnem delu »Monumenta artis slovenicae«, čigar prvi del je bil dovršen pred nekaj tedni, komentira podrobno posamezne umetnine in utemeljuje njihovo mesto v našem umetnostnem razvoju. V knjigi »Politični okraj Kamnik« (1929) se je oddolžil svojemu domačemu okraju s podrobno znanstveno inventarizacijo vseh tamošnjih umetnostnih spomenikov. Skupno z zgodovinarjem dr. M. Kosom je izdal 1. 1931. knjigo »Srednjeveški rokopisi v Sloveniji.« V posebnih monografijah je obdelal celjski strop in cerkveno slikarstvo. Prav za pet- ; desetletnico je izš'a dr. Steleta zajetna in umetnostno - zgodovinsko pomembna knjiga »Umetnost zapadne Evrope.« V rajnih revijah in zbornikih je objavil številne razprave, članke, eseje in kritike o problemih in pojavih umetnostnega in obče-kulturnega življenja. Prevel je med drugim roman slovaškega pisatelja Mila Urbana »Živi bič.« Dr. France Štele se tudi intenzivno zanima za Poljsko in stoji - že četrt stoletje v vodilnih vrstah naših polonofilov, organiziranih v Društvu prijateljev poljskega naroda. Njegovo delo na tem področju je dobilo malo pred petdesetletnico visoko priznanje s tem, da ga je poljska vlada imenovala za poljskega konzula v Ljubljani. Ne dvomimo., da bo umetnostni zgodovinar in kritik dr. France Štele pridni žil dosedanjim uspehom na tem področju še marsikaj novega in tehtnega. Ad multos Ledniokega o nacionalizmu in krščanstvu pri Tobsboju zlasti v zveri s poljskim problemom, Ledniclri je že spisal prodorno A tudi jo »Puškin in Poljska.« Najuspešnejši poljski roman zadnjega časa je Josefa Vittlina »S61 ziemi«, ki je dobil največ glasov v anketi »Wiadomošri li-terackih« in zmagal tudi v tekmi za literarno nagrado tega lista. Vittlin je med drugim izdal pesniško zbirko »Hymny« in vzoren prevod Homerjeve »Odiseje«, ki ga je lani nagradil varšavski PF.N klub. Lani izišli vojni roman >Sol zemlje« |e v nekaj mesecih dosesrel tri izdaje. V ospredju dejanja je preprost vaščan iz vzhodne Gali- cije. VRtlimov Peter je nekak polj5*1 »dobri vojak Švejk«, ki vse udarce in nevolje vojnega časa prenaša neverjetno potrpežljivo-Toda Vittlin ni dal svojemu junaku tiste prebrisane ironije in norčavosti, ki preveva Haškovo delo. »Sol zemlje« je izredno zanimiva in mikavna literarno psihološka študija o gališkem primitivcu, ki je vržen v vojaško mrežo avstro - ogrske vojske in po svoje doživlja turne dogodke velike vojne. Vittlinov roman je prvi del velike trilogije, ki jo je pisatelj ie dovršil in čije knjižna izdaja bo do konca leta na trgu. Med tem izidejo, kakor beležijo »Lidove Noviny«, ki so priobčile podrobno poročilo o tem »poljskem Švejku« dne 17. t m., ie nekateri prevodi prvega dela. Sok olstvo Glavna skupščina Sokola L Tabor Drugo največje sokolsko društvo v Ljubljani šteje 1.526 pripadnikov — Drugo leto bo Sokol I proslavil 30 letnico obstoja annos! —o. Eseji Rajmunda Habrine Mladi moravski prijatelj slovenske literature, poročevalec o jugoslov. slovstvenih novostih v brnskih »Lid. Novinah« dr. R a j m u n d Habrina je po lepem uspehu svoje druge pesniške zbirke »L e-g e n d y v z p o u r y « (Brno 1935) izdal pri Č. Beranu v Olomoucu 116 strani ob-segajočo knjigo »Brez i na a N i e t-z s c h e « . Poleg uvodne besede (Praelu-dium) vsebuje štiri eseje: »Smrt«, Medle-nje in Bog«, »Mit bodočnosti« in »Vrnitve«. M nog oob e t a joč i pisec, čigar pesniške začetke (zbirka » M a r n y smich k večnosti, 1930) in kasnejši razvoj k poeziji osebnejšega, notranje zrelejšega značaja je preslepil s svojim vplivom veliki hiimniik, najmočneje češkoslovaški pesnik Otakar Brezi na, poteka znanstveno iz šole profesorja Maserykove univerze, »apostola češkega tradicionalizma«, tankočutnega mojstra esejistične in kritične proze A r n a Novaka. Tema vpli-vccna se je pridružil še vpliv F. X. Š a J-d e, o katerem, prav kakor o svojem učitelju Arnu Novaku, je R. Habrina napisali za »Ljubljanski Zvon« uvaževanja vredno študijo. V tej svoji esejistični knjigi,^ ki ima predhodnico v knjižici »Luči nad K r a 1 i c e m i « in drobnem eseju o slikarju Bilkovskem, je R. Habrina podvrgel modroslovni in slovstveno teoretični konfrontaciji dve, na prvi videz polarni osebnosti: češkega pesnika B f e-2 i n o in nemškega filozofa Ni etzeche-j a. S proučevanjem nietzschejanskih prvin v mogočnem, v nek ari smislu morda celo svetovno edinstvenem pesniškem delu Bfezine skuša R. Habrina osvetliti umetniški in miselni razvoj svojega mojstra in dognati v delih »filozofa s kladivom« skrite vire Brezinovega navdihnje-nja. Pisec kaže, kako usodno je bilo za pesnika »Svitanja na zapadu« duhovno srečanje s tem silovitim zanikovalcem idej in čustvenih vrednot, ki so bile Brezi ni najbližje, in koliko sile je moral uporabiti moravski samotar, preden je premagal Nietzschejevo zanikavanje in ga pretvoril v eno izmed skritih pogonskih sil svojega miselnega in pesniškega sveta. R. Habrina ugotavlja stične točke med češkim pesnikom in nemškim filozofom v obema skupnem oddaljevanju od Scho-penhauerjevega pesimizma, v premagovanju prehodnega stanja dekadence, v ustvarjanju pesniškega mita o bodočem odrešenem človeku in v skupnem motivu večnega vračanja vseh stvari. Z bistro razčlembo kaže Habrina, kako Nietzsche-jevemu nazoru ustreza marsikje Bfezinov protinazor: tu zanikavanje, tam pritrjevanje; tu pozitiven, tam negativen tečaj,, toda v tem in onem je neki odnos, je boj Bfezine z Nietzschejevim delom, izravnavanje živega pesnika z mrtvim filozofom v vseh žgočih vprašanjih življenja m človeka. Tsko je R. Halbrina prisipeval literaturi o Brezini po srečni spojini filozofije in poezije dragocen donesek, ki zopet dokazuje — in sicer v enem najra-hlejših primerov, — staro resnico, da se resnično velike negacije lahko v nasprotnih značajih pretvorijo v izrazito trdilne postavke, ki se ne bi nikdar razvile, če bi njihov oblikovalec z vso silo svojega duha ne premagoval v sebi vpliva teh omamljivih zanikavanj. Nietzsche je potemtakem po zamotanih poteh pesniškega razvoja in miselnega vnikanja sodeloval pri izgradnji idejnega in umetniškega ve-soljstva takega mistika in poveličvalca večne povezanosti duhovnih bratov v vseh 'breznih zemeljskega časa m prostora, kakor je bil Otakar Brezina. V lepo celoto združeni štirje eseji pričajo o izrazito intuitivnem pogledu R. Habrine in o njegovem globoko podloženem pesniško — filozofskem silogu. Nekako ob istem času je izšel pri istem olomouškem založniku še bibliofilski tisk iz peresa Rajmunda Habrine: kratka, v nekoliko bolj pojmovnem jeziku spisana študija o hanaškem regšonalističncm pesniku Josefu Koudelaku. —O. Z. K. D. DANES ob uri VIHAR nisko-sovjetski velefilm Vstopnina samo 3.50 Din. Iz poljske kulture lz proglasa, ki ga je objavil nedavno v »Pologne Litteraire« poljski PEN kljub, posnemamo, da je tudi med poljskimi in sovjetsko - ruskimi književniki nastala napetost. L. 1933. je najuglednejši poljski literarni list »Wiadomosci literaokie« izdail obsežno številke, ki je bila v celoti posvečena sovjetskoruski književnosti. Prispevki, ki so jih bili poslali v ta namen številni predstavi ted j i današnje ruske literature, so izšli neoikrnjeni. Po dogovoru bi se imeli Rusi oddolžiti Poljakom tako, da bi izdali posebno,, poljski literaturi posvečeno številko »Literaturne Gazete« s prispevki vodilnih poljskih pisateljev. Toda gradivo, ki je bilo v ta namen poslano v Moskvo, je dolgo časa ležalo v uredništvu »Literaturne Gazete« in v Moskvi eo izvršitev prevzete obveznosti opravičevali tako, da nimajo dovolj veščih prevajalcev iz poljščine. Naposled je v drugi polovici lanskega leta vendarle izšla poljska številka »Literaturne Gazete.« Med tem ko so Poljaki izdali rusko številko »Viadomosci literackih« v izrednem obsegu in povišani naklad«, je izšel posebni poljski zvezek »Literaturne Gazete« v manjšem obsegu in v manjši nakladi. Uredništvo »Wiadomosci iiteradkih« je priobčilo prispevke ruskih pisateljev v dobesednem prevodu in brez slehernih opomb, medtem ko je »Literaturnana Ga-zeta« objavila samo manjši del prispevkov, ker je bila izbrala zgolj tiste, ki so bolj prijali njenim tendencam. A tudi ti niso bili zadosti ortodoksni zato je uredništvo v posebnem uvodniku polemiziralo z njimi — »na način, ki je kaj malo lojalen«, pravi poljski PEN klub v svoji izjavi. Protest iz Varšave ni nič zalegel; tudi apel na ruske pisatelje je brezuspešen. Očitno je, da v Moskvi po svoje pojmujejo prevzete obveznosti in da jim je kaj malo do časti in drugih podobnih »predsodkov«. Švedski polonofil K. G. Fellenius je zbrali v antologijo na 170 straneh najlepše pesmi švedskih pesnikov, ki obravnavajo kakršenkoli poljski motiv. Pokazalo se je, da je teh pesmi zelo mnogo in da so v švedski poeziji odmevali vsi važnejši dogodki novejše poljske zgodovine. Prav posebno so se švedski pesniki odzvali ponesrečenim poljskim vstajam 1. 1830 in 1863. Ob tej priliki se je pokazalo, da s« -Vneli Poljaki na svoji strani vse simpatije Švedov. ★ Zadnji zvezek »Pologne Liitteraiire« je priobčil ob desetletnici smrti Wl. St. Rev-monta topel članek Francka L. Sahoella. Pisec posebno obširno razpravlja o Rey-montovih »Kmetih«, v katerih vidi srečen zaikon med slovstvenim realizmom in idealizmom. Ob koncu pravi: »Skratka: s katerekoli strani vzameš to kmečko tetralo-gijo. povsod je očitno, da bo ostala tudi še nadalje prava mojstrovina evropskega kmečkega romana. »Ne Tiihi Don« Rusa Mihajla šolohova iz ne »Jon« Rumuna Li-vija Rebreana — kii sta izmed vseh poskusov zadnjih petnajst let najpomembnejša — nas ne moreta tolikanj zamikati, da bi pozabili vas Lipce in njenega genialnega stvaritelja.« ^ Ena najbistrejšiih glav med poljskimi kritiki Waclaw Borowy je izdal obsežno zbirko svojih literarno - kritičnih esejev z naslovom » Danes in včeraj.« V nji je pet esejev posvečenih osebnosti in delu Štefana Žeromskega, avtorja pravkar v slovenskem prevodu izišlega romana »Povest greha«, ostali pa Kasprowiczu, Lan-gejfu, Slonskemu i. dr. Poljska kritika je sprejela knjigo z velikim priznanjem. Bore«^ je tudi spisal obsežno študijo o G. K. Chestertonu. — 25 letnici smrti Leva Tolstoja so se Poljaki oddolžili s knjigo profesorja krakovske univerze Waclava Nedavno je bila v sokolskem domu na Taboru dobro obiskana skupščina tega na. šega izredno marljivega sokolskega društva. Starosta br. inž Lado Bevc je toplo pozdravil zastopnika župe Poročilo staroste. Uvodoma ee je brat starosta najprej s pieteto spomnil umrlih bratov in sester, katerih spomin so navzoči počastilil stoje s klici »Slava«. Nato se je v daljšem govoru dotaknil dela društvene uprave in funkci-jonarjev, ki so svoje ogromno delo opravili vestno, v pravi sokolski zavednosti. Vsi so-kolski delavci naj se ravnajo j>o geslu »Oseba nič — celota vse« in »Ne koristi — ne slave.« Obširno je nato orisal največji društveni praznik, razvitje prvega dečjega prapora, ki so ga prinesli mladi Sokoliči iz Sokola Vinohrady v Pragi in ki mu je ku-moval kralj Peter II. Tudi iz vrst Sokola I. je odpadlo v zadnjem Času vse, kar je prišlo nepripravljeno v sokolske vrste zgolj iz sebičnih namenov. Ob zaključku poročila brata staroste so bile odposlani Pozdravi Sa-veziu SKJ in sokolski župi Poročilo tajnika Neumorni, dolgoletni tajnik br. Jože Tra-tar je v daljšem govoru orisal delovanje društvene uprave. Kronološko je navedel prireditve v preteklem letu. Statistiko je vodil br. Rudi Završnik ter navedel, da je štel Sokol I. konec leta 1935: 836 članov, 362 članic, 168 obojega naraščaja in 160 oboje dece, skupno 1.526 pripadnikov. Kljub težki krizi je prireditveni odsek, pod predsedstvom br. Avgusta RoPiča naklonil društveni blagajni iz 6 prireditev 17.370 Din. Tudi gospodarski odsek pod vodstvom br Frana Vrečarja je vestno vršil svojo nalogo in skrbel za upravo doma in društvenih naprav. Adaptiralo se je stopnišče in je vse stroške pokril društveni dobrotnik br. Polde Zupančič. Načelniško poročilo. Pregledno poročilo o vzgojnem in telovadnem delu društva je podal načelnik br. Fra-njo Lubej. Prednjaški zbor je štel 25 članov in 16 članic. Mladinski odsek je vodil br. Tone Gorjanc. Odsek je priredil čajanko za naraščaj in deco, akademijo, letovanje, roditeljske večere, miklavževanje in božični-co. Zdravniški odsek Pod vodstvom br. dr. Minafa je pregledal vse telovadne oddelke, posle društvenega zdravnika je izvrševal br. dr. Robert Blumauer. Odsek za zgradbo smučarskega doma- ki bo stal predvidoma na Gorjušah, je vodil br. dr. Kune ter pridno zbiral denarna sredstva. Poverjenik za smučanje je bil br. Viktor Hojker. Na novo se je ustanovil strelski odsek, ki ga vodita brata Prosenc in Bežek. Telovadna statistika pa izkazuje sledeči obisk: v 90 urah je telovadilo 4.912 članov, povprečno 54 na uro, naraščajnikov v 88 urah 5.048. povprečno 57. dečkov v 73 urah 6.751, povprečno 92. SkuPno pa je telovadilo (moški in ženski oddelki) v 498 urah 29.017 oseb ali 58 oseb na uro. Danes obiskuje redno telo->;»dbo 93 članov, 65 članic. 82 naraščajni kov, 51 naraščajnic. 106 dečkov in 54 deklic, skupno 451 oseb. Poročilo načelnice. Kratko, a vendar zanimivo poročilo je nato podala načelnica sestra Vlada Tratar-jeva. V svojem poročilu je omenila delo v telovadnici, udeležbo na tekmah in nastopih ter telovadno statistiko. V 91 urah je telovadilo 3.029 3.029 Članic, v 90 urah 3.487 naraščajnic in v 60 nrah 4.803 deklic, skupno v 241 urah 11.409 oseb. Poročila ostalih fukndjonarjev. Poročilo o prosvetnem delovanju je kratko orisal br. Branko Kranjc. PO je imel godbeni, lutkovni in knjižnični odsek. Godba ima 40 članov in jo vodi br. Štefan Pokovec, veliki orkester šteje 32 članov in ga vodi br. Verij Švajgar, plesni orkester pa ima 16 članov. Vrednost godbenega odseka znaša 94.713 Din. Zelo marljiv je bil lutkovni odsek pod vodstvom br. Erbežni-ka, ki je vprizoril 26 iger. Odsek se je udele žil tudi lutkovnih župnih tekem in zasedel HI. mesto. Poročilo računovodje br. Janeza Lozeja Pravi, da je imelo društvo 305.324 Din dohodkov in 318.902 Din izdatkov. Lepo poročilo je nato podal predsednik ao cialnega odseka br. Miroslav Urbas. nakar je poročal za nadzorni odbor predsednik br. dr. Pavle Pestotnik. ki je pohvalil delo uprave in br. računovodje ter Predlagal razrešnioo, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila nato z vzklikom in z odobravanjem izvoljena naslednja kandidatna lista: starosta br. inž. Lado Bevc. I. podstarosta br. Josip Turk. II. podstarosta br. dr. Josip Kune, m. podstarosta br. Miroslav Urbas. načelnik br. Franjo Lubej, I. Podnačelnik br. Ladislav Požar. II. podna-čelnik br. Janko Sket, m. podnačelnik br. Lojze Lubej, načelnica sestra Mica Kržeto-va, I. podnačelnica s. Marta Podpacova, II. podnačelnica s. Dušica Komačeva, prosve-tar br. Fian Jereb, tajnik br. Jože Tra tar člani uprave bratje dr. Robert Blumauer. Tone Čotar, Stane Flegar, Anuška Jugova, Ivan Lozej, Fran Rebec. Avgust Ropič. Fran Tumpej, Rajko Turk, Fran Vrečar, Rudolf Završnik, namestniki: Viktor Hojker, Adolf Hribar, Herman Kanobelj, Mila Kešetova, Fran Kraigher, Branko Kranjc, Tatjana Kiotkova, Ivan Prosenc, Lado Sedej, Polde Zupančič, nadzorni odbor: predsednik br. dr. Pavle Pestotnik. Josip Jeretina. Franjo Majcen. Ivan Porenta. Ludvik Trček. namestniki: bratje Etbin Bežek, Drago Rak, Fedor Tkačev, Anton Trebeč, častno razsodišče: bratje dr. Andrej Kuhar, predsednik, Ljubo Dermelj. Josip Janša. Nande Marolt. Dušan Podgomik, namestniki: bratje Ivan Erbežnik. Danilo Kante, Franjo Medič. Ivan Podgornik. praporščaka: br. Edo Ropič in br. Radovan Stare, predsedniki odsekov: godbenega br. Fran Sirnik, gospodarskega br. Fran Vrečar, knjižničnega br. Jože Tratar, prireditvenega br. Avgust Ropič. prosvetnega br. Fran Jereb, socialnega br. Miroslav Urbas. zabavnega br. dr. Josip Kune in zdravniškega br. dr. Fran Mina?. Šport Občni zbor SK Ilirije Pretekli teden je SK Ilirija nadaljevala svoj občni zbor, ki je bil 14. decembra prekinjen in odgoden za nedoločen čas. Zbor je bil zelo dobro obiskan, zlasti zato, ker so listi poročali, da se bo ra®prav4jaik> o razpustu nogometne sekcije. Predsednik g. dr. Lapajne je uvodioma apeliral, naj bo debata športna in stvarna ter je takoj nato prešel na dnevni red. Referiral je glede predaje klubske imovine v Planici posebni zadrugi. Sklenjena je bila pogodba med upravnim odborom in zadrugo, ki v po'mn meri ščiti interese in pravice Ilirije. Na podlagi te pogodbe bo zadruga upravljala vse planiške zgradbe in naprave do popolne amortizacije, nafto bo pa vse premoženje vmfia kfhtbu. Dr. K trhel j, ki je sodeloval pri sestavljanju pogodbe, je nato tolmačil posamezne čderoe pogodbe. Poudarjal je. da se je v prvi vrsti postopalo po načelu, ki zagotovi IMrtji mesta v načeltsvu in nadzornem odboru z r druge. Cisti dobiček ee bo stekaj v posebni fond in delil na polovico. Ko bodo vsi dolgovi plačami, bo Planica ponovno preš'a v last Ilirije. Predlagaj je, naj zbor odobri predajo premoženja v Planici zadrugi, kakor tudi odobritev pogodbe. Na željo zboroval cev je predsednik prečita! pogodbo. Predl oga dr. Kuhi ja sta bffla nato sprejeta z veliko večino glasov. Predsednik je zatem demontiral časopisne vesti, po katerih naj bi odbor nameraval razpustiti nogometno sekcijo. Izjavil je, da o tem odbor ni nikdar razpravljal. Velika debata se je razvila glede zadnjega občnega zbora JNS, na katerem se je s § 20 odprla pot profesionalizmu. Pred sodnik je ugotovil, da bi profesionaiHziem uničil večino klubov in jam zadal smrtni udarec. Predlagal je naslednjo resolucijo: »Občni zbor SK Ilirija ne more odobravati sprememb pravil JNS, sklenjenih na zadnjem občnem zboru te zveze, s katerimi se v § 20 uvaja pogodbeno razmerje med klubi in igralci, ker smatra, da se s tem otvaria pot k profesionaMamu. Zato nailaga občni zfoor svoji nogometni sekciji, da tudi v bodoče temelji svoje delovanje v duhu pravil na dosedan ji amaterski podlagi ob varovanju njene športne kvalitete«. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve. Na predlog ravnatelja dr. Vrhunca —• predloženi sta biHi dve kandidatni listi — se je sestavil poseben odbor, ki naj bi zboru predložil kompromisno listo. Do kompromisa ni prišlo in je b51a končno vložena ie Usta, ki so jo predlagale vse sekcije razen nogometne. Nogometna sekcija svoje Kste ni prned\>žčla, temveč je podala rzjtavo, da je biila MM ja pred 25 leti ustanovljena v prvi vnsti, da goji slovenski nogomet in je klub imel tedaj samo to sekcijo. Nogometna sekcija ne vidi v danes rzvol ienem odboru jamstva za nadaljnje plodonosno deflo in nemoteni razvoj ter da ji bo v enaki men krab*I pravice in manjšal življenjsko možnost, kakor je to delal lanski odbor. Zaito je sekcija prisiljena, da demonstrativno zapusti 25. skupščino. Plnstaši nogometa so res besede spremenili v dejanje in odHi. Sodeč po številu tistSi, ki so ostali v dvorani, so bodi nogometaši v znatni manjšini in so bfli proti njim prav vse sekcije Po odhodu opozicije je bil narto soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik ing. Stanko Bloudek. podpredsednik I dr. Vrhunec Vinko, podpredsednik II Berjcto Evgen, tajnik I BsAteaar Ivan (za notranje posle) in Nagy Emst (za zunan je po- bi moglo mladega človeka bolj seznaniti s težnjami in željerm ter življenjem našega naroda, kakor ravno deflo na kulturnem polju? Često se mfladina tudi pritožuje, da je starejši ne pustijo k besedi Zato se iz-živilja v praznih fantazijah in ves idealizem, požrtvovalnost ter navdušenje, ki jih je ravno mladina z vso silo zmožna občutiti se izgubijo v sanjah ter usahnejo v zagrenjeni duši, ne da bi mogli komu kaj koristiti. Narod pa potrebuje tega idealizma in te požrtvovalnosti, ki ne računa na plaSlo, vsak narod potrebuje k napredka vseh svežih sil svoje mkidine. Kje »te torej tisti ki mislite, da vas dovolj ne upoštevajo? Na stotine kultumilh organizacij po deželi in v mestu čaka mlla>dih rok, da se oprimejo plodonosnega dela. in nihče ne bo kratil besede tistemu, ki si je pridobili pravico govoriti — z delom. Elite mladine vsakega naroda pa je akademska mladina. Tudi ona je izšla iz naroda, določena za višje naloge in za višje dolžnosti. Ni 9i narod priboril univerze in srednjih šoi, da bi samo izbofljšnil položaj onih, ki jim je usoda naklonila možnost posečenja teh srednjih šoi in univerze, temveč zato, da si ustvari sposobne vodnike in učitelje. Sleherni izmed te elitne mladine je prevzel s posečanjem univerze nase obvezo, tembolj sveto, ker ni drugje vknjižena kot v svetlih značajih, da bo z vsemi močmi skušal povrniti narodu, kar je prejel; višjo izobrazbo. Narod čaka na to mladino. Dolžnost njena je, da prid*> k njemu. Vsem društvom, vBaaJenlm v Zvesd turnih društev v Mariboru. Uprava dravske banovine zahteva z razpisom IV. No. 3207/1 od 5.2. 1936, da predloži ZKD do 10. marca t 1. točno poročilo o prosvetnem delovanju ZKD ki njenih včlanjenih društev. Da bo to poročilo čim popoln ejSe in da zamere ZKD zahtevi ustreči, naj predložijo včlanjena drufitva statistične podatke čimprej, sigurno pa pred omenjenim rokam tn sicer na tiskovinah, ki so jih pred kratkim prejela. Poštne pošiljke na ZKD naj bodo pravilno franMrane z znamko po 1 Din 50 p. V zadnjem času pošiljajo zlasti sokolska društva ln gagilske čete nefranki-rana pisma, za katera mora ZKD plačevati kazenski porto. To pa njeno blagajno, ki ni baš v rožnatem položaju, občutno obremenjuje, ko bi se ta denar lahko v bolj koristne namene obmfl. Predavanja ZKD: Pri Sokoftu v Mostah predava drevi ob 20. g. Viktor Pomot o naši mornarici. Vsebino predavanja bodo ponazorovotle slike. — Pri Sokolu ▼ Šiški predava drevi ofc 20. g. Bučar Vekoslav o temi: »Skozi bratsko Bolgarijo«. Predavanje spremljajo skioptične slike. — Pri Narodni čitalnici v Dmvljah predava drevi ob 19. g. dr. Ahijevič Branko o temi: »Ob Jadranskem morju«. Opozarjamo društva ZKD na noro nabavljeno igro štev. 179 »Gospodar modrih gora«, igno o svobodi in suženjstvu v 5 slikah; napisati Anton Koželj, prevedel Ra-zinger Jaro. (10 moških, 2 ženski osebi ter mešlčani najemniki, pastirji pastšrice; 4 sceneriije). Knjižnice ZKD, ki želijo izkaznice za izposojanje knjig, ozoffoma vfcmjvznc ©v 1-demfcne pole, naj javijo število zaželjenih izvodov centrali. Cena tiskovin je po 25 par. ! Posefiajte kino-matineje ZKD, ker je & , sti dobiček namenjen izključno kulturnemu I dela na dežeA. Česa sedeža Dia 330. Zane Qrey: 74 Teksaški iezdec Duane je nusiii, da bo Lavvsona zadela kap-Virat mu je nabreknil, trgal se je za mehki ovratnik srajce. Duane je hladno in potrpežljivo čakal prilike iin drža'1 svoja čuvstva kaikor v primežu. »Kaa pa ima tvoja toči z jezdnim redarjem?« je osorno vprašali Lawson. »Ljubi ga in on ljubi njo«. Duane se je nehote zamislil v Lawsonov položaj. Longistrehtove besede so bite kakor udarec s kijem. AH je govoril za res? Kaj mu je bi.k> na misli? , Tedaj se je Lawsowu vmrl glas. Preklinjal je Rayo, preklHnja*! Longstretlha in prelklinijal jezdnega redarja. »Prekleti, sebični norec«! je s trpkim zaničeva-n&Tn zak}rJ3a'l Longstreth. »Na nič drugega ne mjsliiiš kakor nase«! »Vrag te vzemi«! je Lawson besno bruhnil z sebe. »Imeti hočem to dekle, ali je pa nihče drug ne dobi«. »Nikold je ne dobiš«, je rezko odvrnil Longstreth. »Bog mi je priča, da jo rajši dam jezdnemu redarju kakor tebi«- Ko je Laiwsoii še drgetal pod tem novim udarcem, se je Longstreth s sovraštvom fn zaničevanjem sklonil pirati njemu. »Lawsom, ti si me storil to, kar sem«, je nadaljeval. »Tebe sam podpiral in varovaL Pravi Cbe-seldiaie si ti — oe je že treba povedati resnico. In zdaj je konec. Zapustim te. Opravi sem«! »Oba sta opravila«! je ta mah z grmečim glasom zavp.il Duane in ptemil iz svojca skrivabšča. Longstreth je takoj spoznal to, česar Lavvson ni spoznal. Obraz mu je posl vel. Lawson je pa divje in rezko zatulil: »Kaj hočeš«? Trepetaje in z naporom, toda s popolno oblastjo nad seboj je Duane vzdignil levico in od-grnil vogal svojega odprtega telovnika, da se je pokazala srebrna zvezda jezdnega redarja. Lawson je za'1-auart kakor pes. V brezumni, dav.S togoti je s skrčeno roko zgrabil za samokres. Duanovi streli so ga prehiteli. Preden se je pa Lawson zgrudili in izpustil samokres, mu je skočil Longstreth za hrbet, ga z levico objel in mu z desnico po bliskovo vza! samokres iz ohromelih prstov. S truplom mrtvega se je zaslonil. Duane je videl ogenj in dim. slišal sitreilie im začutil zbocffijaj v levem ramenu. Udarec ga je zadel in ga malone podrl. Udarcu je sledilo vroče skelenje svinca. Du/aine je mislil, da mu poka srce, a razum mu je ostali bister iin hiter. Slišal je, kako je Longstreth napel Lawsonov saimokres. Slišal je, kako je izmiecmk zarožljal s praznimi tulci. V samokresu mi bitk) nobenega strela več. Longstreth je zaklel, trudeč se, da bi zavlekel mrbča k mizi, na kateri je ležal lastni samokres. Ker se pa na smel pokazati in nastaviti svmčenkaan, je ta naioga presegala njegove moči. Potubovai se je in izpod Lawsonovega ramena prežai na Duana. Ta je videl njegove oči in namen, ki je bi v njih zapisan: ubiti ga! Lahko bi ga bil ustreli', pa ga ni. A tisti mah, ko je Lon^ureth izpustil Lawsonovo truplo in hotel seči po orožje na mizi, ga je Duane ustnabcnol s svojim samokresom in mu s prediriiivjm »i-a^om zaklical: »Pusti samokres — oe ne, te ubijem, Bog mi je priča«! Longstreth je stal M korake od mize, kjer je ležai samokres. Menil je razdaljo. Ce bi bil segei po samokres, bi ga bifl Duane moral ustreliti »Longstreth«, je zavpil Duane, igra je dorgrana. Končali ste! Mislite na svojo hčer! Prtzanesel bom vašemu žirviiijenju. Ce bo mogoče, vam izgovorim prostost — s pogojem. ZarradH Raye! Vse dokaze imam zoper vas. Sami ste. Morton in drugi možje mi prihajajo na pomoč. Vdajte se! Ce sprejmete moje predloge, vam pri zane sem! Morda se mi posreči pregovoriti Maca Nelyja, da vam dovoli prost odhod v vašo staro deželo. Samo zaradi Raye! Lahko sli rešite življenje, morda celo srečo. Hitro, človek! Odgovorite«! »In če rečem ne?« je mračno odvrnil Longstreth. »Tedaj vas ustrefam, tu, kjer stojte, mi «a-nirti se ne morete, fiesodo ali aart! Itok Longstreth! Bodite mož! ZanakS Rayol H*roi Sekao-do še, pa ustrelim!...« »Dobro, Bučk Duane! Dam vam besedo«, je rekieH in se {počasi spustil .na stol. Nato je osupčo pogledal krvavo liso na Duanovem ramenu. »Dekleti prihajata«! je zidatici vzkdSknil »AS mi morete pomagati, da zanese va Lawsooa noter? Ne smeta ga videti«. Duane se Je orrf na dvorišče. Gospodična Long-strethova in Ruth sta očfvidno vznemirjeni leteli proti verandi. Možema se je posrečiio za veča Lawisona v hišo, preden sta ga uitegnštt dekleti opaziti »Menda niste bodo ranjeni, Duane?« ie vprašal Lcmgstreth. »Upam, da ne«! je odvrnil Duane. »Z& mi je. Mar bi mi bili vse to prej povedal. Ta prekfletl Lavvisan. Ves čas sem se spotikat obenj«. »A to pot zadnjič, Longstreth«! »In skoraj bi vas bfl prisilil, Jutra« X » v odgovor, priložite SJAII * Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji narociia, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, »čer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulactjsfca pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tAčoča se matih oglasov, je naslavljati na: Oglasni etfideft „Jutra", LJubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19« (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim |e ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. Službo dobi Beseda 1 Din. Din. najmanjši io •» lifro ali dajanje naslova 5 Dla NajmanlSI n Din. Potnika verziTan-ega v vinski stroki, sprejmem takoj. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 4459-5 (Doiettct (tee/ r t 'IG Beseda 1 Din. davek 3 Din, za ilfro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Dla. r Učenko s primemo šolsko izobra.1-bo, sprejme trgovina M. Tičal, šelenburgova ulica. — Predstaviti istotam od 10— 12. 4438-U Šiviljsko vajenko sprejme takoj atelje Ba-zanella, Gajeva nI. 6/1. 4183HM Prodatn Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. NajmanjSI znesek 17 Din Postrvi šarenke porcijske, vsako količino, od eoe naprej, dostavimo na dam. Kg Din 40. — Naročila: telefon 36-60 -Ji pismeno na: Ribogojstvo »Dragomelj«, p. Domžale. «- 6 Cijanizo vanje sadnih drevee, semes kot tud; stanovanj lahko oba-vite uspešno eamo z garant. dobrimi kemikalijami, ki jih morete dobiti pri tvrdki L y k o s, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev, br. 8, telefon 38-81. 41387-« Otroški voziček ohranjen, poceni naprodaj. Frank, Zeljareka 13/1., Tr-noro. 4406-6 Špargeljeve sadike v različnih, najfinejših sortah, na pomladansko saditev, nudi najceneje Pahor, Skamčna nad Ljubljano. 4S83-6 <». Th. Kotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 73 Ubog; kapitan, ki ta mah ne bi bil dal več beliča za svoje življenje, je v duhu zagledal pred seboj sestro, češ, Bog si ga ve« kaj je z njo ... Nato je še enkrat zbral vse moči in strahovito brcnil proti krokodilovemu nosu. Hvala Bogu! Pošast ga je izpustila. Veja je z močjo odletela nazaj in vrgla kapitana kvišku. Kam bom priletel? je spotoma vzdilHiil siromak. Beseda I Oin. davek i Din M lifro ali dajanj« naslova S Dla NajmanjSI tnesek 17 Din. Salonsko garnituro staro, najrajše tako, ki izvira iz kakega gradu, kupiim. Ponudbe pod šifro »Stara gamrtnra« ne ogl. odd. Jutra. «00-18 Oblačila Beseda 1 Din. davek i Oln ta ilfro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI tnesek 17 Din. Maske se poceni posojajo, eveot. prodajo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4521-13 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hra nilniea). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Beseda 1 Oln. davek i Din n ilfro al) dajanje naslova S Din. NajmanjSI tneselt 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fa'bri-kat, z okroglim čolničkom, kateri šiva naprej in nazaj, štika in štopa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 35. 4550-29 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 19 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglaee in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. B Beseda I Din. davek 3 Din. ta lifro ali dajanje naslovu f Din. NajmanjSI toeselt 17 Din. Vojno škodo (Ratne štete), obligacije mestne občin« ljubljanske in hranilne knjižice lahko takoj prodaste po najvišji ceni prota gotovini potom trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 4418-0)6 Za hranilne knjižice Ljudske posojilnice, Bano-vioske hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani, imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. Zglasite se v moji pisarni: Alojzij PlaninSek, trg. agent, za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. MTL. Telefon 35-HO. 4414-16 Hranilne knjižice vseh zavodov lahko prodaste ali knpite proti takojšnjemu plačilu najugodnejše potom Trg. agent bančnih poslov ALOJZIJ PLANINSEK, Ljubljana, Beethovnova ul. K4/I. — Telefon 35-10. 4«3J1J6 Prodam dve vlogi Ljmbljanske kreditne banke 90.000 in 60.000 Din. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik«. 4404-16 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cestS štev. 19. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase m tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Beseda 1 Din. davek 4 Din. za ilfro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI oiesek n Dla. Špecerijsko trgovino z mešanim blagom, inventarjem in koncesijo, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnja oddaja«. 4497-19 Gostilno dobro vpeljano, v večjem kraju pri Ljubljani, oddam boljemu gostilničarju taikoj ali pozneje. Ponudbe pod »Amerikanec« na ogl. odd. Jutra. 4406-19 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 19 (Za družna hranilnica). Istotam naročajte oglase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je nkinjena. Beseda I Din davek 1 Din. ta ilfro ali dajanje oaslrva 5 Din. Najmanjši «n<>*ek 17 Din. Zemljišče ki leži izven gradbenega okoliša in na katarem bi se lahko pridobival gramoz, ižčem v Ljubljani ali bližnji okolici. Oferte naj točno navedejo parcelno številko zemljišča, katastrsko občino, površino zemljišča in njega ceno ter plačilne pogoje. Oferte poslati pod geslom »Gramoznica« na ogl. odd. Jutra. 4391-30 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesta štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tndi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Stanovanje Beseda 1 Din. davek i Din za lifro ali dajanje - astova *> Ha NajmanjSI me«ek 17 Din Enosob. stanovanje s kuhinjo in drvarnico, oddam takoj, oz. 1. marca, mirni Btranki, točnemu plačniku v najem. Podzve se Oernetova ul. 36/1. 4®9-3t INSERIRAJ V „JUTRU" Stanovanja Besedi 1 Din. Javek 1 Din ta ilfro «11 dajanje -jnlova Oln NajmanjSI tnesek 17 Oln Stanovanje 2 sobi s kopalnico ln pritiklinami v visokem pritličju Iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 4419-31a Sobotodda Sobo s posebnim vbodom, center, oddam g obodoma. Naslov v vsen poslovalnic-h Jutra. 4GC0-33 Iriforindtije V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Advokat v letu 1037, Dober zaslužek 1&S6, Dobro kuham, Denar, Dober posel, Dravska banovina, Golica, Hitra, Hiša, Hiša s pekarno, Intabulacija L mesto, Išče Te sreča, um Ti je dan, Izven Ljubljane, Kaj sličnega, Kompa-njon, Kompleten, Kruh, Ljubim otroke, Le odgovarjajoče, Mahro-vec, Miroljubnost, Maj, Maj Meblovoma soba, Nadeja, Otilija, Paroela 90, Prilika, Parter, Pomlad, Potniški, Redka prilika. Reference, Strogi center, Sreča 19C», Stalna služba, Srečen zakon, Samostojnost. Samostojen vrtnar, Sposoben, Stalno namestitev. Tudi prepis, Takojšniji nastop, Trgovec. Ugoden nakup, Ugodno 1036, Ugodno naložen denar, Ugodna prilika 1S66. Vila - Pension, Večja kraji, Visoke obresti. Vrtnar, Zavarovalnica 19(36, 460, 400. Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 19 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase in odda jajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena V taka beseda 2 Din) davek ^ Din. ta ilfro aH dajan)« aaslova S Dla, oajaanll) tneaek SI Din. Mlad obrtnik na Gorenjskem, star 27 le*, želi poročiti inteligentno gospodično do 34 let. Potrebna mu je večja vsot« denarja za prevzem posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost v tem letu«. -#">03-35 Razno Be eda 1 Din. davek Din, t* ilfro ali dajanj, taslova 5 0!n NajmanjSI tnesek n Din. Telefon 2059 Stiha drva, premog, tcarbopakete W ^ dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. St. 5 a s p e h o v eo oglas v »JUTRU« ■H 0) — J u .A | biser higiene | ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem se prav iskreno zahvaljujemo za nadvse častno in mnogobrojno spremstvo naše nepozabne Marije Kobeitter, roj. Miiller. Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalni trud gg. primariju dr. Guzelju in dr. Igličarju, dalje Klubu koroških Slovencev s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu za udeležbo pri pogrebu, predvsem pa vsem onim dobrim prijateljem, ki so prihiteli iz Koroške, da se poslovijo od naše drage mame. Tudi vsem onim naj velja naša zahvala, ki so počastili spomin pokojnice s prekrasnim cvetjem ali z denarnimi volili. Maša zadušnica se bo brala v soboto 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega oznanjenja. LJUBLJANA, 20. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. ODPORNI LJUDJE se ne boje ne dežja, ne nevihte, ne napora, ker stalno uporabljajo za nego in krepitev telesa in za masažo preskušeno DIANA francosko vinsko žganje. Jači mišičevje in žile, povečuje elastičnost in odpornost in daje mladinsko svežost. Dobiva se povsod! Zahtevajte izključno »Diana« in vzemite samo »Diana«. Slabše imitacije energično zavrnite! Nedeljske povratne karte Ljubljana, 20. februarja Zveza za tujski promet (»Putnlk«), Ljubljana sporoča: S 1. aprolam »topi v veljavo nova odredba generalne direkcije državnih železnic glede nedeljskih povratnih kart, m sicer: a) nedeljske povratne karte veljajo za vse relacije od 11 do 250 km; b) za otroke od 4 do 10 let iin mlajše, za katere se zahteva poseben sedež, se plača polovična nedeljska povratna karta; c) če potnik prestopi v brzovlak, se smatra nedeljska povratna karta kot vozna karta po normalni cend in mora potarik plačati celo doplačHo na brzovbk, kakor pri odhodu tako tudi pri povratiku. Ce pa prestopi v višji razred, plača pri odhodiu m na po-vraitku razliko med normalnimi voznimi cenaimi. d) Potovanje se lahko nastopi v soboto ob 12 uri in se mora končati najkasneje v nedeljo ob 24, vrniti se more šele v nedeljo, najkasneje pa v ponedeljek do 12. ure, in sicer tako, da je potovanje končano v ponedeljek ob 12 ure. e) Oe med 12. in 13. uro nri nobenega vlaka, se lahko nastopi potovanje z vlakom, ki odhaja med 11. in 12 uro. f) Pri vožnji tja potnik lahko podaljša potovanje do ene nadaij-nih postaj vendar ne sme ta postaja biti od odhodne oddaljena več kakor 250 km. V tem primeru se plača za podaljšano progo vozna cena nedeljske povratne karte z doplačilom Din. 1.—. Na povraiku uživa potnik brezplačno vožnjo na podlagi doplačila v zvezi z nedeljsko povrartmo karto. Če pa je nova postaja od al j ena od odhodne nad 250 km, se plača za daljšo progo normalna vozna cena z doplačilom D. 1.—, nede'jisika povratna karta se pa odvzame, g) Povnartek se prične lahko s katerekoli postaje, če je bližja prvotni odhodni postaji. Oe se potnik vrača po drugi progi, kakor je prišel, in je ta krajša, uživa brezplačno vožnjo na podlagi nedeljske povratne karte, če je pa daljša mora doplačati razliko med normalno vozno ceno za progo, katere se na povraitku poshiži in za progo, na katero se glasi povratna karta, h) Oe ni potovanje nazaj končano v ponedeljek ob 12 uri. plača potnik za progo od postaje, kjer je bil ob 12 uri pa do prvotne odhodne postaje normalno vozno ceno, če pa je bil ob 12 uri med dvema postajama, plača normalno vozno ceno od prve prihodnje postaje. Oe pa se potnik ne vrača v ponedeljek ob 12 rzgdbi nedeljska povratna karta veljavnost i) Prekinitev vožnje ni dovoljena. Ce se vožnja prekine, ne velja nedeljska povratna karta za ostali neprevozen i del proge. Zakaj enostavno, če pa gre tako lepo tudi komplicirano. Najceneje kupite ▼ času Belega tedna. Zahtevajte takoj brezplačen slovenski cenik. ■ i - 2ao£eb. Največja trgovska in razpošiljal na hiša v Jugoslaviji. RADIO Petek, 21. februarja Ljubljana U: šolska ura: Drobno kolesje velike narave (g. Arnošt Adamič, dvogovor). — 12: Koncertni plesi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: Glasbene slike na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 19: Ženska ura: Vzgoja mladoletnega otroka (ga. Mai-la Golob - Prijateljeva). _ 18-20: Jacques Itert: Pristajanja — suita v treh delih — plošče. _ 18.40: Pravno predavanje. —19: Cas. vreme, poročila, obvestila — 1950: Nae". ura. — 20.20: Prenos z Dunaja. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 22. lebrnarja Ljubljana 12: Plošče,— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas. spored, obvestila.— 13-15: Plošče.— 18: Za delopust igra Radio orkester._ 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (g. Vilko Mazi).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19-30: Nac. ura. 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar)._ 20.20: Prleško gostiivanje (prenos reportaže iz Maribora). — 22: Cas, poročila, spored.— 22.15: Radio jazz. Beograd 1630: Narodne melodije.— 18.15: Prenos koncerta z univerze.— 20: Narodne pesmi.— 20.30: Orkestralen koncert— 21.10: Operetna muzika— 22.20: Lahka godba m ples. Zagreb 12.15: Arije in pesmi,— 13.10: Instrumentalni solisti,— 17.15: Koncert orkestra— 20: Klavirska skladba— 20.30: Pesmi.— 21: Skladbe za ček>_ 22-15: Plesna muzika.— Praga 19.15: Vojaška godba. 20.40: Spevoigra.— 22.15: Plošče— 22.30: Koncert orkestra,— Varšava 20: Lahka glasba,— 21.30: Chopinove skladbe.— 22.30: Plesna muzika .— Dunaj 12: Plošče__17.25: Plesna muzika,— 18.15: Narodne pesmi.— 19.25: Operetni večer,— 22-10: Vesele pesmi. 23.05: Plesna glasba-_Berlin 19: Schuman- nove romance za oboo in klavir.— 20.10: Koncert orkestra. — 22.30: Zabaven program. — 24: Ples. — Miinchen 18-40: Pesmi za 90praiL — 19: Koncert orkestra. — 20.10: Prenos iz Stuttf?arta. _ 22.30: Plesni orkester. _ Stuttgart — 18: Pesmi in plesi. — 19: Orkester mandolin in kitar. — 2010: Orkestralen koncert. — 20.10: Ples. — 22.30: Kakor Berlin. _ 24: Joh. Strauss-ova opereta »Netopir« na ploščah. — Rim 17.15: Lahka glasba. _ 20.35: Operni večer. Urejuje Davorin Rsvljen, — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarjs Frane Jeserftek. — Za tarnata} dal Ja odgogccm Afajs Novak. — Val t ItfoMJaaL