Januš Golec: Ponarejcva! ciPo pripovedovanju strica z Dravakega I polja iz pretekle in sedanje dobe Navedel sem ta primer, iz katerega lahko posname čitatelj, da ni potvarjanje kovancev strast, ampak le bolj nagajivost oblasti in v največ primerih stiska, iz katere bi si rad pomagal siromak s kako prav nerodno ter po vsebini neodgovarjajočo potvorbo. Naslednji zapiski spominov, ki nosijo naslov »Ponarejevalci«, ne opisujejo kovinastih denarnih potvorb, ampak najtežjih papirnatih bankovcev. Beleženo je na ki*atko življenje in delovanje dveh mojstrskih ponarejevalcev, ki sta se ukvarjala s tem prepovedanim poslom iz najbolj ukoreninjenih strasti malodane vse življenje. Namen v »Slovenskem gospodarju« priobčenih spominov je predvsem ta, predočiti našemu dobremu kmetu pogubonosnost ponarejevalske strasti, ki vodi v ostro nasprotje z zakoni in konča s smrtjo v ječi. Slednjič je treba koj uvodoma pribiti še to dejstvo, da se ni okoristil doslej trajno s potvarjanjem bankovcev noben slovenski ponarejevalec, pač pa je bil na strogo prepovedani ponarejevalni poti celo ob podedovano in pred zagrešenim 7ločinom pridobljeno imet.ie. I. poglavje Ples in pretep Na v ^ako Gospojnico popoldne ob priliki farnega žegnanja se je razvila v Cirkovcah na Dravskem polju običajna kmečka veselica s petjem ter plesoia ob zvokih harmonike. Med plesalce se je natepel Andrej Hvalec, soboslikar iz Leskovca pod Ptujem, kateri je slikal boljšim gruntarjem po cirkovški župniji stanovanjske hiše. Že starejši tujec je bil med domačimi poljanci prav slikarsko neznatne in slabotne postave. Dražila je Cirkovčane slikarjeva živahnost, s katero je švigal od dekleta do dekleta, jih sukal ter vrtel kot izurjen plesalec. Znal je ukati iz ozkih prs kakor nobeden cirkovški orjak. Z leganjem večemega mraka na veselični prostor je razmajala pijača že vse popoldne tlečo razdraženost mladih Cirkovčanov radi brezobzlrnega poseganja tujca v njihove fantovske pravice. Če bi bil leskovški Drašek količkaj bolj zastaven ter pri večji moči, bi jih bil izkupil že koj po prvih plesnih zasukljajih z brhkimi poljankami, katerim je naravnost ugajalo. da se je drznil ter upal nališpani malarček nrevz.emati donia.fiinon: vaške krasotice. Lahko kar očito povemo, da je bilo kmečke fante sram, če bi si bil kateri umazal roke pri belem dnevu in vsem vidno z nasilno odstranitvijo slabotnega Leskovčana z domačega plesišča. Kraljiček plesne zabave, Drašek iz Haloz, tudi na večer ni bil toliko uvideven, da bi se bil umaknil na tihem ter prostovoljno z zabavišča. Najbrž mu ni bilo znano, kako se znajo postaviti Cirkovčani za svoje pravo in radi tega je izzival s sukanjem deklet celo tedaj, ko so prižgali v sobi luč in je bilo zunaj temno, da ni bilo prepoznati na prostem se hladečih ekupin. V opisanih svetlobnih prilikah je nekdo izpodnesel pri plesu v hiši obe nogi Drašeku in ga je še ewa.il, da je priletel z vso silo proti podpečnjaku in je zbil pri padcu godcu harmoniko iz rok. Slikar na tleh, harmonika pri vratih štibelca... Ta zapeljivi položaj je bil »aufbiks« za vse, ki so že komaj čakali, da odnese vsiljivi tujec na lastnem telesn, kar je iskal in hotel vse popoldne. Komaj se je pobral živahni malar ter poškilil, kako bi jo ucvrl Bkozi duri, je bil že v drugih rokah, ki so ga tdščale v kot med plesalke. Zenske so kriknfle in se zenetle proti vratom. Tokrat se Hvalec ni utegnil niti dvigniti. Surove brce z nogami so ga kotalile po tleh in mu grozile s polomom vseh reber, če ne bo kdo posejel v naval desetih na enega. Mladostni pretepači so že dvigali stole, ko so se zavzeli starejši za obrcanega s hrupno zahtevo, da je dobil dosti in se naj zgubi vsaj živ! Naenkrat sta bili ustvar jeni dve od vina podžgani stranki. Iz skupine mladcev je priletel v glave mož stol in že je pričel splošen dirindaj. Iz kota mladih in starejših so se stegnile roke, dlani so pluskale po licih, pesti so padale po glavah, ženski spol je kričal v preplašenje pretepačev, ki so povsem pozabili, da se klofutajo, bunkajo ter suvajo radi drznega tujca, katerega je potegnil v splošnem prepiru in pretepu za pete iz zinede stari Gašper Potočnik iz Rošnje pri Št. Janžu na Dravskem polju. (Dalje prihodnjič)