Poštnin« platan« v gotovini,
285.
zhaja vsak de-avnik popoldne
SENE PO POŠTI:
ta celo leto K I44-— ta pol leta K 72'—
V Ljubljani, ponedeljek, 19* decembra 1921.
Leto L
Uredništvo m uprovnStva * to-pltarjevi ulici štev. 6 —* Telefon uredništva štev. 50 — Telefon «= npravniitve Štev, 3% *ss
V OPRAVI STANE MESEČNO K i CT— DELAVSKI UST
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— w en mesec K U*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8® ™*
■!I |e in uiadi 1
»V krizah, ki neprestano pretresajo naso kraljevino in ogrožajo njeno eksistenco, za man j iščemo globokih načelnih nesoglasij... Vse številne vladne krize povzročajo skoro brez izjeme zgolj sa-mopašni strankarski interesi in neutešijive osebne ambicije . . . Blagor države, dobrobit splošnosti, to so danes pojmi, ki so postali našim politikom malodane tuji... Vsakdo se peha samo za svoje korito. Vsak politik ima samo to ambicijo, da postane minister ali pa vsaj upravni svetnik kakega dobičkanosnega podjetja... A ker je ministrskih ioteljev še vedno premalo, se sedaj ustvarjajo še mesta državnih podtajnikov. Nova korita! Vse, kar je prav, to pa je že prehuda paprika, da bi jo mogla prenesti pohlevna duša državljanov ...«
>Slovenski Narod«, dne 18. decembra 1921; 284 štev.
Tako piše danes glasilo najbolj izrazitih centralistov. Mi ne zaznamujemo tega s škodoželjnostjo; nas le veseli, da so se tudi med meščanstvom, ki prisega na liberalno zastavo, našli ljudje, ki uvide-■Vajo, da sedanji oblastniki potiskajo drž. voz čedalje bolj v blato. Mi hočemo opozoriti samo na nekaj, nad čemer naj se zamislijo vsi pošteni ljudje v naši državi:
V svetu se vršijo važni dogodki, ki bedo dali politiki vseh držav novo smer najmanj za eno desetletje. Velesile se prizadevajo odstraniti ali vsaj za daljšo dobo potlačiti razloge, ki bi mogli dovesti do .večjih mednarodnih sporov. Ublažilo se je nasprotstvo med Ameriko in Japonsko, skušalo se bo ustvariti prijaznejše razmerje med Francijo in Nemčijo, namerava se priti na pomoč sovjetski Rusiji. V. c to ima za svoj cilj ustvariti ugodne predpogoje za ozdravljenje svetovnih finans. Zadnja se resnična mirovna politika, pripravljajo se zveze med državami, ki :o dozdaj bile druga dingi sovražne, sklepajo važni dogovori, ki naj pripomorejo do gospodarskega ozdravljenja cele ‘ivrope. Izmed teh dogodkov je najvažnejši Pravkar sklenjeni dogovor med eehoslo-vaško in avstrijsko republiko, ki sloni Pravzaprav na sklepih portoroške gospodarske konference. Češkoslovaška in avstrijska država bosta odpravili razne prepovedi glede medsebojnega uvoza in iz voza, ukinili ovire glede prometa potnikov iz obeh držav, ratificirali trgovinsko Pogodbo in vse medsebojne spore reševali potom razsodišča.
Vsak količkaj dalekovidni politik mo-■fa uvideti, da to ni vse. Z ozirom na to, da obstoja že zveza med Češkoslovaško in Poljsko in da Poljska zdaj dela na to, da sklene dogovor z Astrijo, se jasno vidi smer politike, ki gre za ustvarjenjem ozke Politično - gospodarske zveze med svobodnimi državami srednje Evrope, in popolen slepec mora biti tisti, ki ne bi uvidel, da slejkoprej v to zvezo spada tudi Mažarska.
Kaj dela med tem časom naša vlada? Mi je ne vidimo nikjer, kjer se dela in pripravlja kaj koristnega in važnega -m bodočnost. Mi niti ne vemo, kdo zdaj pravzaprav vodi našo zunanjo politiko, odkar je gospod Tiča Popovič odšel za poslanika na Dunaj, da se odpočije na lavorikah svoje albanske blamaže. Ali smo si pridobili kakšnega prijatelja ves ta čas, ko Pašič velja na zunaj za našega zunanjega ministra? Kljub rapallski pogodbi in tajni klavzuli glede Habsburžanov, nimamo z Italijo še danes trgovinske pogodbe, nimamo je pa tudi ne z večino ostalih naših sosedov. Z Avstrijo imamo nebroj bistvenih skupnih interesov, ampak živ krst se ni pri nas pobrigal, da ta položaj izrabimo, tako da nas Avsrtijei poznajo samo od najslabših jslrani. Z Mazursko je ravno tako, dasi je več kot gotovo, da nas bodo čehi prehiteli tudi, kar se tega vprašanja tiče. Gojimo baje zelo prisrčne odnošaje do Grčije, pa nam niso do danes prinesli Prav nobene vidne koristi; prav tako ne base debelo prijateljstvo z Rumunijo, ki bo danes ali jutri sporazumela z Ma-žarsko. Pač pa odbijamo od sebe Bolga-l‘ijo; naši zastopniki v Ženevi so se že dvakrat pa nepotrebnem javno zaleteli v Anglijo; Spalajkovič vodi antisovjetsko propagando, dasi njegove pomoči v tem oziru nihče ne prosi in ne potrebuje; nasproti Italiji se izpočetka postavljamo v bojevito pozo, potem pa vse odnehamo; v
Belgradu sami plačujemo zastopnike^ že dve leti neobstoječe ruske vlade, v inozemstvu pa sedi cel tucat raznih jugoslovanskih komisij, o kojih delu se nam nikoli nič ne poroča, razen če potom inozemskih listov izvemo za kakšne škandale in " diplomatske kovčege s kontrabantom.
Ali bo naša javnost to še dolgo trpela? Ali naj našo državo sredi najvažnejših
še daije m-1 pErlamenta falri
stopa taka vlada? Ali ’© to sploh se uka j	"
vlada? Ali niso marveč, kakor »Slovenski
Narod« po vsej pravici pravi, ti gospodje le konsorcij navadnih koritarjev? Če je še kaj sramu v teh ljudeh, še količkaj smisla za državo, naj sami kralju vrnejo svoje portfelje in se odpovejo nezasluženim pea-zijam! Bodo storili vsaj eno dobro delo!
Z6ere»28|e iSroafsbiga Kek«.
Peidra¥ Ircem* — Priprave za volitve.
Zagreb, 19. decembra, (izv.) Današnji ••J utam ji List« prinaša sledeče poročilo: Včeraj v nedeljo 18. t. m. so se sestali v Zagrebu poslanci strani:, ki tvorijo Hrvatski blok. Navzočih jebilo 04 poslancev in sicer 49 od hrvatke republikanske seljačke stranke, 11 od hrvatske zajednice, trije od hrvatske stranke prava in 1 musliman posl. dr. Kulenovič. Predsednik Stipi-ca Radič je podal splošno sliko o političnem položaju Hrvatov. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata. Konstatira-lo se je popolno soglasje in enodušnost in moglo se je opaziti, da so padle vse strankarske ovire in razlike. Z odobravanjem je
bil sprejet predlog, da bo Hrvatski blok pri volitvah v parlament nastopil skupno, povsod, kjer prebivajo Hrvati, kakor je storil pri občinskih volitvah v Zagrebu. Z velikim zanimanjem so poslanci sledili referatu o irskem vprašanju. Odposlan je bil brzojav parlamentu svobodne irske države in angleškemu ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeu, ki je pravično razumeval irsko vprašanje. Nato je vsak poslanec podal poročilo o razmerah v svojem okraju. Tako je bila podana točna slika o stanju Hrvatov v vseh krajih. Konferenca je trajala cel dan.
Prsi imEiiauaisIeits nos« vlad«.
Belgrad, 18. dec. Pogajanja med radikalci in demokrati so v glavnem končana. Demokrati so danes dopoldne sprejeli na svoji seji listo kandidatov za Pašičev kabinet. Za notranjega ministra je določen dr. Vojislav Marinkovič, za finančnega ministra dr. Ivo:;la Kumanudi, za ministra prosvete Pribičevic, za ministra vere dr. Ivo Krslelj, za ministra za šume in rude pa Ži-vojin Rafajlovie. Glede kandidatov radikalne stranke sodijo, da bodo v glavnem ostali isti, kot so bili v prejšnjem kabinetu Nikole Pasica. Edina izprememba bo nastala bržkone v ministrstvu za javna dela, ker odstopa minister Joca Jovanovič radi slabega zdravja in pride na njegovo mesto Velja Vukičevič, kakor trdijo. Vprašanje državnih podtajnikov, giede katerega se je mislilo, da bo rešeno sedaj z ministrsko listo, je začasno odloženo, tako da bo mandatov krone Nikola Pašič predložil kralju ukaz o imenovanju novih ministrov brez državnih podtajnikov.
Belgrad, 19, decembra. (Izv.) Danes
bo podpisan ukaz o imenovanju novih ministrov. Kakor izve Vaš dopisnik, bo iz-gledaia »nova« vlada tako-le: Ministrsko presedništvo in zunanje zadeve Nikola Pašič; ministrstvo policije Voja Marinkovič; prosveto Pribičevic; šume in rude Rafajlo-vič; socialno politiko dr. Krstelj; vere dr. Žerjav; finance dr. Kumanudi; pravdo dr. Laza Markovič; agrarno reformo Krsta Miletič; javna dela Vukičevič; promet Andra Stanič; pošto in brzojav Žarko Miladinovič; izenačenje zakonov Trifkovič; poljedelstvo Pucelj; trgovino in industrijo dr. Spaho; za narodno zdravje še ni določen kandidat, ker se dr. Karamehmedo-vič brani prevzeti ponovno to ministrstvo, Istotako ni gotovo, če bo prevzel dr. Spaho ministrstvo trgovine in industrije. Odvisno je le od tega, če bo Pašič sprejel pogoje, ki so jih stavili muslimani.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Tekom današnjega dne se sestanejo delegati demokratov in radikalcev, da sestavijo in podpišejo zapisnik o sporazumu.
Zafeiese nnaliBiafiioa.
Belgrad, 19. decembra. (Izv.) Včeraj cel dan so delegati demokratov in radikalcev sklepali o tem, če bodo sprejeli pogoje j muslimanov ali ne. Muslimani vstrajajo pri
svojih zahtevah, ki so sledeče: Izenačenje
davčnih zakonov, ublaženje predpisov o poslovni, obrti in mesto podtajnika v ministrstvu agrarne reforme ali policije. V slučaju, če ne ugodijo tem zahtevam, izjavljajo muslimani, da bodo šli v opozicijo.
Prelest prati lindsieenin ifeiatrsiiin ss Sapressp.
1 ispadne-mažarskih Hrvatov.
Dunaj, 18. dec. Glasovanje v Šopronju, ki se je vršilo brez sodelovanja Avstrije, je končano. Za Mažarsko je glasovalo 15 tisoč 343 oseb, za Avstrijo pa 8227. Avstrija proti temu plebiscitu protestira. Danes se je vršilo številno obiskano zborovanje, ki ga je sklical šopronjski »Heimatsdienst«,
In§piil w liiiiiip.
Skader, 18. dec. Predvčerajšnjim so semkaj dospele popolne in točne vesti o poslednjih dogodkih v Tirani. V naslednjem je očrtano na kratko, kako je potekala cela zadeva in kako so nastali neredi ter zmešnjava, ki se širi na vse strani iz Tirane. Pred nekoliko dnevi se je vrnil iz Italije v Tirano Hasan Priština, znani bivši avstrijski agent nrinca Wieda. Hasan Priština je pripeljal s seboj gotovo število problematičnih oseb ki jih je zbral v Avstriji in Italiji in s katerimi v družbi je organiziral tolpo, potem katere je došel do oblasti. To je izzvalo tako veliko ogorčenje med ljudstvom, da je primoralo z orožjem v roki Hasana Priština in njega,e tovariše, da so se morali odstraniti. Glasilo nacionalistov' »Vreme« napada ostro Italijo ter njene agente radi vmešavanja v notranje zadeve Albanije. Albanski narod je sedaj enoduš-no proti politiki teh tujih agentov ter je žeto otmr?pTi radi Dosledni ih doondknv.
ki je enodušno protestiralo proti ljudskemu glasovanju v Šopronju. Izjava zastopnika zapadno-mažarskih Hrvatov Ju-rasoviča, da sc Hrvati Zapadne Mažarake prejkoslej bojujejo za osvoboditev izpod mažarskega jarma, je vzbudilo veliko odobravanje.
Korča, 18. dec. Koliko je bilo ogorčenje albanskega prebivalstva proti Hasanu Prištini, se razvidi jasno iz izjave, ki jo je podal, ko je moral opustiti oblast, do katere je došel s pomočijo denarja in tujih agentov. Hasan Priština je ob svojem begu izjavil, da je primoran zapustiti Tirano, ker so proti njemu prebivalstvo, vojska, kakor tudi vse oblasti.
BANKE SE ORGANIZIRAJ«.
Belgrad, 18. dec. Belgrajske banke so osnovale svoje profesionalno udruženje, čigar pravila jc potrdil minister za trgovino. Udruženju bodo mogle pristopiti tudi druge banke v državi. Na ustanovni skupščini je bil za predsednika izvršilnega odbora izvoljen ravnatelj Prometne banke Dragi-čevič, za podpredsednika ravnatelj I. Hrvatske štedionice Glumač ter ravnatelj angleško trgovske banke dr. Ivan Stojadino-vič.
Belgrad, 19. decembra. (Izv.) Ker |
vprašanje vladne krize rešeno in bo tekor današnjega dne podpisan ukaz o imenova n ju novih ministrov, je predsednik narod« ne skupščine dr, Ribar sklical sejo parlamenta za torek, 20, t. m. ob 4. uri popoldne. Dr. Ribar je na to sejo preko ministrstva notranjih zadev brzojavno pozvat vse poslance, da se te seje udeleže, Nsi dnevnem redu je poročilo imunitetnega in finančnega odseka. Druga seja se bo vršila v sredo. Na tej seji bodo predložen« dvanajstine za januar in februar,
Stanka v Moravski Ostravi«
Praga, 18. dec. Kakor javlja »Tribuna iz Moravske Ostrave, so delavci kemične industrije na ostravsko-karvinskem industrijskem ozemlju včeraj pričeli stavka-ti, ker so podjetniki odklonili zahtevo po dodatku za gospodinjstvo v višini 10 od-stokov letnih dohodkov. Izdatki za ta dodatek bi znašali 20 milijonov kron.
A V STRI J ŠKO-ČKŠKI SPORAZUM.
Dunaj, 18. dec. Zvezni kancelar dr, Schober je danes ponoči dospel iz Prage u$ Dunaj. Kakor se govori v parlamentarnih, krogih, bo zvezni kancelar na seji odseka za zunanje zadeve, ki se bo vršila v torek, natančno poročal o- uspehih konferenc y Lani in v Pragi.
NEMCI PROTI ITALIJANSKI VLADI.
Rim, 17. dec. »Tribuna« .javlja: Ministrski predsednik Bonomi je sprejel nemške poslance, ki so utemeljili svoje glasovanje proti vladi s tem, da v vladni izjavi ni bilo govora o vprašanjih, ki se tičejo južne Tirolske.
NOVA RUMUNSKA VLADA.
Bukarešta, 18. dec Take Jonescu je sestavil vlado. Ministrsko predsedništvo in finančno ministrstvo prevzame Take Jones-cu, zunanje ministrstvo Derussi, vojno ministrstvo general Holban, ministrstvo za Sedmograško pa Bredieeanu. Zasedanje zbornice se je podaljšalo za en mesec,
3*oUtični dogodki.
r Minister Gregor Žerjav. Iz današnjih poročil je razvidno, da gospod dr. Gregor Žerjav postane minister. Kakšno mini-sterstvo mu bodo dali, o tem pa si gospodje še niso na jasnem. Eni trde, da postan© minister za socialno politiko radi tesnih zvez z veiebankami, drugi mu hočejo naprtiti ministrstvo za vere radi njegovih ozkih stikov z jugoslovansko framazonerijo. Za eno ali drugo obeh teh ministrstev bi bil dr. Žerjav enako sposoben, kakor b* bil sposoben tudi za ministrstvo za povz-digo zadružništva, So pa ljudje, ki so mnenja, naj bi prevzel ministrstvo zoper korupcijo v upravi in judovstvo v trgovini. Toda teh ministrstev v naši državi ne po-irebujemo, ker pri nas ni korupcije in ne semitizma. in to je škoda! Dr. Žerjav bi t.y delal čudeže!
+ Socialdemokratka firma se spre* inioja. Socialdemokratična stranka na Slovenskem je srečno prijadrala tako daleč, da mora spreminjati svojo barvo, če hoče sploh še kakega delavca obdržati v svojih organizacijah. Naprej , dosedanje strankino glasilo, je tako diskreditirano in ne more nikamor naprej, da predlagajo še ostali zvesti sodrugi, kakor Cobal iz Zagorja in Rinaldo iz Trbovelj, naj se list odslej imenu »Delavski lisk. Ime stranke naj se tudi spremeni v »Socialistično de-lavsko-kmetsko zvezo Slovenije«, dokler se ne izvrši popolno zedinjenje s srbskimi in hrvatskimi socialisti. Te spremembe v. firmah povedo več ko vsi članki, kako nezaupanje vlada v delavskih masah do socialdemokracije in njenih voditeljev. Seveda pa je stvar ta, da bodo pod novo firmo stari voditelji prav tako delali kakor so delali doslej. Zato delavstvo na ta lim ne pojde.
4- Radičev teror na Hrvatskem. Zagrebška Slobodna Tribuna . odkriva nekaj zanimivosti izza kulis Radičevega go« spodstva na Hrvatskem. Po teh podatkih je Radič organiziral nad vasmi pravi bolj« ševiški teror:	Radič ie do vr oh zam\b
»Novi Cas<", dne w decembra ivai
Stev. 28S-
;	'! nasilne in oblasti pohlepne življe.
'jV: ii elementi f-o redno občinski stražni-!> -aznašalci pošte in vseh uradnih spi-in ustmenih nalogov, ki jih pctjljajo '9tvo občinsko in državne oblasti. i'o ■' * nasilni, zlohotni živi,ji, pi uživajo v na-pa tudi v zlem dejanju ter so zalo p;ravijeni, da v •• imenu ideje-< vsakogar ejo, pretepejo, mu zazgo dom, umirijo £i no, posekajo vinograd L, živo mejo, ga . d uuncirajo, obrekujejo in osramote. Zato ec po vaseh strah in trepet ti organi, ki ir irjujejo od premožnejših, treznih in n: i mih kmetskih prebivalcev tajno kontri-h ■ jijo.-r Potem seveda ni čudno, da se Radki toliko časa in tako trdno drži in da je t::'o nedostopen za vse, kar bi mu nudita za’ onita pot. On uživa danes na hrvatski v.rji vse drugačno oblast, nego kak mini-Mvki predsednik, ki iiria ipak zakon in javno mnenje nad seboj in mora biti vsak hip pripravljen na odhod. Tudi dohodki Radičevi so sedaj mnogo obilnejši, nego bi bili, ako bi bil minister. Radiča torej a! težko razumeti.:
+ Afera snanega polkovnika Vasica, ki je hote! našo vojno upravo potegniti na Dunaju za najmanj 1GO.OOO dinarjev, jc zelo neljuba našemu vojnemu ministru. Poslanec dr, Hohnjec je vprašal g. vojnega ministra, kako je z afero dičnega Vašiča. Minister se je otresel odgovora, češ da )e afera Vasic v preiskavi in radi tega mu ne more dati še nobenega pravega odgovora. Ako misli gospod, da bodo naši poslanci pozabili na Vasica, se zelo moti!
-j- Dogovor med češkoslovaško in Avstrija. Češkoslovaško-avstrijska pogajanja so se te dni završila v Lani, kjer domuje predsednik Masaryk, s popolnim uspehom. Podrobnosti še niso znane, a pogodba jo sklenjena. Zaenkrat se ve sv 'c toliko, da vsebuje pogodba določbe, da se bodo poslej vsa morebitna sporna vprašanja med obema državama predlagala v rešitev Zvezi narodov, da bosta obe državi skupno nastopali proti upostavi Habsburžanov in se tudi drugače medsebojno podpirali. Zanimivo je, da češki Nemci nad pogodbo niso zelo vzradoščeni, ker njihove gospodarske in politične težnje pri tem niso prišle na svoj^ račun.
-j- Finančne težave Reke. D’ Annun-zio, ki je razen po svojih pesmih postal že davno »slaven« tudi po svojih dolgovih, je tudi z javnim premoženjem mesta Reke gospodaril tako, da je zapustil, ko je odšel, 26 milijonov lir javnega dolga. To znaša v avstrijskih kronah 9 milijard in 100 milijonov, dočim znaša dunajski primanjkljaj >le« 7~milijard kron. >Voce del Popolo« poziva tistih 200 Annunzijevih pristašev, ki so še na Reki in ki terorizirajo vlado in javno mnenje, naj vendar povedo, kako naj se Reka reši finančnega poloma.
-f- Italijanski list o razmerah v Trstu. Tržaška republikanska »Emancipiazionec opisuje razmere v Julijski Eenečiji in pravi med drugim: >V Julijski Benečiji ima vsaka kraljeva straža in vsak karabinier pravico, da ti, ako te je aretiral, polomi kosti ali razbije glavo. Najmanj, kar se ti more zgoditi, je nekaj zaušnic. To je običaj.« Nato navaja list dva nezaslišana čina, ki so ju javni organi zagrešili nad dvema mladima človekoma v ječi, in nadaljuje: >V Trstu se je požgal »Balkan«, »Lavoratore« (dvakrat), delavna zbornica, domovi slovenskih organizacij pri Sv. Ivanu, v Rojanu in po mnogih krajih v Istri. Za vse te zločine — zločine proti zakonu in italijans ki kulturi — se ni zaprla niti ena oseba in se ni uvedla niti ena tožba.c
-f Resen položaj v Indiji. Ko je angleški prestolonaslednik prišel v Alla-rabad, ga ni nihče sprejel razen angleških oblasti, ker so domačini, 150.000 po številu, sklenili sprejem bojkotirati, čemur so se vsi do zadnjega pokorili. — V mnogih okrajih se je moralo razglasiti vojno stanje. — Angleške oblasti se boje resnih nemirov v Kalkutti, kamor dospe prestolonaslednik to dni.
+ Za carigrajskega patriarha pravoslavne cerkve je bil te dni izvoljen škof Meletij Mataksakis. Carigrajska stolica je bila brez vrhovnega pastirja več let. Ker je Melitij pristaš Venizela, je atenska vlada sklenila, da ga ne prizna.
’rtak naročnik naj pri-dobi vsa] 2 noya!
2)nevni dogodki
— Našim poslancem. Predsedništvo Jugoslovanskega kluba poživlja brezpogojno vse poslance, da sc gotovo udeleže jutrišnje seje, ker so na dnevnem redu tudi imunitetne zadeve klufeovih članov. — Dr. Korošec.
— Kralj Aleksander v Kamniških planinah, Kakor nam poročajo, se je baje včeraj mudil v Kamniku kralj Aleksander. Udeležil se je lova na divje koze v Kamniških planinah.
— Krvav cin blaznega. Včeraj se je zgodil v Dobrunjah pod Ljubljano krvav zločin. Mož Anžič jo nenadoma zblaznel ter z nožem napadel svojo ženo in malo hčerko. Obema je zadal težke rane. Hčerka je bila smrtno ranjena in je kmalu izdihnila, ženo Jero Anžič pa so prepeljali z rešilnim vozom v deželuo bolnico, kjer bo okrevala. Zblaznelega moža so ukrotili in ga odvedli v blaznico.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah -Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 4. do 10. decembra 1921 dela 99 moških in 52 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 68 moških in 51 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 66. Promet od 1. januarja do 10. decembra 1921 izkazuje 318.15 strank in sicer 15.657 delodajalcev in 16.158 delojemalcev. Posredovanj se je zvršiio v tem času 9734. Dela iščejo: rudarji, kovinarji,, natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, pisarniške moči, družabnice, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: radarji, ključavničarji za orodje, mizarji, lončarji, usnjarji, drvarji, čevljarji, žagarji-gateristi, lesni delavci, blagajničarki za hotel, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd,
— Nove davke je sklenil mariborski občinski svet na svoji zadnji seji. Ne ie kvartopirci po kavarnah, obdavčen bo tudi vsak gost, ki bo sedel preko 10. nočne ure v gostilni in preko 11. ure še v kavarni. Plačal bo 1 dinar. J)a ga bo plačal, za to bo skrbela policija. Lastnik iokala dobi od mestnega magistrata numerirani blok, od katerega odtrga polovico listka in ga servira proti placiiu 1 dinarja.
— Kisik za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št, 22 je preskrbel za obrtnike večjo množino kisika. Interesentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje.
— Pogajanja v tiskarski obrti. Zastopniki grafičnih delavcev in lastnikov tiskaren, ki so se 11. t. ra. sešli v Zagrebu na pogajanja zaradi novih tarif, so se brez uspeha razšli, ker so bile razlike med obojimi stališči prevelike. Zastopniki obeh strank potrebujejo novih navodil od svojih organizacij. Pogajanja so odgoJena do 15. januarja p. 1.
— Podporno društvo slepih v Ljubljani se obrača do vseh plemenitih src z milo prošnjo, da priskočijo z darovi v denarju ali v obleki na pomoč kot božično darilo oslepelim revežem. Darila se naj blagovolijo poslati na predsedstvo gori imenovanega društva v Ljubljani, Woli:ova ulica 12.
— Demokrati zlorabljali pošto. »Ob-zor« piše: »V volilne svriie je poslal Hrvatski blok volivcem glasovnice z imenom Stjepan Radič. Kuverie so bile zalepljene. Volivci so pa dobili zalepljene kuverte z Radičevim oklicem in — glasovnico na ime Milan Krešič, nosilec demokratske liste. Jasno je torej, da so demokrati na pošti otvarjali kuverte, uničevali Radičeve glasovnice in podtikali svoje. To jc pač škandal brez primere! Ali jim je kaj pomagalo?
— Lepa starost. V Zagrebu je umrl višji davčni nadzornik v pok. Josip Blagič star 100 let. Pokojnik je ljubil godbo in slikarsko umetnost in je do zadnjega ostal svežega, veselega duha.
— Planinarsko rasstavo priredi v Zagrebu Hrvatsko planinsko društvo, ki bo prva te vrste na Hrvatskem
— 1000 dolarjev v svinčniku. V Splitu so oblastni organi prijeli tihotapca, ki je hotel iztihotapiti tisočdolarski bankovec v svinčniku penkala. Premeten je bil, pa se mu le ni obneslo.
ljubljanski dogodki.
Ij Predavanje v Rokodelskem domu.
Danes bo predaval g. msgr. Viktor Steska V dvorani Rokodelskega doma o zelo važnem dogodku iz našo domače zgodovine. Naj ne zamudi nihče izmed članov in prijateljev društva zanimivega predavanja. Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer.
Ij Proslava desetletnega obstoja Ljudskega odra. Sinoči je proslavilo naše ljudsko gledališče desetletnico svojega olr-oja. Že včeraj dopoldan so bile vse vstopnice razprodane, kar se je doslej le redko zgodilo. Točno ob pol 8. uri zvečer je bila primerno okrašena dvorana nabito polna, stotine ljudi j je moralo oditi, ker ni bilo vstopnic. Med občinstvom smo med drugimi opazili načelnika oddelka za prosveto in vere g. dr. Skaberneta, ravnatelja drame Pavla Golijo, go. Zofijo Borštnik-Zvonarjevo, številne zastopnike najrazličnejših kulturnih ustanov, organizacij itd. — Slavnostna ouver‘.ura, ki jo je izvajal orkester drav.ke div. oblasti, je otvorila predstavo. — Po ouverturi je nastopil v maski in kostumu Janeza iz »Divjega lovca ' upravnik Ljudskega odra g. I. Peršuh. V iskrenih besedah se je spominjal duševnega očeta Ljudskega odra dr. Kreka in vseh njegovih številnih naslednikov, ki so žrtvovali vse ali vsaj mnogo za naše ljud-ko gledališče. Opozarjal je na silne težkoče, s katerimi se ima boriti Ljudski oder, kojega ansambl pa gleda kljub temu poln volje in* sile v bodočnost ter sl zastavlja celo novo silno težko nalogo, uprizoritev Pa~i;'ona<'. Proti koncu govora se je dvignil zastor in na sredi gorenjske vasi je bil zbran v prijetni skupini celokupen ansambl Ljudskega odra. Občinstvo mu je priredilo iskrene ovacije. Konec govora je moral žal vsled tehničnega defekta pri zastoru izostati. Sledila je igra »Divji lovec::, pri kateri je nastopilo preko 50 oseb. Uprizoritev je kliub pomanjkljivosti v oderski tehniki izpadla sijajno. Občinstvo je dalo temu duska v dolgotrajnih ovacijah, ki so sledile vsakemu dejanju. — Ljudski oder je ta večer pokazal, da ima mnogo resne volje, s katero hoče delati v novem deceniju, ako bo seveda užival tisto podporo javnosti, ki je za prospeh odra potrebna.
Ij Umrla je v soboto v Ljubljani go pa Rozalija W e s t e r , ~r\ Pogorelec, mati nadzornika srednjih šol. Pogreb danes ob 4. uri popoldne. — Umrla je go~pa Marija Skale, roj. Druškovič. N. p. v m.!
Ij Znrt pod tramvajem. V soboto smo poročali, da je tramvaj povozil v Florjanski ulici staro ženico. Žc-uoa I« na poškodbah umrla na licu me^ta, ko ji je g. kaplan Ko"ov:v~k podelil 'veto pordedn;e o'"c. Žepiča je b'"la iz ljubljanske okolice. V cekarju je imela mero, ki ga je najbrže kupila v Ljubljani,- 'i ga pore: e d' 'ov.
Ij Povošen je bil sinoči na glavnem kolodvoru 49 letni Ivan Borštnar, ki je v bolnišnici umrl.
Ij Jf-jca za Ljubljano. Mestna aprovi-zacija je nabavila za Ljubljano en vagon jajc, Razprodaja se prične v sredo dne 21. decembra na Poljanski cesti št. 15 in dnevno na trgu.
Ij Oddaja priprege. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za leto 1922 prlprego za požarno brambo, rešilni in infekcijski voz. Tozadevni pogoji naznačeni so v mestnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. Vadija je treba položiti 4000 kron. Ponudbe je oddati najkasneje do dne 23. decembra v mestnem gospodarskem uradu.
Ij Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 21. decembra t. 1. ob 20. uri v rnali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20.
ure informacije na Sv. Petra cesti štev. 12. pritlično, desno.
Ij Vlom pri Menringerjn. Znani invalid Joža
Dacar k* zelo predrzen tat in vlomilec. Sedel je že na obtožni klopi ljubljanske porote, kjer ,ie pa bil oproščen, ker se je porotnikom smilil. V noči od j>etka up soboto je v družbi dveb t ovarijev zoppt izvedel Iva predrzna zločina. Tvorni* carju Golobu na Viču je troperesna zločinska deteljica ukradla konja in voz. Z ukradenim vozom in konjem so se peljali v Ljubljano, kjer so na Sv. Petra cesti vlomili v Mencingerjevo trgovino, iz katere s*o odnesli dve vreči kave in vrečo rozin, naložili ukiadeno blago na voz in se odpeljali proti Martinovi cesti, kjer jih je pa ustavil stražnik, ki Te aretiral Dacarja in enega njegovih tovarišev, tretji je pa pobegnil.
Ij Umrli so v Ljubljani: Katarina Lenarčič, vžitkariea, 78 let — Matija Tekavee. kočar, 20 let — Fran Vončina, trgov, akademik, 21 tet — Marija Gregorec, sirota 14 mesecev. — Jakob Zalazirfe, užitka!', 77 lei. — Hedvika Plantan, notarjeva vdova. 65 let — Ludovik Gabršek, slaščičarski pomočnik, 4? let — Fran Pantar, vrvar* jev sin, 15 mesecev. — Anton Lešnik, nočni čuvaj, 45 let — Ivan Kikel, berač, 82 let — Marija Vovk, dekla. 20 let. — Marija Jenko, zasebnica 71 let.
JCaša društ^
d Šentpetersko prosvetno društvo vabi vse svoje člane in članice na redni občni zbor s predavanjem, ki se bo vršil danes ob pol 8. uri zvečer.
d Št. Peter. Vsi nabiralci časopisov se vabijo za torek zvečer ob 8. uri na sestanek v št. petersko Prosveto, kamor naj prineso seboj vse, kar imajo izročiti. Gotovo naj se odzovejo vsi!
d Vse članstvo Ljudskega odra ima
nocoj ob 8. uri v navadnih prostorih zelo važen sestanek. Udeleži naj se ga polnoštevilno in točno. Pred sestankom ob 6 uri seja uprave. — Upravnik,
JCultura.
K
k Dr. Detela: Zbrani spisi. Družba sv. Mohorja je kupila pravico do vseh natisnjenih in še ne natisnjenih spisov pisatelja dr. Fr. Detela. Izdala je ravnokar I. ilu-strovani zvezek njegovih zbranih spisov, ki obsega zgodovinsko povest »Hudi časfc in veseloigro »Blage duše«. Slike je risal g-Fr. Sterle, akademiški slikar in vodja slikarske šole v Ljubljani. Zgodovinska pove t bo zanimala vse ljvfc-tePe leposlovnega čtiva in vse častivce priljubljenega pisatelja. Ve°elo:gra »Elage duše« pa bode razveselila temb 'lj slovenski svet, ker potrebujejo naša gledališča najbolj izvirnih igro-kazov. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah in stane 29 kron.
Januarja meseca
začenja izhajati
Svetim misel
mesečna revija, ki bo poa uredništvom
dr. A. Gosarja
prinašala v moderni, poljudni in kratki obliki članke o aktualnih, socialnih, kulturnih in političnih vi rašaniih.
Revija odgovc.ria nu ni potrebi po orientaciji naših krofov v sedann dobi.
Dobrodošla bo z.asti tudi izobraženemu de* lavJvu!
Cena na leto 100 K.
1/daja konzorcij »Novega Časa«,
Urednik in odgovorni urednik Hrane Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Ii »obdajo1
MMBM—BBgaBBa— £
v a Ria lesa
novi
širite .mm tis* 1 Strojne tovarne In Imtm d, d. v Ljubljani
wr EoMlnSi in novoletna darila
si oglejte samo pri
manufaktumem oddelku Gospodarske zveze, Dunaiska c. 29 na dvorišču. Veliki zaloga sfing u moSKt lo Hm smuke ia aaJlepSa Izliira vsakamtam sjolnieja parila za laoSlt, Itm la (Uroke.