-   180   -
Odgovor „Danici".
Dovolite mi »Novice« majhen prostorček za sledeči pri-morani odgovor. Tri verstice raojiga sostavka; »Naš vek in pa gosence« je »Danica« v 33. listu hudo napadla — tiste besede namreč, ki so jih neki popotni v pravični jezigovorili, ko so vidili fantaline gnjezda ropati, tiče moriti itd.    Čmu — vprašani
—  seje »Danica« tako stogotila nad tistimi besedami, da za vsakim germam »Rongetoviga učenca« f'!!!1) iše? »Novice«, ktere že skoraj 10 let kažejo, da so tako dalječ od »Rongeta« kakor od »Ultramontanizma*, že zamorejo same na sebi porok biti, da nič napčniga ne pride va-nje. V nobeni reči ne prenapete grejo vedno svojo ravno pravo pot, tako v hvali, tako v graji svojiga lastniga naroda. Da sim pa jez tiste besede resnično slišal, zastavim svojo vest, — da so tiste besede tudi mene v serce zabolele, sim že rekel. Ali kaj zamoremo pomagati, ako svet tako sodi? Da ima pa »brez Rongeta« veliko nagibov k taki sodbi, je tisto skorej nar gerji in nar divjiši hudodelstvo vzrok, od kteriga žalibog! se pri nas več, kakor v vsaki drugi deželi in skoraj vsak teden sliši
—  namreč poboji in uboji, ki gotovo iz ničesar druziga ne izvirajo , kot iz prirojene sirovosti, ki jo otrok že po roda na svet prinese, in ktera ž njim raste, če mu šolske in domače izreje — požlahnjenja serca — manjka. Poglejmo v porotne sodbe: koliko u bij avc o v je že pred sodbo stalo? in kteriga stanu so bili vsi? Ne skrivajmo tedaj očitnih ran, ki jih je ozdraviti potreba; ne bodimo nejevoljni, če nas ptujci pa tudi odkritoserčni domačini ojstro sodijo , dokler ne izbrišemo tistiga gerdiga madeža; išimo raji vsih pravih zdravil, ki bolezin pri korenini ozdravijo. Eno samo zdravilo ne ozdravi, to kaže stara skušnja. Naj reče kdo, da ni taka!
B—k.