Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan 24. dne februarja 1916.
Vsebina: (Št. 49—51.) 49. Razglas o izjemnih določilih za prednostne rokove, ustanovljene v Pariški zvezni pogodbi za obrambo obrtne lastnine, v prid državljanom Švice. — 50. Ukaz, s katerim se izpreminja g 20 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1900. I. — 51. Ukaz o kreditiranju plačnih carinskih pristojbin.
49.
Razglas ministra za javna dela z dne 22. februarja 1916. 1.
o izjemnih določilih za prednostne rokove. ustanovljene v Pariški zvezni pogodbi za obrambo obrtne lastnine, v prid državljanom Švice.
Na podstavi S 1, odstavek 3, ukaza z dne 1. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 3<19) o izjemnih določilih za prednostne rokove, ustanovljene v Pariški zvezni pogodbi za obrambo obrtne lastnine, povodom vojnega stanja in z ozirom na razglas z dne 1. decembra 1915. 1. fdrž. zak. št. 350), točka 1, se razglaša, da so v Avstriji prednostni rokovi za zglasitve patentov in za zgla-silve vzorcev v prid državljanom Švice nadalje podaljšani do dneva, ki se razglasi pozneje.
Trnka s. r.
50.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1916.1.,
s katerim se izpreminja § 20 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22).
V	poraznrnu s kraljevo ogrsko vlado se za-ukazuje tako:
§ 1.
V	8 20 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) se predzadnji odstavek nadomešča z naslednjim besedilom :
.Višina obrestne mere, ki pride pri tem v poštev, se ustanovi s posebnimi ukazi in se javno razglasi. Pri tem veljaj za načelo, da je carinske kredite obrestovati z 1 */2 odstôtka pod vsakočasno obrestno mero Avstrijsko-ogrske banke, veljajočo prvi dan koledarskega mesca, ki sledi oCarinitvi, za eskontiranje menic. Ako se pa za najmanjši znesek predpisana zastavna varščina da
30
(SioTgulKch.
docela v avstrijskih ali ogrskih državnih kreditnih efektih, znaša obrestovanje vseh na podstavi do-tičnega dovoljenja kreditiranih zneskov 2 odstotka in, ako se .da varščina za polni znesek dovoljenega kredita z zastavbo .avstrijskih ali ogrskih državnih kreditnih efektov, 2 'A, odstotka pod gornjim postavkom obrestne mere Avstrijsko-ogrske banke. V vseh primerih pa mora znašati obrestovanje najmanj 2'A. odstotka.
V členu XVIII. odst. 3/e, z. o c. t. predpisano obrestovanje pristojbin, ki so še na dolgu za blago, odpravljeno v zabeležnem postopku, toda ne izvoženo v zabeležnem roku, se ustanavlja, dokler se ne ukrene drugače, z najvišjo obrestno mero carinskega kredita. “
Isti stranki na različnih carinskih uradih dovoljeni krediti se lahko združijo, da sc odmeri najmanjši znesek zavarovanja z zastavo.
§ 2.
Zavarovanje z zastavo se lahko opravi:
1.	s položbo avstrijskih ali ogrskih državnih kreditnih efektov;
2.	s položbo drugih vrednostnih papirjev, ako so ti papirji pripravni za nalaganje novcev varovancev ;
3.	s polaganjem hipotečnih varščin, ki ustrezajo določilom o pupilarni varnosti.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč 1. dne marca 1916.
Za zavarovanje se morejo sprejemati nastopni vrednostni efekti, ako se zaznamujejo na kaki 1. avstrijski borzi:
Zenker s. r.	Leth s. r.
Spitzmfiller s. r.
51.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 24. februarja 1916. 1.
o kreditiranju plačnih carinskih pristojbin.
§ I-
V razpisu finančnega ministrstva z dne 15. januarja 1862. 1. (drž. zak. št. 6) določeno kreditiranje plačnih carinskih pristojbin se more v bodoče dovoljevati le tedaj, ako se del carinskega kredita, ki ga vsakočasno določi oblaslvo. zavaruje z zaslavbo in le ostali del s poroštvom.
Najmanjši znesek zavarovanja z zastavo mora znašati pri kreditni vsoti do 1 milijona kron 30 odstotkov kreditne vsote in ga je za višje kreditne vsote odmerjati tako, da odstotni postavek založbe z zastavo, ki ga je uporabljati za vso kreditno vsoto, raste vselej za najmanj 1 */t odstotka, ako se kreditna vsota zviša za 1 milijon kron (na primer do 2 milijonov kron 31 */2 odstotkov, do 3 milijonov kron 33 odstotkov itd.).
A.	po dnevnem kurzu, toda ne nad imensko vrednostjo :
vsi efekti občega državnega dolga, državnega dolga v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ter državnega dolga dežel svete ogrske krone, vštevši državne žrebe ;
B.	do dveh tretjin dnevnega kurza, toda ne nad imensko vrednostjo:
vsi avstrijski vrednostni papirji, ki se z zakonom proglasé, da so pripravni za nalaganje novcev varovancev.
Za dnevni kurz je smatrati denarni kurz, ki je zaznamovan v zadnjem kurznem listu dunajske borze, ki se dobi ob času položbe po poštnem dohodu; posneti ga je iz uradnega borznega kurz-nega lista, ki ga predloži položnik. ali iz kurznega lista uradnega lista.
Dokler se ne ukrene drugače, naj velja 25. dne julija 1914. 1. na dunajski borzi zaznamovani denarni kurz in za državna vojna posojila emisijski kurz.
8 3-
Višina obrestovanja carinskih kreditov se v zinislu ministrstvenega ukazu z due 24. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 50) ustanavlja, dokler se ne ukrene drugače, tako:
Ako se doseže oOodstotna založba z zastavo, se lahko opusti nadaljnje zviševanje odstotnega postavka.
2'/g odstotka, ako se dâ zavarovanje za polni znesek dovoljenega kredita z zaslavbo avstrijskih ali ogrskih državnih kreditnih efektov,
3 odstotki, ako se da le za najmanjši znesek predpisano zavarovanje z zastavo (§ 1) docela v avstrijskih ali ogrskih državnih kreditnih efektih,
3*/2 odstotka v vseh drugih primerih.
Višino postavka obrestovanja je določiti po stanju zavarovanja, danega dne pred pričetkom obrestovanja (ukaz finančnega ministrstva z dne 21. decembra 1912. 1. [drž. zak. št. 229]. t. 3, odst. 7).
§ 4.
Sprednja določila veljajo tudi za carinske kredite, ki so že dovoljeni v času, ko dobi ukaz moč.
§ 5-
V ostalem ostanejo v mčči dosedanji predpisi o kreditiranju plačnih carinskih pristojbin.
§ 6.
Ukaz dobi moč 1. dne marca 1916. 1. tako, da so le od tega časa naprej kreditirani zneski zavezam v § 3 ustanovljenemu višjemu obre-stovanju.
Imetnikom carinskih kreditov, ki so 1. dne marca 1916. 1. že dovoljeni, se dovoljuje za po-ložbo predpisanega zavarovanja z zastavo rok do konca marca 1916. 1.
Letll s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja y založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1916. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, mnloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 191(1 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nen
Ške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849.		za .	4 K 20 h	Letnik 1866.		za .	4 K 4-0 hILetnik 1883. za .			5 K — hILetnik 1900.			za .	7 K -
P	1850.	p •	10 , 50 ,	n	1867.	p •	4, - ,	„	1884. , .	5 , — „		1901.	p •	6 ,
p	1851.	p	2 , 60 „	p	1868.	p	4 , - ,	P	1885. , .	3 , 60 ,		1902	p	7 , 50
»	1852.	p	5 , 20 ,	p	1869.	p •	6 » 	 r	P	1886. , .	4 „ 60 ,		1903.	p	S' , -
*	1853.	p •	6 , 30 ,	p	1870.	p •	2 , 80 ,	P	1887. . .	5 , - ,	n	190 L	p •	5 , —
11	1854.		8 . 40 ,	p	1871.	p •	4 , — ,	P	1888. , .	8 , 40 ,		1905.	p	6 a -
*	1855.	Vt	4, 70 ,	p	1872.	» •	6 , 40 ,	P	1889. , .	6 , - ,		1906.	p	12 , -
*	1856.	p	4 , 90 ,	p	1873.	p •	6 , 60 „		1890. , .	5 , 40 ,		190/.	„ .	13 , -
S	1857.	P	5 , 70 ,	p	1874.	p •	4 , 60 ,	T	1891. „ .	6 , - ,		190S.	p •	'J , -
p	1858.	p	4 , 80 ,	. p	1875.	p •	4 , — ,	P	1892. ,	10 , - ,		1909.		8 , 50
p	185».	p	4 . — ,	p	1876.	p •	3 „ - ,	P	1893. ,	6 . - .		1910.	p •	8 , 40
P	1860.		3 . 40 ,	p	1877.	p	2 , — ,	P	1894. ,	6 , - „		1911.	„ .	7 , —
C	1861.	»	3 . - ,	p	1878.	p •	4 , 60 ,	P	1895. ,	7 , - r		1912.	9	•	12 , 50
11	1802.	P	2 . 80 ,	p	1879.	p •	4 ir 60 ,	P	1896. ,	7	,		1913.	*	9 . 50
*	1863.	P	2 . 80 ,	p	1880.	p •	4 , 10 .	P	1897. ,	15 , — ,		1914		15 , -
p	1864.	n	2 , 80 .	p	1881.	p •	4 , 40 „	_	1898. ,	6 , - ,		1915.	n •	11 , 70
n	1865.	p	4 , - ,	p	1882.	r		P	1899. „	10 , - ,				
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
A ko se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotuih letnikov državnega zakonika na en* krat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25 "/o popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu dosti nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslôVnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne s am d vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, i. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolnili nedoslatnc (pomanjkljive,) letnike ter si liste urediti po tvarinah.
h n. kr. dvome in državne liskam*