UDK 808.08.63-093.2/.5 Velemir Gjurin Ljubljana INTERESNE GOVORICE SLENG, ŽARGON. ARGO Sleng, žargon in argo so tri različne interesne govorice. Obravnavi raz- merja med njimi in tako imenovanimi socialnimi zvrstmi jez ika (zborna, pogovorna, narečna) ter opisu najpomembnejš ih vrst slenga sledita splošen pregled tujejezičnil i vpl ivov na s lovenski s leng in analiza govorice nar- komanov. Slang, jargon and argot are three special types of language. The discus sion of the relationships be tween these three categories and the so cal led "social" types of language (standard, informal, regionaldialect) , and the illustration of the most important classes of slang are fol lowed by a general survey of the inf luence of foreign languages upon Slovene slang and by an analysis of the drug addicts' speech. V slovenskem jezikoslovju se termini žargon, sleng in redkeje argo uporabl ja jo sinoninmo.1 pri čemer se je izraz argo zelo slabo, izraz žargon pa najbol j utrdil, ne samo v jezikoslovju,2 ampak tudi v vsakda- nji govorici in publicistiki. V pričujočem sestavku bom poskusil razme- jiti pomenski obseg teli treh terminov kot treh različnih kategorij ne- konvencionalnega jezika, t. i. interesnih ali specialnih govoric,3 in upra- vičiti tako razmejitev s tem, da bom te tri jezikovne pojave v grobem opisal in opozoril na razlike med njimi. Pr i tem bom rabil gradivo, ki sem ga zbral po spominu, od informantov, iz tekočega časopisja, v pre- težni večini pa s približno 900 izpisi iz 28 številk (izšlih med 11. XI. 1971 in 1. II. 1973) l jubljanske tedenske revije Antena. S l e n g je neformalna varianta občevalnega jezika, ki jo označuje poseben slovar, sestoječ bodisi iz novih izrazov ali pa iz starih z novim ali drugače zaobrnjenim pomenom. Za sleng je tipična ekspresivnost ali celo afektaci ja . Pora ja ga predvsem hotenje, povedati k a j na nov, ne nujno dober, a presenetljiv način; zato toliko sinonimnih slengizmov, zato se mnogi zdijo ubesedeno veselje nad igrivim jezikovnim ustvarja- njem, zato mnogi kmalu pridejo iz mode in iz rabe ter, spodrinjeni od 1 Prim. Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik, 1, Maribor 1965 in Slovenski knjižni jezik, 4, Maribor 1970; razlage zadevnih gesel v Slovenskem pravopisu, Ljubljana 1962, Verbinčevem Slovarju tujk, Ljubljana 1968; za argo v Slovarju Slovenskega knjižnega jezika (dalje SSK]) , Ljubljana 1970. 2 Prednost mu dajeio pretežno vsi avtorji, zanj pa so se odločili tudi pri SSK] (prim, tam str. XXI, § 141). 3 Termin intercena govorica predlaga J. Toporišič. 5 — Slavistična revija novih, utonejo v pozabo. Obstoj slenga omogoča največ človekova nag- njenost k posnemanju in p r ipadan ju grupi. Ž a r g o n jc poseben, od sprejetega različen strokoven slovar, ki ga uporabl ja kaka skupina, združena v skupnem poklicu, konjičku, delu, udejstvovanju ipd., torej tudi govorica, zaznamovana z nj im; žargonizmi so neuradni strokovni termini. Nasta ja jo in obstajajo zaradi podobnih razlogov kot sploh pogovorno besedje. — Žargoni so neposvečenim često nerazumljivi, čeprav ne nas ta ja jo s kriptološkim namenom. Vzrok nera- zumljivosti je nepoznavanje poimenovanega. Tudi zbornih profesiona- lizmov — četudi so del vsenarodnega zbornega jezika — povprečen upo- rabnik jezika večidel ne razume, razen če se je s stroko, v katero spa- dajo, že ukvarjal . Zato je poljudno žargon tudi vsaka govorica stroke, ki je povprečnemu jezikovnemu uporabniku težko umljiva (npr. poli- tični žargon). A l g o je govorica kriminalcev, potepuhov, beračev, prosti tutk in sploh t. i. podzemlja oziroma družbenega dna. Tako po sociolingvistič- nem kri ter i ju; po funkcionalnem pa bi bil to neuraden ta jni jezik (pod- zemlja); vendar je taka definicija spekulativna,4 dokler se ne zbere in prouči gradivo z domačega terena.5 Morda se bo termin argo sploh izkazal nepotreben, razen v sociolingvistiki; tedaj bi bilo mogoče ope- rirati le z izrazoma sleng in žargon. Kakšno je razmerje med interesnimi govoricami in socialnimi zvrstmi jezikaP Glasovje, oblike, naglas, skladnja, intonacija so v s 1 e n g u enaki kot v pogovornem ali zbornem jeziku, eventualno tudi v narečju. Seveda obstaja variantnost glede na zborni ekvivalent ( ostro : ostro, navaliti : navaliti), intonacija je lahko v slengu bolj afekt i rana in distri- bucija besedotvornih morfemov bolj sproščena (gnjaviti + -ator -> gnja- vator ,kdor gnjavi '). Vendar ostaja fonemski, morfemski, skladenjski sestav isti (svojski skladenjski vzorci lahko nastopajo le v frazeologemih, npr. nič to hudega ,to ni nič hudega'). Resnična razlika je samo v be- sedju s frazeologijo vred. Slengovska beseda v drugih jezikovnih zvrsteh bodisi sploh ne nastopa (žvajzniti ,udariti ' , pâjsniti .ukrasti') bodisi ima 4 Ni znano, v koliki meri v slovenščini kriptolaliia sploh obstaja. Otroci poznajo razne papajščine (a-par-go-po ) in frtajščine ( f r - a r - f r - g o ) , kjer gre za sistematično interpoliranje določenih glasovnih sklopov v sicer normalno reali- ziran niz fonemov. — Deloma je kriptološka govorica narkomanov (Ziks, pajkan giba po rôvdu »Pozor, miličnik gre po cesti«). 6 Glede na izjavo načelnika ljubljanske uprave javne varnosti, da »se krimi- nal specializira in profesionalizira, skoraj bi lahko rekli, da delajo kriminalci teamsko« (Delo, 18. 2. 1973, str. 9), lahko od raziskav v tej smeri pričakujemo zanimivih rezultatov. drugačen pomen (premakn jen ,čudaški, nor', koačkati ,govoriti neum- nosti', prasloDanščina .kletvice', strupen ,odličen'); lahko bi dodali še: ali pa je v slengu l i iperfrekventna (težek po značaju, tip ,kdorkoli', stari .oče, mož, šef'). Slcngizmi se delajo na normalne besedotvorne načine; najvažnejši so: 1. izpeljava: fintêr ,kdor se »fintira«, zafrkava ' , zaliojenec ,bedak; oseba, ki je vredna posmeha ali zaničevanja' , Močvirnik ,Ljubljančan' , pomočviriti se .navzeti se l jubl janskih navad' , lenoritis .izmišljena bo- lezen, ki baje povzroča l enobo ' . . . ; 2. zlaganje: grozomobil ,grda ženska', vunbacitelj ,uslužbenec v lo- kalu, ki odstranjuje razgrajače' , Jugošoaba , Jugoslovan, ki dela v Nem- čiji' . . . ; 3. sestavljanje: supervosu ,velik bedak' , ultracepec ,isto', poštudirati koga ali kaj) .spregledati, p o g r u n t a t i ' . . . ; 4. sklapl janje : Leoânjo Gazarini ,donhuan', lénart ,lenuh'; akroni- mija: filofaks ali fifak ,filozofska fakulteta ' , vip ,veze in poznanstva' , agencija EBP ,opravljivost, l judski glas' ( = agencija Ena baba pra- v i ) . . . ; 5. onomatopeja: škljoc .fotografski apara t ali posne t ek ' . . . ; 6. krnitev: koka .kokakola', hotno ,homoseksualec', buzi ,buza- r a n t ' . . . ; 7. konverzija: masa ,zelo'; generalizacija lastnih imen: janež ,penis; fant pri kartah ' , mica ,lasulja', ieksas ,kraj, k jer se radi pretepajo ' , srečko ,srečnež', tnarica ...; 8. sposojanje iz: a) narečij : čižme, bregeše .preširoke hlače'; b) žar- gonov: katrca (avto); c) pogovornega jezika: pir; č) zbornega jezika: smotka ali soaljčica .cigareta'; d) tuj ih jezikov: mâkina ,avto', frik ,ne- konvencionalen povšečen človek', nevidžen ,doslej neviden', ziher .go- tovo' . . . ; 9. razširitev pomena po analogiji: zažigati ,vzbujati občudovanje' , šaltati ,dojemati', frača ,žensko spolovilo; dekle, ženska' . . . ; 10. morda tudi arbi t rarno spa jan je pomenov: zûmba ,črnec', krele ,nezmožnež, reva', tdta-mata , t r a p a r i j a ! ' . . . ; 11. še drugi načini: reduplikacija (péngi-péngi ,denar'); besedne igre (milo za žajfo , . . . za drago', priti ob dober glas .ohripeti') in šaljive napačne izgovorjave ( f a j f e r c a j g .vžigalnik', in končaji (sneguje .sneži'). Sleng ima seveda tudi svoje frazeologeme (od šuba , takoj'; važen kot marela (v dežju); biti fin, kot bi bil iz Finske; scat peljati ,hoditi s fan- tom brez privolitve v spolne odnose'; film se mu je utrgal ,od pijanosti se ni več zaveda l ' . . . ) ; tudi ti lahko nastopajo samo v slengu (mentalno indiferentni pojêbek ,umski podpovprečnež' , spati z Désanko Santič .masturbirati ' , kofe z napako Jkava s smetano') ali pa imajo v slengu le prenesen pomen (zmotiti se D naslovu .obrniti se na osebo, ki noče ustre- či', ladjice potapljati ,piti (alkohol); koitirati '). — Zanimivo bi bilo ugo- toviti frekvenčno razmerje med danim besedotvornim načinom v slengu in v zbornem jeziku. Med slengom ter pogovornim, zbornim jezikom in narečjem obstaja t ra jna izmenjava besedišča v obeh smereh, od zgoraj navzdol (kunšten; jako, pušiti, smotka) in narobe (kavbojke, .v možnosti, po hitrem po- stopku, prismojen, prifrknjen, mahnjen na kaj, nasekati se ga, skočiti čez plot, kronati ga, zaorati s kom, podmazati, suniti, boljša polovica, slar maček). O življenjski dobi slengizma in eventualnem prodoru v zborni jezik pomembno odloča stopnja, do katere kak tak ncologizem ustreza resnični potrebi. Kako? Npr. s tem, da nudi poimenovanje (naj- večkrat metaforično in hudomušno) za kaj , kar je novo večini ljudi (vroče hlačke ,zvimarice ,od kolena navzdol razširjene hlače', seks bom- ba, spaček); ali s tem, da bolj jedrnato in slikovito označi kaj , kar je sicer že znano pod bolj vsakdanj im in nerodnim imenom (limonada .omledna zgodba', stolček ,položaj', strici .podporniki, protekcija ' , kuhi- nja .zakulisno odločanje', pišmevuhovstvo ,nebrižnost'); ali takrat , kadar ustreznega izraza sicer sploh ni (maček po pi t ju , krtačka fr izura, na- stradati, žicati). Tako nekateri slengizmi prežive leta in stoletja, pri tem pa niti ne opuhnejo niti se ne dvignejo v zborni jezik, ali pa dose- žejo status normativnosti. Vendar sc slednjih največkrat še dolgo drži čustvena obarvanost. Na sleng in žargon imajo velik vpliv barbarizmi, tj . nižja obče- valna leksika, ki jo ima izobraženec za hudo izrazno neskrbnost, a je nevtralna v določeni družbeni plasti. Barbarizmi sami po sebi niso sleng, vendar jih tisti, ki govorijo v slengu. radi rabijo namesto nevtralnih inačic, pač zato, ker so stilno zaznamovani in neformalni: glih, pucati, špegu, tegelc ipd. Nekateri teh izrazov so že sami ekspresivni (flavza, ksiht, pajzel),a v slengu pa postanejo taki skoraj vsi: žajfa je predvsem slabo milo, kufer neroden kovček, cajtanje je nestrokovno zdravljenje s kakšnim čajčkom, keha je šaljivo, fehtati nejevoljno itd. Pravi slen- 0 Kazalo bi pomisliti, ali niso bili nekateri nemčizmi že sposojeni kot slen- gizmi, namerno rabljeni namesto domačih izrazov kot stilno zaznamovani (za- ničljivi, šaljivi ipd.); to je bilo še posebej mogoče, kadar je bil izraz že v nem- ščini prvotno rotvelški (Beisel. fechten). gizmi, po izvoru barbarizmi, pa imajo prenesen pomen: avsglajzati ,po- vedati zgrešeno, deplasirano mnenje' , vštekati ,zapopasti ' , šaliati ,doje- mati ' , prešaltati ,menjati témo', šinlar ,slab zobozdravnik', picajzel ,uboga para ' ; tvorijo besedne družine, ki jih v nižjem občevalnem jeziku ni: coikal i ,bati se', cvikač, pocvikan(ee), težek cvik skoz dati, coik coik! (zafrklj iv medmet). Ž a r g o n s k i leksiki — in sintaksi — je iskati paralele v pogo- vorni. Npr . faklurirka . fakturirni stroj', interca .epruvetka za kri, name- njeno za križni preizkus', štilerica ,vrsta motorne žage', plastika .odde- lek za plastično kirurgijo' , kubik ,1 cm3 krvi', fiziološka ,sc. raztopina' , glavni ,sc. direktor, urednik' . Prim, pogovorno ali zborno: budilka, aran- žirka, bliskavica (luč), colarica, plastika .korekturne operacije organov', kubik, hekt, dežurna ,služba ali uslužbenka'. Skupna je torej težnja po enobesednem poimenovanju, kar se dosega bodisi z izpustom jedra ali z nadomestitvijo ene besede, v besedni zvezi z morfemom. — Tako na- stali žargonizmi lahko zgube na povednosti ali natančnosti (je kadrovska služba ali referentka, kubik eni3 ali m3?), zato jih zborna terminologija odklanja, posebno kadar bi pr ihajalo do pomenskih kolizij z že utrjeno besedo (alpinec, pettisočak ,vrh', pustolovka ,film'). Žargon pa upra- vičeno odklanja redundantno preciznost: krogec .okrogel listič z oznako Rh faktor ja , pri lepi se na pokrovček epruvete', plin ,akcelerator', tehnik ,tehnični vodja kluba' , tritoriec ,žerjav, ki dviga do tritonsko breme', narediti grupo .določiti krvno skupino', dati glavico. Včasih pa žargo- nizmi niso sprejeti v zborni jezik iz pretežno purističnih vzrokov: kna- kati, dolgoprogaš, kopjaš ,metalec kopja ' , kopačke .nogometni čevlji', fakturirka (iz: faktur i rna mašina), četudi je zborna inačica pap i rna ta (klapa loputka), okorna (džon visoko dvignjena noga, ajsing prepovedan dolgi strel, kvarcirati obsevati s kremenčevo svetilko) ali je sploh ni (driblar, solirati, hunt). Velikokrat je nedopustnost žargonizma seveda utemeljena, bodi s stališča stroke (brzina) bodi jezika (godišnjak ,vojaški obveznik, ki mora služiti rok eno leto"). Glede tega je v zbornem jeziku najbol j brezskrupulozna publicistika (dosoditi; domačini-, Elvis Presley je do zadnjega kotička napolnil stadion, ki sprejme 20 000 ljudi; njihova nova long play plošča je posnetek starejših live nastopov), več- krat jeziku v škodo, k d a j pa k d a j pa tudi v korist (drugoligaš, prvokn- tegornik, počila je prva klapa filma). Neka j žargonizmov pa je tako ali drugače čustveno obarvanih: na- tôpkati ,opremiti interco s krogcem', bližnjica ,poseben trik pri raču- nanju ' , špaget western ,(italijanski) vestern brez umetniške vrednosti', pečalba ,profesionalno služenje v inozemskem klubu', zabili gol, obrniti .preigrati ' , zelenec ,dijak tretjega razreda', etimološko tudi bruc. Take dodatne obarvanosti zborna terminologija praviloma ne trpi. Več mož- nosti za prodor v uradno pisno rabo imajo čustveno obarvani termini takrat , kadar jih forsirata trgovska propaganda (baby hojca, baby modra, safari stil (obl.), višinsko sonce (svetilka), avtokaravana .skupin- sko turistično potovanje z lastnimi avti') ali publicistika (peti človek .rezervni tekmovalec v štafeti ' , zlata serija ,doseg več zlatih medal j za- pored', štafeta sanj ,od katere se pr ičakuje jo odlični rezultati zaradi domnevno najboljše sestave', lansirati (pevca, ploščo) .popularizirati z veliko reklame') in kadar ni ustreznejšega izraza (tiskarski škrat, škarje pri prehitevanju, črna skrinjica v letalu, frizirati motor, vleči ,teči tako, da je sotekač spodbujan k nadal jn jemu ali hitrejšemu teku'). Običajno pa taki izrazi ostanejo pogovorne inačice, ki se sicer čisto resno rabijo — tudi v najvišj ih znanstvenih krogih —, vendar nekako niso »uradno posvečene«; npr. lingv. puh-puh teorija, bav-vav teorija, lit. zg. lopatar- ska ali horuk poezija, partizanska breza, med. in psih. mokre sanje, psih. aha doživetje ,iluminacija'. Zadenemo na podobnost med nekaterimi žargonizmi in slengizmi. Tudi žargonizmi namreč deloma nas ta ja jo iz želje po ekspresivnosti in čustveni učinkovitosti izraza. Tako npr . matemat ikar j i rečejo, da raču- najo peš, kadar računajo na pamet. Nastanku takih žargonizmov ne bo- t ru je potreba po poimenovanju nekega pojava, sa j je zan j že bil čisto dober, ustaljen in ustrezen splošno sprejet naziv, ampak isti duševni procesi, ki pogojujejo tudi nastanek slenga. Kadar kaka poklicna ali interesna skupina nima svojevrstnih nazivov samo za predmete in po- jave, ki so povezani edino z njeno stroko ali aktivnostjo, ampak na novo poimenuje tudi splošne, vsem znane predmete in pojave, sploh ne kaže več govoriti o žargonu, temveč le o slengu. Če zdravstvena delavka reče Včeraj sem delala v boksu, pri plazmi, t eda j preprosto govori v svojem poklicnem jeziku, pa n a j bo ta od jezikovnih in strokovnih avto- ritet sanktif iciran ali ne; če pa reče Včeraj bi nam en krvodajalec kmalu škripnil ,umrl', t eda j se poslužuje ekspresivnih jezikovnih sredstev, ki so v navadi v določeni skupini ljudi, konkretno delavcev na njenem zavodu, govori torej v slengu. — Tuko je dovolj opazna razlika med izrazi kazan, nišan, fišeklija, čavra, izvidžač, bacač, hren, obaveštajec, bombaš itd. na eni strani ter tema kot v Rogu, poljubiti Matildo, oditi v 13. bataljon, v četrti rajh, mrtvaška raglja, matilda, Fric, fazan, po- lentar, makaronar itd. na drugi.7 Ali v govorici kvartopircev: runda, štih, škis, trula, mondfank, pob, šmirati, radeljc, ré/a, biti plonk . . . so neobarvani termini v nasprot ju s slengizmi karte za vola ubit ,dobre', •s kolom ali za voglom čakati ,kljub dobrim kar tam prepusti t i igro dru- gemu, da bi zgubil', kar za kolêr/klobuk si jih zatakni (kar imaš še kart , kaj t i jaz sem že zmagal), mogoče tudi babo šuntati. Ekspresivna je tudi sporadična raba zastarelih nemčizmov ruf ali, here, kenik, nojner ipd. Čisto jasne meje pa med slengom in žargonom seveda ni mogoče potegniti. Prvotni slengizmi se lahko s časom nevtralizirajo v žargonizme (špricati šolo, cvek, frizirati, organizirati ,dobiti, tudi z zvijačo ali krajo ' — mednarodni taboriščni izraz med vojno) ali narobe (katrca, dudlati se).8 Hajkati je bil na jp re j part izanski sleng, postal part , žargon, danes je v splošnem slengu (direktor me hajka). Vrh tega je lahko isti izraz v enem pomenu žargonski (zdriblati .preigrati'), in v drugem slengovski (zdriblati ,opetnajstiti, spraviti iz službe, ozmerjati '). V r s t n a d e l i t e v ž a r g o n o v poteka glede na področja, na katerih so v rabi: žargon športnikov (nogometni, košarkarski, smučar- ski . ..), športnih ribičev, poklicnih ribičev, avtomobilistični, pisarniški, medicinski, gostinski, natakarski , vojaški, brigadirski, gledališčniški, filmski žargon, rtv-žargon, pop žargon, žargon gimnazijcev, študentov, narkomanov, galebov (modernih letoviških žigolov) . . . itd., po potrebi določeno širše ali ožje. V zvezi z otroškimi igrami nasta ja otroški žar- gon: fuč ,prekršek pri pošti, aeroplančku in drugih vrstah ristanca in iger', filčati, pofočk ,zapik', pofočkati (se), tapkati ,z udar jan jem usloče- ne dlani po papirnat i sličici ustvarjat i zračni tok z namenom, da bi sličico obrnilo na obrazno stran, s čimer pr ipade igralcu'. Večina otroških žar- gonizmov je splošno znanih, nekateri so sprejeti v zborni jezik (zapik) in v sleng odraslih (igrati se zdravnike . l jubkovati se', iti se ata pa mamo .spolno občevati').9 V r s t e s l e n g o v : Vse skupine, ki poznajo svoj žargon, imajo lahko tudi svoj sleng; ta se namreč lahko razvije v vsaki kolikor toliko 7 Vse naštete izraze so rabili slovenski partizani med NOB. Prim. Zgodovina slovenskega slovstva VII — Viktor Smolej: Slovstvo v letih vojne 1941 —1945, Lj. 1971, str. 52, 68—74. 8 Tudi sestavljalci SSKJ so čutili razliko med nevtralno žargonsko in, kakor so jo označili, ekspresivno rabo te besede (SSKJ, str. 522; prim, še geslo guliti se). 0 Včasih se za jezike kot broken English, bičlamar, sabir, petit nègre ipd. rabi termin mednarodni žargon, pa ni najboljši. Docela neumesten je, kadar gre za samostojen polnovreden jezik, ki je milijonom ljudi materin in se uči v šolah (pidžin, haitščina). Boli bi ustrezal v primerih, kadar tisti jezik služi samo trgovskemu sporazumevanju (činuk). in vsaj za kratek čas kohezivni skupini l judi: ti slengi imajo razmeroma ozek krog uporabnikov in majhno stabilnost. Druge vrste slengov: 1. D r u ž i n s k i s l e n g navadno ne prekorači mej družinsko-rod- binskega kroga, se pa utegne prenesti v eno ali več naslednjih pokolenj. Ugodne možnosti za njegov nastanek so npr . v družinah z malimi otroki. Otroški poskusni skladenjski vzorci, napačna izgovorjava in eksperi- mentalne novotvorbe se staršem k d a j tako pr ikupi jo, da jih sprejmejo v družinski besednjak, k jer imajo lahko še potem, ko so otroci žc odrasli, častno mesto in važno funkcijo, da zbuja jo sentimentalne spomine na nekdanje čase. Neka j primerov: kokodril ,krokodil', dôdika ,voda', čupis ali čučupis ,časopis', kopokališče ,pokopališče'. Prim, še v več družinah znani izraz nočka .lahko noč'. 2. O t r o š i s l e n g je sporen. Otroško jezikovno us tvar jan je najbrž ne raste iz »slengotvornih nagibov«. Za delanje slenga je potrebna raz- vitejša zavest o jeziku in njegovih možnostih, predvsem pa jezikovna samozavest. Neka j slenga otroci seveda pobero od starejših vrstnikov — med drugim prav radi kako nj im nerazumljivo kletvico -—. medtem ko se sami zadovoljujejo s skatološkimi izrazi in čudnimi pret i ravanj i , po- sebej razvitimi v besednih dvobojih z vrstniki (npr. kdo da ima daljši jezik). Omembe vredne so še brezsmiselne zmerljivke (Vele-pele, Bojan- fojan, Jani-bani) in zafrkl j ivke (Ree kladu! — Kladu. — Too j oče je v skret padu.), pri katerih je psihološko zanimiva rima kot oporna shema. Pri zmerlj ivkah rima često prevlada nad pomenom. 3. M l a d o s t n i š k i s l e n g : »Slengotvorna energija se začne divje sproščati v najstniških letih (11—19).10 N a j s t n i š k i s l e n g je pod- vrsta m l a d o s t n i š k e g a , kamor spada vsaj še š t u d e n t s k i . Lahko ga napre j delimo na d i j a š k i ( s r e d n j e š o l s k i ) s l e n g , s katerim je močno povezan sleng šolarjev v višjih razredih osemletk, na s i e n g e p o u l i č n i h b a n d , mladinskih klubov itd.11 Prav mla- dostniški sleng je deležen največ očitkov od odraslih. Mnogim se zdi grob, prostaški in razbrzdan produkt čustvene in nravstvene osiromaše- nosti. Za sleng sploh, še bolj pa za mladostniškega, sta namreč značilni močna raba vulgarizmov, obscenega besedja in barbarizmov ter vred- nostna ekstremizacija. Tako je en tip ali težek frajer, oštar dasa, kajla, 10 Beseda najstnik ima za dve leti širši pomen kot tinejdžer, a mislim, da tak časovni razpon psihološko in sociološko bolj ustreza. V ožjem smislu je tinejdžer mladostnik, zlasti srednješolec, med 15. in 19. letom. 11 Ni še jasno, koliko se jezikovni razločki pokrivajo s tako delitvijo. Do- mnevamo lahko, da se sleng od šole do šole, od fakultete do fakultete, od bande do b a n d e . . . razlikuje, k l jub skupni podlagi in intenzivnemu vzajemnemu mešanju. ki zažiga, ali pa bedna truba, bolan zaliojenec, brezuezna riba, ki teži, utruja, kar smiselno prevedeno pomeni, da je ali čudovit človek, ki na- vdušuje, ali pa bedak, ki ga ni mogoče prenašat i ; vmesnih možnosti je bolj malo. Ta ekstremizacija je vrh tega združena z določeno indiferent- nostjo, sa j se marsikaj , kar je odraslim pomembno, mladostniku več- krat jebe, fučka, mu dol visi, po jajcih binglja. — Nekatere tabuirane besede so v mladostniškem slengu postale navadni medmeti (kure, jebi ga, mater, mater vola). Starostna meja, ko sprejme najstnik ali najstnica vulgarizme v svojo vsakdanjo občevalno govorico z vrstniki, se iz leta v leto niža. Sprva je še precej noa besed, t j . evfemizmov za tabuizme (pizda — pi + л-: pivka, pišuka, pismo), kasneje pa nastopi celo za- vestno iskanje večje ekspresivnosti (pizda zajebana, zagonjena, slav- hana). Besede, ki se jih večina odraslih nikoli ne upa izgovoriti v družbi, razen morda med najožjimi znanci, so za pretežno število mladostnikov normalne. Rabijo se v vseh mogočih kontekstih in šele v njih dobe tre- nutni pomen, npr. Daj mi no tisti zvezek sem fukni ,daj ga, porini ga sem', Mater, je fuknil ,to je padel (tudi pri izpitu)'. Kje si to fuknil ,ukradel', Motor mi je zafukal .odpovedal', Včeraj sem pa tri džoke za- fukal ,zapravil tri tisočake' itd. Iz vulgarizmov tudi tvorijo zmeraj nove besede, včasih prav nenavadne (spizdili ,uiti, ukrasti ' , prečefukan .pre- tepen, zdelan'). Kar je drugim surovo, je lahko najstniku čisto normalno, še več, izjava Maler, maš farbo zajebano ko skretpapir utegne edina iz- raziti nezlagano zaskrbljenost nad pri jatel jevim zdravjem. Najstniki se nalašč distancirajo od »normalno« govorečih, hoteč pokazati, da so člani posebne, svoje skupine. Najstniški sleng je nujen spremljevalec neke stopnje v človekovem psihofizičnem razvoju in je ena od pojavnih oblik hotenja po družbeni kritičnosti in agresivnosti, družbeni izolaciji in afirmacijili hkrati , po ra je šokantnem kot domišljenem razvrednotenju tradicionalnega. Je pa še nekaj : najbrž ni nikjer drugje, razen pri kri- minalcih in v narodni skupnosti, jezik tako pomembna kohezivna sila kot med najstniki. Odrasel uporabnik jezika teži bodisi k nevtralnemu ali individualno zaznamovanemu govorjenju. Sleng živi samo v skupinah, zalo je po- membno, ali je človek bolj samotarski ali bolj navezan na kako skupino ali na več različnih skupin — takra t je s topnja navezanosti lahko raz- lična. Odrasel uporabnik jezika navadno govori v slengu samo, kadar komunicira s sočlani določene skupine. Je pa to od posameznika do po- sameznika različno; vpliva tudi s topnja izobrazbe, življenjske navade, temperament, ekstravertiranost: introvertiranost in še marsikaj . 4. S p l o š n i s l e n g je sleng, ki ga pozna večina uporabnikov je- zika. Ni nujno, da ga tudi uporablja. Primeri: biti pod paro, blesav, brez oeze, gužva .nevarna situacija, npr. pretep' , ena A ,prve vrste', kidniti . u i t i ' , kifeljc, našajbati, popeniti, srčne zadeve . l j u b e z e n s k a č u s t v a ' , to je zanj Amerika . p r v o v r s t n o , k e r b o l j š e g a n e p o z n a ' , tik pred zdajci ,v z a d - njem trenutku' , zabiti .zapraviti ' , zagoniti se .zaleteti se' ipd. Jasno pred- s t a v n i s l e n g i z m i so v s i s p l o š n i : moram tankat, daj v četrto, zrel za odstrel, biti pod visoko napetostjo . r a z d r a ž l j i v ' , to so ga vintali na za- slišanju itd. Mnogi u t r jeni slengizmi so nepogrešljivi del pogovornega j e z i k a (častiti, imeti svoje finte, nacukati se ga, kibic, potegniti sto jurjev na mesec, prima, randi, deti koga v želito, žverca). V z b o r n i j e z i k s p r e - jele slengizme labko imenujemo standardizirane (limonada). 5. Zaradi izrazite tropičnosti sleng radi pr imer ja jo poeziji.12 Para- lele pa je naj t i tudi v p u b l i c i s t i k i . Med publicističnimi izrazi kakor npr. prižgati zeleno luč ,dovoliti' in slengizmom tega filma pa ti ne boš videl ,to se ne bo zgodilo, tega ne bom dovolil' ali vprašanje sred- stev je spet na tapeti in istopomenskim slengizmom pa smo spet na felt- nah ,spet jc premalo denar ja ' je prvenstvena razlika samo v drznosti metafore in v tem, da publicistične »metafore navadno postanejo modne in hitro preidejo med klišeje«.13 Manj formalne in po isteblišmentu di- šeče od teh klišejev bi lahko imeli za nekakšne publicistične slengizme, npr. osvojitev prve zvezdice ljubljanskih ledenih mož; vendar Faruk ni odpotoval v tovarno sanj .Hollywood'; Tvoja osebna izkaznica? »Jože Urankar, star sem 31 let, poročen in imam štiriletnega sina«; zdaj, v času kislih kumaric; Schranz dokončno k.o.l; Mednarodni olimpijski komite ni spremenil sklepa o diskvalifikaciji; kar zadeva število nemijorških »popločnic*; Lungotevere ... je zadnja leta zavzel »tretji spol«, se pravi homoseksualci in travestiti. 6. Neka j posebnega je jezik, ki ga uporabl ja jo č lankarj i v z a b a v - n o r e v i a l n e m , b u l v a r n e m tisku. Zmešan je iz prvin živega slenga, ki se zares govori, nižjega občevalnega jezika, narečnih in ne- navadnih besed ter predvsem lastnih novotvorb. Njegove slengovske po- teze so: a) aktualizacija: Ker je v času dvoboja Fischer-Spasski zelo moderno govoriti bolj šahovsko, sem dejal: »Najprej bomo kuvertirali jedilnik. PravP« Vsi so prikimali, češ, seveda, jasno, kuvertirali bomo. 12 Sleng je poezija vsakdanjega življenja (S. I. Hayakawa) . Vsi slengizmi so metafore, a vse metafore so poezija (G. K. Chesterton). 13 Janez Dular, O slovenskem časnikarskem jeziku, JiS XVII 1971—72, str. 155. b) raba modnih in nenavadnih besed: Modnim časopisom podtaknite še kakšno »seksi« literaturo. — Ko so to zvedeli, so dvignili kreh ino breh. — Vsi tisti kravograjski nemojstri. c) duhovičenje: Ne vprašujte dekleta, če zna z ušesi migati in če zna skoznje spuščati cigaretni dim, kot je to svoje čase počenjal »mad- žioničar« Svengali. — Petting je ožemanje s poglobljeno obliko. — Vodja ansambla, Franco Baggi (made in Italy). — Ona je obenem zajček v blejskem baru, in to eden prvih Y и sorte. č) ironija: Eden od filmov (skoraj vsi imajo filozofske naslove) se imenuje Prodaj kolt in kupi si krsto. — Malo slovensko filmsko prošče- nje bo jutri v Ljubljani. Filmski vnebohod. Slovenski pastorale. Nacio- nalni dogodek ena A. Se. premiera Mrtve ladje. d) spolzko namigovanje: Pravijo, da bodo cesto proti Dolenjskim Toplicam imenovali Cesta osmega marca. Pravijo, da zato, ker je polna lukenj. e) vulgarizacija: Nič čudnega, če je slovenski film v riti, ko pa imajo režiserji tako radi goloto. f) za lase privlečene komparaci je: Ne vrtite ji pogačice na kolenih, ker bi se utegnila krohotati kot Pegam, ko ga je Lambergar po rebrih bezal s sabljo. — 1. jan. se mi je nenadoma zvrtelo v glavi, vročina, pa oči sem zavijal, kot prerijska hidravlična stiskalnica. — Pevec je raz- draženo napenjal glasilke, kot bi mu dobro naložen Orient ekspres za- peljal čez mezinec, ampak na nogi. Bulvarski č lankarj i si izmišljajo vedno nove, tipično zabavnorevialne slengizme: kaj me pa grizeš, krvave dile, a hočeš eno na menzo; zaman sem napenjal dioptrijo; punca bo planila v močo in »cmering«; kabrio- let glava ,plešavost'; šmirglasta puščava ,črna noč'; potujoča omara .kovček', hišni svet ,vsa družina' , odasfaltirati ,oditi'. Večidel so ti slen- gizmi občutno umetni in zato efemerni. So pa zabavnorevialni č lankarj i zelo pomembni popular izatorj i živega slenga, sa j ga vpletajo v velikih količinah. Poglejmo še, kako je z vplivom tuj ih jezikov na slovenske interesne govorice, zlasti na sleng. Slengizmi in žargonizmi se prevzemajo kot vsi drugi izrazi; nekateri so postali mednarodne kul turne besede: (časnikarska) raca, kibic, okej, čifut... Sem spadajo tudi nekateri izrazi, ki sta jih prinesli prva (le- talski as, debela berta) in druga svetovna vojna (Molotov koktajl, džip. bazuka...). Mnogo tovrstnih izrazov, po izvoru slengizinov, je sloven- ščina sprejela tako rekoč neposredno v zborno zvrst jezika, prvič zato, ker so bili ob sposoditvi tudi v jeziku darovalcu že zborni, in drugič zato, ker so pr ihaja l i v veliki meri prek časopisja: bikini-, dandy; gang- ster, jazz (in cel kup džezovskih terminov — dixieland, jive, bop, cool jam session, session glasbenik ...), vamp ženska, starleta, bitnik, hipi itn. Lahko pa so taki izrazi v slovenščini kako drugače stilno zaznamovani: kot publicistični (prim, še stric Sam, boom, golob ,kdor se v ZDA za- vzema za miroljubno politiko'), kot vezani na tu je okolje (apaš; golob, gorila), kot pretežno reklamne besede (hi-fi, go-go girl, top-pops lestvi- ca) ali kako drugače, različnim ušesom različno. Kolikor se jih mogoče le drži žargonska obarvanost (hit, album ,ena ali več velikih gramofon- skih plošč v istem ovitku', pop, evergrin, disc jockey, lightshoiv), jim jo stalna raba v množičnih občilih hitro briše. — Tisti izrazi, ki so pri- hajal i bolj po ustnih poteh, so večidel občuteni kot neformalni: okej, bermuda hlačke .segajoče malo nad kolena', vôki-tôki ,prenosni bateri j- ski sprejemnik in oddajnik, radiotelefon', glede na izgovarjavo tudi juke-box, (izg. dždboks). Slengi vseh jezikov so na t rpan i s tuj imi prvinami. To ni čudno, kaj t i prevzete besede imajo včasih že same po sebi večjo ekspresivno moč (če nič drugega, so neka j časa ušesu nenavadne), in ta jih obdrži pr i živ- ljenju vsaj za tisti kra tk i čas, ki je slengizmom večkrat usojen. — Študent je tuj ih jezikov na l jubl janski univerzi uporabl ja jo v medseboj- nem sporočanju marsikak izraz iz jezika, ki ga študirajo. Načeloma lahko kateri koli izraz iz študiranega jezika vpletejo v slovenski stavek kot čisto priložnostno besedo. Nekateri z večjo pogostnostjo pa so bolj ali man j s tandarden del slovarja teli študentov; tako npr. anglisti hodijo na kôfi, priredijo tu pa tam parti, imajo krêjzi ideje in so pri vsem tem čisto hêpi. (11 epi je sploh v rabi med vsemi mladostniki — pač zaradi pouka angleščine že na osemletkah — in se širi tudi med srednjo gene- racijo.) — Ker večina Slovencev misli, da obvlada srbohrvaščino, je odnos slovenski sleng : srbohrvaščina nekako podoben omenjenemu odnosu sleng študenta tujega jezika : tu j i jezik; z drugimi besedami, vse bolj znane srbohrvaške besede se lahko vsak trenutek kot slengem vključijo v slovenski jezik, večkrat celo oblikovno in glasovno neprila- gojene. Tako nekateri govorijo: kupila sem si novo h al j in o ; če boste slučajno z al и t a I i o hotel; teh pesmi ne bodo nikoli š t am p ali ; gremo k uči; sem prišel s k olima ; prav nič ni naredil, a ma n i š t a . . . To so čisto priložnostne besede in zveze. Bolj ko ne velja to tudi za nekatere citatne besede in sintagme iz »šatrovačkega« jezika, ki jih je popularizirala ТУ v srbskimi humorističnimi oddajami: bu- razeru; opa, balo/; nemoj cla lupaš; št a lupaš; nè boj se, ja sam tu. Na slovenski sleng najbol j vplivajo jeziki, ki so slovenščini sosedje, in angleščina kot svetovni in najbol j popularni tu j i jezik: 1. Furlanščina — utegne imeti večji vpliv na sleng severozahodnih narečij, vseslovenski sleng pa ga komaj čuti (npr. šaora 'neumna domiš- l javka ' < furl, ciaore < lat. capra 'koza'). 2. Podobno madžarščina, prim, narečno vzhodno fač(e)k, facuk 'pankrt , pamž' < madž. fattijû. Madžarizmi v osrednjem slovenskem slengu so najbrž prek srbohrvaščine: fičfirič (danes zborno), gazda, mo- goče tudi plajbas 'svinčnik', kar je sicer nazadnje nemški Bleimeiss. — Golaž 'zmešnjava, nepregleden učni tekst' je seveda domača pomenska novota. 3. Iz italijanščine je npr. mednarodni pozdrav čao (včasih šaljivo izpeljan v čavisimo), bičikleta 'kolo', mâkina 'avto, motor, kolo', bjônda 'plavolaska', fača 'obraz' (redko v pr imerjavi s faca, kar je prek srbo- hrv. iz beneškega narečja), piči ali picikàto 'odličen, prvovrsten' (se rabi kot prislov ali nesklonljiv pridevnik v povedni rabi), matica 'zaslužek, denar '