Kako iz kapnic (vodnjakov) pregnati živalice
mocelke.
Iz Zagorja na Notranjskem nam je, kakor je iz 17, lista „Novic" znano, došla prošnja, naj bi svetovali kak zanesljiv pripomoček, ki prežene iz kapnic (cistern) živalice, ki jih po Pivki uši imenujejo in katere s soljo, pa brez vspeba, preganjajo.
Ker pravi zdravnik more bolezen umno zdraviti le tadaj , ako vzroke bolezni izvč in na tur o njeno zasledi, je bil v navedenem listu „Novic(< gosp. A. D. naprošen, naj nekoliko popiše napravo ondašnjih kapnic, ker ni vse eno, ali je kapnica mlaka ali luža ali pravi vodnjak, — Gosp. A. D. je odgovoril, da imajo ondi kapnice, katere voda s streh naliva, so na popolnoma trdnih tleh, vse s cementom zidane in obrajhane; blag6 (živina) v nje ne pride in priti ne more.
Ta popis kaže, da tako narejene kapnice niso blat-naste mlake, zaraščene z rastlinskim plevelom, ki, če gnjije, poseben povod daje vgnjezdenju zopernega mrčesa; tudi niso nečedni vodnjaki, katere živina pri napajanji z govejekom onesnažuje.
Ker je stvar, o kateri nas Pivčani dobrega sveta prosijo, tudi še več drugim krajem važna, zato jo je dr. Bleiweis v zadnji seji odboru družbe kmetijske v razpravo prinesel, v kateri sta poaebno g. Peter Kozler, kateremu so kapnice na Notranjskem prav dobro znane, in gosp. dr. Ahačič svoje skušnje razodela.
Predno pa pripomočke nasvetuje, kako vsaj zmanjšati nadlogo zopernih živalic, treba se je zdelo dr. Bleiweisu pojasniti, kaj so one živalice, ki jim No-tranjci uši pravijo?
Naj naši čitatelji pred vsem to zved6, da učenjaku Ehrenbergu grč zasluga, da nam je prvi v svoji knjigi leta 1830. živenje močeik pojasnil.
M o če l k e, po nemški „Infusorien" ali „Aufguss-thierchen(<, so nekatere tako majhne, da se sprostim očesom komaj vidijo in se zato ,,nevidi" imenujejo, — nekatere pa veče in zel6 različne podobe, tako, da so nekatere take kakor droben mehurček, druge kakor las, druge kakor uš itd. Vse pa spadajo v najnižjo vrsto črvov. V vseh stoječih vodah, le v rosi ne, v mnogih živalskih in rastlinskih šokih itd. se same po sebi rodijo, in ker jih naredimo lahko s tem, da z vod6 ali s kako drugo tekočino polijemo rastlinske in živalske stvari in vodo nekoliko časa stati puatimo, zato so tem živalicam naravoslovci dali latinsko imč „infu8oria", nemški ,,Aufgussthiereu, slovenski pa ,,mocelke" zato, ker se oživljajo v gnjijočih pomočenih ali namočenih stvareh. Kakor v prav čisti mrzli studenčnici in tekočih vodah nikoli ne nahajamo močeik, tako se jih v stoječih vodah nikoli popolnoma vbraniti ne moremo. To treba si dobro zapomniti, ke-dar iščemo pripomočkov zoper te živalice v kapnicah. Ker vemo zdaj , da se rodijo močelke v stoječih vodah in tudi v druzih tekočinah, pa tudi le v njih živijo, na suhem pa večidel brž poginejo, bomo lahko razsojevali pripomočke, ki se priporočajo zoper ta mrčes v kapnicah in vodnjakih sploh.
Ce nahajamo kapnice z rastlinami preprežene ali onesnažene z živalskimi stvarmi, se morajo te pridno trebiti iz kapnic, sicer so one zmiraj z da t na zalega močelkam; vsaj zdaj vemo, da se rade zarejajo v stoječih, če tudi sicer čednih vodah.
Utegne nam pa kak   gospodar  ugovarjati,   da  njegova kapnica je  čedna  in čista  rastlin,   ne  najmanjša
154
stvarica živalska se ne nahaja v nji, tudi nikoli nobena živina ne stopi v njo, da bi jo onesnažila z blatom svojim, a vendar je polna močelk v podobi uši, glist ali še   druzih vrst močelk.
Mi radi verjamemo to gospodarju, al zdaj stavimo na-aj vprašanje: od kodi pa voda priteka v kap-ni c o? — Gosp. A. D. nam je že odgovoril na to vprašanje, da se voda s streh naliva v kapnlco.
Sledite: za tem grmom tiči zajic, ali drugače re-^ ceno: z vodo s streh napeljano dobivate močelke v kapnice. S streh, če so slamnate, če tudi jaiso z dimom tako zakajene, kakor pravijo, da so v St. Vidski gori v Tominu, se slama razmrvi in razdrobi, dež pa to spira s streh v kapnice in daje zalego močeikam, isto tako se nareja mah na strehah slamnatih, pa tudi cegelnatih in kamnitih , ki ga tudi dež spirati more s strehe. Ne smejo se pa prezreti tudi leseni žlebovi, po katerih se dežuica s streh napeljuje v kapnice.
Giedite: tako s streh pridejo pogoji zdroda močelk v kapnice, če tudi one same so prav čedne. Da sol, če tudi je zmiraj in veliko imamo v kapnicab, po takem ubraniti ne more močelk, je očividno.
Ubraniti jih more — če tudi prav do čistega nikoli De vseh — le tako, da deževnica s streh, predno se steka v kapnico, teče skozi 3 ce dil n ike (Piltrirkasten), to je, skozi tri po kaka 2, 3 ali 4 čevlje v kvadratu veiika cedilna rešeta, po katerih se nečedna deževnica preceja in cedi, da tu popusti rastlinsko in vsako drugo sodrgo, ki daje povod močeikam. V 1. cedoiku naj bo stoičen kamen (batuda), v 2. pesek, v 3. pa stolčeno oglje. Tako 3krat precejena deževnica pride kolikor mogoče čedna v kapnico.
Vsako leto je treba cediti vse. Cediti je pa večkrat treba tudi lesene žlebove, po katerih se voda v kapnice steka, in še to je dobro, da se strehe včasih snažijo.
Kamnitne soli kakih 20, 30 ali še več funtov po velikosti kapnice, devati va-nje, je dobro, najbolje pa tako, da se zaveže v žakelj, ki se obesi na kol, da s tega visi v vodo kapnice.
To so edina sredstva, v kapnicah, kolikor je človeku mogoče, ubraniti zaplod močelk.
Druzih sredstev, na primer, ostrih kemijskih soli, nikakor ni poskusiti, kajti če imajo moč umoriti močelke, kvarijo tudi porabljivost vode za živinsko pijačo in utegnejo zdravju cel6 nevarne biti.
Drago bi nam bilo, ako bi kak gospodar, ki ima vodnjak po tukaj nasvetovanem načinu narejen, nam naznanil svoje skušnje.