Poštnine platane v oo'ovln) Leto LVIII. V L>ubH?ni. v torek, dne 11. marca 1930 St 58 1. ■n2D,ve£|l oglas nad 15 mm vtSine po Din г-зо vetlkl !>o 3 in 4 Din, v uredn.Skemdelu vršilca po HI Din o Pr vec ie rn n naročilu oopu'-: Izide ob ч zjutraj гагеп pondeljKo ir dnavo do Draznllu' urednlS» o /c v &o/)iianepi ujicj Aï. 0 iii Rokopisi se ne vraCalo, netranUIrana pisma se ne spro/emalo Creantšivo lelelon Al. 2050. upravnIAlva Al. 2328 Informativen lisi za slovenski narod oprava /e v e^upitui tett m.Si.ti j. c.eHonn račun: C/ubi/ana Aie v. 10.OSO m lo.3tr da je znanstveni nivo naših teoretikov in praktikov -im višji. V industriji in poljedelstvu je potrebna podjetnost, iznajdljivost kozmopolitizem .. .<: Stare in dobro opremljene so češkoslovaške univerze in za naše razmere naravnost idealne. Vseeno pa pravi predsednik češkoslovaške republike, ki jc na tem polju strokovnjak, da so lc univerze preslabo dotirane. Naša država še ni lako bogata, kakor je češkoslovaška in zato ludi ne more nakrat storiti za izpopolnitev svojih univerz toliko ko Češkoslovaška, Ali na drugi strani je uva-ževati tudi to-le: Na kako visoki svopnji jc češkoslovaško poljedelstvo in na kakšni je naše. Kako neprimerno večji jc donos češke zemlje ko naše in čeprav je zlasti vojvodinska zemlja neprimerno dovitnejša od češke. Ali ni razlog za lo razliko tudi v leni, da je bila že od пекаај na češkoslovaškem znanost na visoki stopnji, dočim naša še ni bila niti v povojih? Vse preveč naša odločujoča in soodloču-joča jav ^s1 pozablja na pravi namen univerz. Večina bi skoraj hotela univerze degradirati na stopnjo tovarn za fabrikaci^o uradniškega naraščaja z akademsko kvalifikacijo. V resnici pa vrše univerze ta pc el le mimogrede, d~y'm je njih glavni nameri v znanstvenem delu. To pa jc zopet uspešno le tam, kjer je dovolj sredstev za eksperimente in kjer bogate knjižnice skrbe, da morejo profesorji in dijaki v resnici korakati s časom. Vedno sc čujejo tožbe, da naše kmetijstvo nazaduje, da je izkupiček za vse težko delo kmetovalca negativen, i ..nogo, le preveč resnice je v tem, toda na drugi strani, ali pa tudi skrbimo, da izrabi naš kmetovalec vse možnosti. Ali se dovolj in prav gnoji? Ali sc sejejo prava in za našo deželo primerna semena? Ali je sploh naše gospodarstvo na zdravi podlagi? Cela vrsta sličnili vprašanj še obstoji in vsako teh vprašanj pa zahteva jasen in strikten odgovor. Z ugibanji in modrovanjem nam ni pomagaro, temveč le odgovorom, ki je vseskozi znanst-~no utemeljen. Tega pa nam more dati lc z vsemi sredstvi opremljena univerza. Kakšna pa so sredstva naše univerze? Jn prav lako jc s slovensko industrijo. Radi ostre svetovne kcnkurence more uspeti le proizvajalec prvovrstnega blaga, ker ni računati s tc n, da bi s konsumenta izrepa] zaščitno carino mogli še dolgo upirati se boljšemu in cenejšemu blagu. Napredek industrije pa je čisto odvisen od znanstvenega dala in ne slučaj: temveč nujnost jc, da obvlada Nemčija v kemični trgovini ves svet, ker je tudi nemška kemija sistem. Univerza je najvišji duševni kapital, ki ga ima narod. Ta duševni kapital ni nič manj važen zn g spodarski napredek naroda, kakor je denarni kapital. Čc daje denar in kapital sredstva za materialno izvršitev dela pa daje univerza one duševne sposobnosti, ki šele omogočijo graditev. Vedno pravimo, da sc moramo gospodar-sko osamosvojiti, ker šele potem bomo v resnici svobodni. Jc to popolnoma res, vendar pa pri tem nc smemo pozabiti, da je gospo-d. i ka osamosvojitev nemogoča, če nismo ludi znanstveno neodvifni. Čc bomo vedno ostali na sedanji dobi, da nam mora tujina pri-bavljati stroje, metode dela in da nam ta vrhu vsega še predpisuje, kaj moramo up-ra' 'jati, potem jc gospodarska osamosvojitev nemogoča. naše ® W 41 itva V Sioveniji na en hI do 250 Din zguhe - Uspešno delo siovemsklh zadrug Belgrad. 10. marca. k. Kakor smo že včeraj poročali v ■>Slov. listu«, so se na včerajšnjem kongresu vinogradnikov vsi referati in razgovori glede vladajoče krize vinogradništva sukali okoli vprašanj: kako povečati izvoz vina iti grozdja v inozemstvo, kako dvigniti potrošnjo vina in grozdja v domači državi. Soglasno sprejete resolucije so bile odsev teh razprav, ki so trajale ves prejšnji dan in šc pozno v noč. Čeprav so se tupatam pokazala nekatera nesoglasja med delegati v pogledu interesov posameznih vinarskih okolišev v državi kakor tudi glede predlogov glede izvrševanja naredbe k novemu kazenskemu zakonu itd., je vendar vsaka stran nekoliko popustila. Tako se je n. pr. ugotovilo, da znaša izguba vinogradnikov vsled povišanja, obdelovalnih stroškov in padanja vinskih cen pri vsakem hektolitru pri kvalitativno dobri letini 1928 v brodskih vinogradih 93, v zagrebških 110, v hrvatskih in zagorskih 105, v Dalmaciji 114 in v vojvodinskih 80 do 90 Din. V Sloveniji co izgtibe še velike večje, ker so se cene že skoraj prilagodile cenam južnih vin in je pridelek za polovico manjši. Menda ne bo preveč, čc rečemo, da znašajo izgube v Sloveniji okrog 200 do 250 Din na hektoliter. Na kongresu sprejeta resolucija je skoraj v vseh ločkah ludi za Dravsko banovino vc-levažnega pomena, posebno, ker nimamo skoraj nikjer zemlje, ki bi se dala v kratkem čast: uporabljali v druge kulture. Pri tem bo treba posebno skrbeti za kvaliteto naših vin, kajti samo na lej podlagi bo mogoča konkurenca z južnimi vini, četudi bi se uresničile vse želje resolucije. Na kongresu vinogradnikov se jc polagala velika pažnja na ustanovitev vinarskih zadrug, katere organizacije bi se morale tudi v Sloveniji še izpopolniti, čeprav so nekatere obr.toječe že združene, n. pr. na Štajerskem v Osrednji vinarski zadrugi V Mariboru se je ustanovila ludi Sc izvozna zadruga za .Jugoslavijo, ki si je nabavila v bližini Gradca veliko lastno klel in že začela obratovati. Morda bo ravno ona kol najbližja izhodna točka za severni trg postala veievažen faktor za izvoz jugoslovanskih vin in bi ji bilo potrebno dati izdr.lnih državnih podpor, dočim je dosedaj uživala pomoč Ic od domačih denarnih krogov, polom Zadružne zveze v Ljubljani Pomoč vlade Dofclade rm mvo bodo иоvečane — izvozite prem'je za vino se poviša o — Dî-Mrts ukrepi Belgrad, 10. marca. k. Povodom kongresa | šajo iu siccr v korist banovin nit 30 n« 60 Din vinogradnikov jc v imenu finančnega mini- ; iu \ korist občin ocl 60 na 100 Din na 100 li- stra njegov pomočnik g. dr. Gospodnetfč dal I (rov. Lansko leio se jo vpeljala premija za iz- daljš'o izjavo, v kateri je podal stališče vlade j voz vina iu sicer 40 Din na 100 litrov. To se je v tem vprašanju. Med drugim je izjavil, da je ; pokaralo kot zelo koristno. I zvez. za k?terega vlada sklenila, da sc doklade na pivo povi- j se je že mislilo, da bo padel, je ostal na isti višini kakor leta 1928. Radi tega je kraljevske vlada sklenila, dn se sedaj izvozna premija poviša od 40 na UMI Din za 100 litrov, torej 1 Din na liter. Potrebno je tudi, da se poraba vina v državi poveča. V la namen je sklenjeno in gosp. predsednik vlade je že odobril, da se 12 mili jonov dinarjev od one vsote, ki je bila prihranjena od lansko leto odrejenih premij za izvoz žganja uporabi za nakup in porabo vina v vojski in državnih bolnišnicah. Sklenjeno je se, da se vinski destilat izenači z destilatom žganja, tako da se trošarina vinskega desti-lata zniža od 24 na 14 Din po lil. Podvzeli se bodo vsi potrebni koraki, da se prepreči izdelovanje umetnih vin. Razpravljalo se je tudi o divjih vinskih trtah. Pomočnik ministra je pri tem povedal, da se je eni banovini dovolilo, da lahko vpelje poseben davek in sicer 15 par na vsako tako trto. Ta davek bodo lahko vpeljale tudi druge banovine. Kar se tiče umetnih vin, finančno ministrstvo niti najmanj ne nasprotuje, da bi banovine in občine na Ui vina določile posebne davke. Država sama tegu ne stori, ker želi. da bi li dohodki ostali banovinam in občinam. Kraljev ska. vlada je tudi veliko storila za favorizira nje izvoza naših vin. Zavarovanje valute ni za izvoženo vino več potrebno. Defega'i pri predsedniku vlade Belgrad, 10. marca. k. Z ozirom na sklepe včerajšnjega vinarskega kongresa so se danes zbrali delegatje vinogradnikov iz vse države in sklenili ustanoviti zvezo vinogradnikov iz vse države. Izvoljen je bil odbor 12 osel> in sicer iz vsake banovine po eden. Danes ob 12 je sprejel delegate vinegradnikov predsed nik vlade general Pero Živkovič. n v w ta) mseth Najjpref ustrelil stražnika, nato zagnal &©r?a&o v kavmno 15 osefc ?an$en h, 4 îczko Belgrad, 10. marca. AA. Snoči ob 10.30 sta ove tuji osebi prišli do kavarne -Ujedinjenje v Strumici, kjer je eden izmed njiju predhodno ubil z revolverskim strelom v ledja občinskega stražnika, ki se je nahajal v neposredni bližini, dočim je drugi vrgel bombo v kavarno, kjer je bilo večje število meščanov. Bomba je ranila 15 oseb, 4 težje. Na begu sla atentatorja vrgla ocl sebe 4 bombe, 1 revolver in 1 klobuk. Na bombah je napis V. M. R. O. , kratica za revolucionarno organizacijo nmkedoustvujočih. »sgarefte ShleoiRi prošoko bolgarsha-'ugoslovanshe kom s Ve priznava Belgrad, 10. marca AA. Sklepni proti kol I seje bolgarsko juge,-1 . vanske stalne, mešane ! komisije, ki je bila včeraj v Caribrodu, se i glasi : ' Bolgarskc-jugosloovamka stalna mešana komisiji, ki se je sestala na zeljo jugoslovanske vlade v Caribrodu, je po pregledu celokupnega gradiva, zbranega od jugoslovanskih oblastev in predloženega komisiji o izvršenih atentatih v Kcčanah, v Pirotu, Krivi Palanki in Strumici, in po izmenjavi misli o lem sklenila to-le: 1. Komisija najstrožje obsoja atentate v Krivi Palanki, v Kočannh in Pirotu. ker ne škodujejo samo državi, ki je žrtev atentatov, temveč nasprotujejo tudi vis- kini ciljem ki so prešinili sporazum z dne 14. februarja t. 1. 2. Ker dokazuje gradivo, izročeno otl strani jugoslovanskih delegatov da so atenta'orii prišli iz Bolgarske in da so po izvršenih atentatih pobegnili na Bolgarsko, je. bolgarska delegacija prosila, da sme to gradivo izročiti svoji vladi v nadaljnjo uporabo. Vsaka dežela ima druge potreb", vsaka dežela tudi druge prednosti. Kakšne so naše potrebe, moramo vedeti mi sami in kje moremo doseči največ, tudi to moramo vedeti mi sami. Naloga univerze pa je, da nam vse to znanstveno dokaže ter da ustvari našemu gospodarstvu podlago, ki bo vedno držala. Toda te svojo naloge more univerza vršiti le, če je 7. vsem oskrbljena. Največji duševni kapital naroda so njegove univerze. Ta kapital pa je dobro naložen lc, čc so uni-srze dobro dotirane. Ali pa jc -niš duševni kapital dobro naložen? Ali ne velja Mr.snrvkov onomin šc v posebni vrsli nam 3. Komisija je merjena, da bo bolgarska vlada proučila in izpopolnila to gradivo v najkrajšem času in da bo proti morebitnim krivcem nastopila po čl. 5 sporazuma z dne 14. februarja t. I. 4. V interesu hitrejše iti strožje preiskave jc, da se obe vladi redno med seboj obveščata o izdanih ukrepih 1er o doseženih rezultatih preiskave. Protokolu so priloženi ti-le dokumenti: 1. sklep komisije, 2. referat dežurnega uradnika nišavskega sre-za o a'enialu v Pirotu, 8. protokol ogleda na licu nu. Pirotu, l seznam ranjenih oseb v Pirotu, •"i. in 5 a) protokol o estankih bomb, (i. zaslišan e Budinke in Jovana Krstičn, T. zasPšanje Alinipija Dobrivoja, 8. zasLsanje Pantelija Dobrivoja, !). poročilo kamiške občine, 10. poročilo policijskega komisarja v Uaciei, 11. deklaracija V MIÎO, ki jo natisnjena v Var iarju- ■/, dne 23. februarja 1930. 12. poročilo vrhovnega komiteja zapadnih pokrajin za letni kongres 1030. 13. list ::Svoboda ali smrk št. lit z dne 1. marca 1030, 14. poročilo o atentatu v Krivi Palanki, 15. poročilo o atentatu v Strumici. Jugoslovanska delegacija je danes 0. L m. prejela telefonsko obvestilo svojega ministrstva notranjih zadev, da je bila danes ob 19.30 vržena bomba tudi v Strumici. Bomba je ranila občinskega stražnika in 15 oseb iz meščanstva. Ročaj vržene bombo ima vtisnjeni črki P. S. Jugoslovanska delegacija je predložila tudi lo poročilo kol najboljšo potrditev trditve, odkod prihajajo in kje se nahajajo atentatorji. AfgOru.. i0. marca. r. Vlada bo pojutrišnjem pred'ožila narc lui skupščin1 zakonsk" predlog o osnovanju turške narodne banke. Kosia Jov&novič -oproščen Belgrad, 10. marca. k. Senzacijonalna razprava proti bivšemu belgrajskenm podžupanu dr. Kcsti Jovanoviču se je danes končala Kakor znano jc bivši bclgrajski podžupan dr. Kosta Jovanovič objavil svojčas v belgrajskem časopisju serijo člankov, v katerih je zelo ostro kritiziral delovanje sedanje občinske uprave, kateri na čelu je Miloš Savčič. Za izid razprave je vladalo v Belgradu izredno veliko zanimanje. Še včeraj in danes se je vršila med zastopnikom belgrajskega občinskega odbora, odvetnikom Bogičem iu dr. Kosto Jovanovičcm živa polemika na podlagi dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je tudi bivši občinski odbor, kateremu na čelu sta bila sedanji minister dr. Kumanudi in dr. Jovanovič, izvršil ista dela, za katera je dr. Kosta Jovanovič kritiziral sedanji občinski odbor. Sodišče jc danes izreklo sledečo sodbo. Za odložitev razprave ni nobenega povoda in zato se razsoja. Sodišče smatra, da je vseh 12 obdol-žitev razdeliti po kvilifikaciji v tri skupine. Prva skupina obsega inkriminirane izraze v člankih g. Jovanoviča, ki jih je on s pričami dokazal kol resnične in z ozirom na to ne vsebujejo nobene klevete. Druga skupina obsega inkriminirane izraze v člankih, ki so po svojem obsegu in pretenzijah objektivna kritika in z ozirom na to niso kaznjiva. Tretja skupina vsebuje iu-krim. izraze, ki vsebujejo vse klevete z ozirom na dejstvo, da jc obtoženi kot osebnost, ki je bila verzirana v kriminalni politiki in z ozirom na to, da jc to njegovo subjektivno mišljenje in ne zlonamerno, je sodišče prišlo do sklepa, da je obtoženemu zelo verjeti v resničnosti teb dejstev in smatra, da jc v upravičeni zmoti. Na temelju vsega tega sc oprosti dr. Kosta Jovanovič ocl vsake kazni. Istotako nui tudi ni treba plačati nobenih stroškov. S tem jc bivši podžupan oproščen. Nastane pa vprašanje, kdo bo moral sedaj izvajati posledice. Elektrifikacij® Vojvodine Subotica, 10. marca. r. Sc leto 1022 je pre-vzela ameriška grupa Mac Daniel električno centralo v Subotiei :n se je otl tedaj resno trudila m; elektrifikaciji vse Vojvodino. Tc dni1 je prevzela v zakup električno centrale v Velikem Bečkereku in mnogo drugih proizvaja-lišč električne struje po vaseh, ia qrupa jo prenesla svoj eclož v Belgivid od koder vodi s \ 11 i i ' '/ndoNunjc /u elekt rifikucijo Vojvodine. 20 odstotni boni plačani po 80 odstotkov Ljubljaua, 10. marca Danes dopoldne se jc ua tukajšnjem finančnem ravnateljstvu vršila licitacija JO "i, kronskih piiznanic, ki so bile dosedaj hranjene v blagajni finančrtega ravnateljstva, v nominalni vrednosti I 11.161.75 Din. Licitaciji so prisostvovali zastopniki denarnih zavodov. Prva ponudba sc jc glasila na 50%, pa se je pokigonui cena zvišala do 7'» !'», kar je ponudil Kreditni zavod, nato pa je dobil pri-znaniçc po ceni SO' . , ker je bil najvišji ponudnik, g. jaukolc za Upravo Merkurja, ki jili jc nrevzel in plačal. Va dosežena cena odgovarja sedanjemu tržnemu položaju, ki postaja vedno bolj čvrst, čim boli sc približujemo zadnjemu roku. t. i. 17 marcu. Ljudska hranilnica v Somboru vstavita plačila Zagreb. 10. marca, r Predvčerajšnjim se je v Somboru .zaprla Ljudska hranilnica, kar jc izzvalo ogromno senzacijo. Za časa vojne jc prišel kot politi' sumljencc v Sombor Joco Spal, ki si jc nato pridobil v mestu velike simpatije ter oštovanje mborskih meščanov. Dobil jc mesto v Ljudski hranilnici ter jc kot soliden človek užival zamejeno zaupanje. Po zadnji letni skupščini so pa itačeii člani ravnateljstva izstopati in jc končno ost ' Joco .',ud sam v odstMi hrani'nice. V mestu so nastale različne govorice, ki so vr,le senco na njega, ла kar so vlagatelj» začeli dviga'i svoj denar. Hranilnica pa jc ne-nacto'ma enostavno zaprla svoje lokale in izplačevanje ustavila nakar je policija aretirala Joca Spala. Vran č in Maričič izročena sodišču /,;«(£ieb. 10. marca. r. Policija je končala preiskavo \ aferi zagrebške carinarnice. Po-jieverjena vsota znaša uad Ô miljonuv dinarjev. Glu v ui osumljenec Vranic vztraja pri svoji izjavi, da jo dajat deuar Maričiču, zagrebškemu trgovcu - kožami. Nasprotno pa ta izjavlja, da je prejel od Vranica le 050.000 Din in to leta 1У22-. katei-o vsoto pa mu je pošteno vrnit, plačaj«<č -o 10.000 Dio za obresti. Na policiji so se javili trgovci, k' navajajo, da so si v zadnjem času večkrat izposodili pri Maričiču večjo vsoto deuarja. Na podlagi tega jo policija pričela s temeljito preiskavo v drugem praveu. Obstoja tudi sum, da je \ ranic poneverjeni denar nekje skril, vendar so pa nahajališča no «la odkriti. Ker so sedaj preiskave » glavnem končane, jo policija danes izročila Vranica in Mari»' iča zagrebškemu sodišču. Rešen snfnomorifec Rilsiad. H» uvu.i. \ V "moči -e jc vrgel r obale v Nun v «niiioutorihiem namenu trgo- vcc iz Yr*ca Djiira Popovič. Prisotni so «t megli v zadnjem trenutku rešiti. Dobil je težke poškoilbe in bil prepeljan v 1к>1ик\>. Vesli ir države Zagreb. 10. marca. r. Direkcija zagrebške električne centrale bo spustita jutri svojo štrlijo v novo električno omrežje, ki sta ga gradili skupno zagrebška iti karlovačka centrala. S teui -e je pričela skupna oddaja električne struie. Pozimi, ko ima karlovaška hidrocen-trala dovolj vode na razpolago, bo oddajala višek struje v Zagreb, dočim bo dobil Karlo-vec v poletnih mesecih, ko primanjkuje vode za hidrocentralo. električno energijo iz velike zagrebške kalorične centrale. Zasreb. tO. marca. r. Te dni je posetil Zagreb Havlik - svojo sopr. go. Haviik. doma iz Trtuive tU Slovaškem, jo putoir.ee škofa Juriju Havlika iu je prišel v Zagreb, da si og'eda grob svojega velikega rojaka iu mesto, v katerem je ta mož toliko delal za hrvatski narod. Na Sk vaškem iu Maiijatskem ie še mnogo potomcev iz. rodu Havlika, vendar so. pa vsi ostali poiuadjarjeni. Havlik je uradnik Češkoslovaške republike. Ko dokončajo njegovi otroci ljudske šole. jili pošlje v Zagreb na srednjo šolo in univerzo. Subcticu. tO. marca. r. Načelnik trgov tnske-î;.i tuiuisti'siv a g. Sa vie je včeraj iu datte- iit-spiciral nekatera industrijska podjetja \ >u-boticî. Split, 10. -к -i.. Vi. a j ji dospel » v sodišče je smatralo, da i • ta kazen peuizka zn io je auvi-.»!« u;» let. Najvi-ie - j« -ianes -»dobrilo t> raz. sodbo apela- iskega sodišča in je - ioni la oro-ces, ki je vzbudil svoj čas v belgrajske družb-izredno velijo seniac-jo, detinitivuo končan. Dnnajsk.i v renteilska n.iim«cd: Volno * ■..1 j oblačno, ua za padu morda že pedaviue. Pogajanja med delegati Vprašan je varnosti v ospredju — Možnost sredozemskega pakta Lotidoa, 10. marca. AA. Snoči so se vršili med delegati pomorske ra/.oroiitvene konfercnce številni razgovori, o katerih pa varujejo najstrožjo tajnost. Kakor se izve, jc bil namen teh razgovorov, da se omogoči Briandu izjava, da bo Francija /nižala svoje zahteve omenjene v francoski spomenici, če bo prejela v zameno potrebna jamstva. Kakor znano, zahteva Francija, naj sc ji prizna za 724.470 ton vojnih ladij. Listi menijo, da bi bila jamstva, ki jih zahteva Francija, sredozemski pakt, ki bi obvezal intcresiranc države, da bt se v primeru potrebe dogovorile za skupno akcijo in se ne samo posvetovale. Posvetovanja so imela svoj vrhunec v Chcouersu, kjer so se sestali Briand, Stimson, MacDonald it> Hendcrson. Davi so se posvetovanja glede vprašanja varnosti med francoskimi, angleškimi in ameriškimi delegati nadaljevala. Popoldne bo plenarna seja vodij delegacij Znano jc. da angleška vlada, ki si jc s statutom Društva narodov in z locarusko pogodbo naprtila dovolj odgovornosti, ni voljna nalagati si nova hremena. MacDonald jc že v včerajšnjem govoru Ameriki iziavil, da jc angleška vlada i>roti vsaki pogodbi, ki bi ustvarjala nove vojaške zveze. AngU'a m proti vo'ašhnm zvezam l t.iulon. Ul. marca. u. Br-iaml jc (»oskušal na tardieujevo željo v ločenih razgovorih s Stim-soitont iu Mac-Douuldoin pripraviti Vuglijo iu Vuierik«» «k» lega. da bi sklenili s Francijo pogodbo glede medsebojnega podpiranju pri не-i/zv uiicni uapixlu. Stimson it» MacDonald sin izjavila si-tl suo. »tu vojaških in političnih zve/ po vzorcu sličuih predvojnih pogodb ne moreta sklenili. Stimson je i/javil jasno, da bi umetiški senat smutral vsukršuo politično obveznost Amerike z Eviojk» za pretvezo, «la odkloni celotno londonsko pogodbo c, i-uz.oiožitvi. Briand je v Imenu Francije ponudil za vojaško zvezo t rojite (Amerike. Anglije in Francije), da bi Francija žrtvovala 50 odstotkov od francoskega p« morskega giadbcnegu načrta, ki ga je Tardieu predložil konferenci. Po lej odklonitvi je predlagal Briand. da bi se razpravljale» o interpretacij» anglosaško miroljubnosti, nakar je dobil odgovor da bi v primeru, čc vztraja Francija nu sodelovanju Amerike v kaki zavarovalni pogodbi, prišla v pošte v sumu interpretacija MacDonultlove in llooveijcve vvashingtonskc mirovne izjave o«l lanske jeseni, laka interpretacija bi se lahko dovolila, č« bi vse države, ki jiodpišcjo londonsko razorožitvi»!»» pogodbo, izjavile, dn bodo ml uveljavljen ja ]X> godbe dalje sodelovale za ohranitev svetovnega miru. Briand bo pred sestankom «lelegacijskih šefov danes popoldne stopil v stik s Tardieujem in francoskim kabinetom, uli sploh more biti laka izjava in v kateri obliki za I.-'rane» jo povod, da skrajša svoj 1к>пк>г*к»' gradbeni program. V traucoskih in ameriških kixvgih v nedeljo niso bili optintis-lièni ter se je govorilo <• lem, osiiinc kriza konference, ker se lx> Briand, če se mu ne posreči, «loseèi zadostno interpretacijo anglosaškega stališča pri kršitvi kellogovo pogodbe ali določb Društva narodov, vrnil v Pariz in prepustit vodstvo francoske delegai'ije morna-riškeiuu ministru. Times« pravijo, da govore francoski krogi, da bi bil Briand pripravljen, čc nc pride do sredozemskega pakta, odložiti razpravo o vprašanju varnosti iri se dogovoriti z drugimi državami o raznih tehničnih vprašanjih. V tem primeru bi Anglija, Zedinjene države in Japonska lahko sklenile obširnejši sporazum. Francosko-itaiiiansha pogodba o Sredozemskem morju bo sklenjena London, '0 marca, n Današnji razgovor med angleško, francosko in ameriško delegacijo o vprašanju zavarovanja je že dovedel do bistvenega zbližanja med anglosaškim in francoskim stališčem. Stimson je izjavil, da so Združene države zahtevale pred svojo izjavo o angleških ali francoskih zavarovalnih prcdlc;>ih nedvoumne garancije, da po Franciji zaželjeno mirovno zavarovanje ni naperjeno proti Italiji, ali da bi se mislilo na to, da bi anglosaške države prevzele vlogo raz- sodnika v eventualnem francosko-italijanskem konfliktu. Briand je na to izjavil, da so se že začela direktna irancosko - italijanska pogajanja za odpravo vseh še obstoječih političnih in gospodarskih sporov in da so anglosaške države lahko zagotovljene, da bo pred zaključitvijo pogodbe peterih držav odstranjena s sveta možnost knkega francosko-ital'jsn-skega konilikia. Ciij teh pogajanj je daleko-sežne irancosko-italijanska pogodba o Sredo-zems':sm morju brez podpisa kake tretje stranke. Indijsko vprašanje se poosimje London. 10. marca. u. Na vprašanje v po- sUtaski zbornici je izjavil minister za Indijo, da ue more podati nobene izjave, kako bo vlada postopala proti Gandiju. Stališče nasproti nacionalističnim -trujam je že določeno v govoru indijskega podkralja. Podkralj je izjavil, da se indijska vlada z nobenimi grožnjami aii bojkotskiun akcijami ue bo da'a pripra-v iti do lega, da bi pospešila razvoj indijske samouprave. Pariz, 10. marca. u. V iulerv juvu v Malim: ie Gandi še izjavil, da bi morali \ng!eži aretirati najmanj 30.000 oseb, da bi mogli gi-bauje za neodvisnost zatreti. Njega samega bodo gotovo zaprli prvega. Gandi upa, da bodo vsi narodi sveta, ki imajo še čut za pravičnost, nastopili zauj iu Angležem pojasnili ujihove zločine v Indiji. V govoru v Ahmedabadu je ponovil svojo izjavo, «la se pasivni odpor ne bo ustavil prej. dokler ne bodo on in njegovi pristaši aretirani. „Pohod mučemkov" London. 10. marca. k. Gandi je izdal zadnja navodila, kako naj se izvaja ueposluš-iost proli britanskemu režimu . S petdesetimi najzvesteišimi pripadniki bo iz samo--lana Satvasraba peles mesta Ahtuedaba od- Aleae. tO. marca. AA. Danes je prišlo Pireju do ostrih spopadov med pire>khni ue-odrejenim! delavci in komunisti. Delavci so priredili veliko skupšiiuo v pirej-keni gledališču. Na skupščini uaj bi -o bilo govorilo o ureditvi plač povodom pr- ^iasitve Pireja «t 1 Kom, organizacije v Bitdapesii odkrtte Budimpešta. 10. marca. \A. Pred nekaj ik'tvi je policija prišla na sled m vint komunističnim organizacijam. Preiskava jo ukoî- tla da jt- .ef teb organizacij odvetnik Josip Reves. Tekom hišue preiskave prt tem odvetniku je policijo zaplenila veliko količino prepajjaud-tiega ц- tdiva. tXlvetnik in njegova »ii -ti i>hl,v> nji; kouiunisi-л v nmot»ili pnKfsih, šel pes ua pot proti Cambayu, ki je oddaljen kakih 00 km. Spotoma se bodo romarji hranili le od tega, kar bodo dohiti vbogaime od prebivalstva iu bodo pili sanio sludenčnico. S seboj bodo vodili konja, ki ga 1k> smel zajahati le tisti, kdor bi tako omagal, da ne bi mogel peš nadaljevati pota. Toda pot mnčenikov, kakor je Gandi sam uazval ekspedicijo, se ne bo nikjer ustavila, ue podnevu ne ponoči. Ko bodo prišli do mesta Borsad, kjer so velike soline, se bod<:> ustavili na bregu reke Mahi-Sagar. Tu bo Gandi govoril, vzel nekaj soli in jo razdelil med sveje in ozuanil propad krivične britanske zakonodaje.-, ter proglasil najvišje pravo indskega naroda, da samo svobodno uživa sadove domače zemlje. To simbolično dejanje je predvsem naperjeno proti najnovejšemu, tako zvanemu Indian Sali-A d zakonu, ki ustanavlja državni monopol za produkcijo in razprodajo soli v Indiji. Že samo to Gandijevo dejanje si vlada lahko tolmači kot ščuvanje proti obstoječim zakonom in ga ukaže -apreti. Stavke v Indiji se pričete Kalkuta. 10. marca. A.A. Dau?s je pričelo stavkati v predilnicah v okraju Titaghur 20 tisoč delavcev. V neki predilnici jc prišlo do spopadov. Policija je stavkajoče razpršila. Krvav pretep med de lave! in komunisti I rano kakih 500 oboroženih k-miuiiislov, ki so v začeli razgrajati in motiti skupščino. Nastalo je medsebojno prepiranje iu tepež. tekom katerega je bilo ranjenih 5 komunistov. Naposled s*> se komunisti spoprijeli z delavci pred gle-' dališčem iu so medseb jno ob&ireljevah. Pri ......... r t ^ ; tem je .bilo ranjenih 30 delavcev. Redarslvo bodno Itiki». Vled «kupščiiv je vdrlo v dvo- ! je interveniralo iu aretiralo 160 komtmistov. Nun ci' Orsen? ç'o odlpoîcva9 v Rim Budimpešta. 10. man . n. Papeški nuncij j t esare Orseui^o jc danes «[u--i,l Bu 1»шрс5-кч 1 da od p«, tuje še zj n--i»olike c.isa v Rim. proden ! nastopi svojt- novo n" -to v 'нч-iiuu. Prosvetni minister, ^rol Kl-belsbci zunanji minister I > alko «b.»' ч itsi.i /K,.- i c r številna .b-u-tva -o priredila nunciju prisrčno poslovilne ovucije. Caretown. 10 marca. AA. V Rawsonvillu Kilo v- -Omori Fvi'Cp'-î ir. dctstftčisi ranjenih ч Lv.rooccv ut ve-': domačinov. Protesti nekatotlčanov proti verskemu preganjani» v Rusiji Danska. Protestantska cerkev v Danski ie t», marca organlzlntla jx> celi deželi molitve molitve in denarne zbirke za preganjane kristjane v liusiji. Amrllčani, : Slovesen jiapežev protest proli tiranskemu morjenju sovjetske vlade v Uti«l|i dviga ugied njegov visoke službe v krSčanskem svetu. — Bishop Welldon. t »urbani. Sprejel sem vesli, po katerih je položaj lz,-le-luo težaven. — Anglikanski primas v Can-terbury. Papež se s svojim protestom ni prenaglil. Dejstva, ki se razvijajo, so mu dala prav.-: — Norih Mail. Presbitfrijanl. Artur I. tirovvn,' predsodnik presbitertjanskih ntisijonov v Združenili državah je od|>oslal jiismo (p» Reuterju), s katerim protestira proti vsakršniemu priznan ju sov Je i s ke vlade. dokler trajajo verska preganjanja v Rusiji. tzriicliti. Jevvicb Chroaiclo objavlja oster članek proti sovjetskim preganjali-i-m. ki ubijajo ludi iude radi njihovo vere in ki hočejo zatreti vsako idejo o veri in Bogu. Pravoslavni, škof Nikolaj, glavar pravoslavnih Rusov v Angliji, piše: »Onim, ki mislijo, da bodo protesti še bolj razkačili preganjalce, povem, «la boljševiki nc morejo več povečati zlodejstva, s katerim preganjajo vsako vero v Rusiji. : Metropol it Klemeni, glavar bolgarske cerkve je za ',!. marec c.h-edil molitve in -zbirke za preganjane kristjane. V Znano ie. da je tudi patrijarh Dimitrij v ime-mu srbskega pravoslavja protestiral proli preganjan ju vere v Rusiji. Kalviaisti. V 700 kalvinskih cerkvah v Ilo-landiii so v nedeljo kalvmski verniki poslušali govore r. verskem zaliratiju v Ouslji hi nato opravili molitve. »inška mirovna lisa. Nemška sekcija znane Prijateljske lige med konlesljami jo n:t kongresu v Berlinu izrazila globoko obžalovanje in protest«-proti boljševiškim protivei-skim metodam. Mcdnarodua «lelavska iv«-ki protestantskega delavstva je v imenu svojih organiziranih članov v Danski, Nemčiji. Holandski, Poljski in Švici tudi izrekla odločen protest proli zatiranju verske «vtw bode v Rusiji, kakord -mo že oh.-ežneie poročali. Zakon proSi terorju ho s&re:et Dunaj, 10 marca. r. Poiitiina atmostera radi zakona proti terorju se je popolnoma razčistila in se lahko računa s tem, da je sporazum med meščanskimi strankami večine in socialnimi demokrati v tem vpraša..ju popoln. Pričakuje se, d -i bo šc v iem zasedanju, to jc do 12. t. m. zakon z neznatnimi spremembami sprejel. Meščanske stranke ozraiu-jejo ta sporazum kot velik poraz socialnih demokratov, ki «o morali sprejeti predlog meščanskih strank. Bos za ko'ekîivizajo vasi Moskva, 10. marca. n. Do 1. marca se jo ustanovilo 110.')00 kolektivnih gospodarstev, v katerib se nahaja Î4.3 milj. kmečkih gospodarstev, skupaj 05% vseh kmečkih gospodarstev v Rusiji. Varšava, to. inarca. n. Neki varšavski opoldanski list javlja, «la so se v obmejnem okraju Ostrog v Beli. Rusiji uprli kmetje radi zaplcnitve poljedelskega orodja in aretacije številnih kulakov ter da -o jo 2000 osel) zbralo pred poslopjem sovjetskega poveljništva. Oblasti s<> izpustile vse aretirane©, zaplenjenega poljedelskega orodja pa niso vrnile. Množica je hotela nato prekoračiti poljsko mejo, kar pa je preprečilo sovjetsko vojaštvo. Potrdila te vesti ni. Masaryk odide na oddšh Praaa, tO. murca. nt. Po naporih proslave rojstnega dne je predse-tlnik \lasaryk na priporočilo svojih zdruvit-ikov -klenil. da odpotuje trni hodu ji te«leii na duijši oddih v iuoz.cmstvo najbrže na francosko riviero. 20 letnica Lacgerjeve smrti Dunaj. 10. marca. n. Krščanska «oeuilna stranka je priredila včeraj ob dvajsetletnici -m rt i svojega ustanovitelja in najpopularnejšega dunajskega župana dr. Luegerja spominsko mašo v votivui cerkvi, katere so so udele. žili zvezni predsednik Miklas. zvezni kancler de. Schober ter vsi krščau.-kosociuhii mandatar, li in [wlitiki. Načelnik dunajskih krščanskih sociulcev. poslanec Kunschak jc imel na množil,- nagovor, v katerem j označil kot neuieš. Ijivo hrepeueuje vseh krščanskih sociulcev, da bi -i uic^to Dunaj :opct priborili «xi social ai It demokratov. Po cerkveni službi jo prišlo na ligit do tmičueua incidenta. Prireditelji so hoteli potom zvočnikov -aipruvi lleydnovo zvezan himno. 1'ovaiua z« gramofonske plošče pa je [»oslalu ploščo. n«i kateri jc bila na ctit strani Uevdnovu himna na dri-.-ч strani pa Kienzlova himna. Opcr iuv pa se je zmotil in je sprožil Kienzlovt» himno. Množica jc videla v tetn politične prov kaiijo. ker tudi pri govoru poslan-c i Kuiisciiaka zvočniki pi-ч» tuukcioniruli ter je Kunsch-tk -ovoii' samo najbližji okolici. Polici, ja je morala / uaj\cčjim nuporom ščititi zvočne naprave. Dve va ici zasul plaz Pariz. Iti. шагса. n. V poplavljenem o«m i ju jc v dolini reke Nv i uou prt Millau ogro-lut-u gorski plaz za-ul dve majhni vasici in 11 j)o-,iii'czr»ih kuictij. Uuičcui -o neštcvibii vino-gru-li. Prebivalci so bili pravočasno posvarjeni, tako da iti smrtnih žrtev. VI askL-.sjloa. 10. marca AA Pogreb umr K-à i ivšega predsednika Tafta bo jutri. Proti preganjanja krščanstva v Rusiji Velika protestna manifestacija v Ljubljani Pri cluuašnji protestni manifestaciji hodu bratsko sodelovali Slovenci, Rusi in Srbi; nastopil bo po en slovenski, ruski in srbski govor-.aik. Pokazale se bodo pretresljive in krasne skioptične slike. Dva odlična pevska zbora bosta pela najlepše ruske cerkvene skladbe. Slovenski akademski cerkveni zbor bo zapel: a) Pod tvojo milost; b) Otčo naš (Verbicki); c) Ti že čistuja (Bortnjanskij); Ruski cerkveni koi bo za to priložnost pomnožen z mnogimi novimi močmii; nastopili bodo najboljši pevci ruske kolonije. — Občinstvo naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobijo v predpro-ilaji v trafiki Union«. Zanimanje za manifestacijo je izredno veliko. Začetek točno ob »smili zvečer \ veliki dvorani hotela Union«. Spored : 1. Tri ruske cerkvene pesmi. Akademski cerkveni zbor. 2. Preganjanje krščanstva \ lUisiji. Univ. prof. dr. Fr. Grivec. Krščanska Vubezen Zborovanje Vincencijeve konference. Ljubljana, 9. marcu. Ljubljanske Vincencijeve konference, ki čisto tiho in neopoženo vršijo samaritansko delo med najsiromašnejšimi izmed siromašnih, so imele v nedeljo popoldan v Marijunišču svoje redno četrtletno zborovanje, ki se ga je udeležilo blizu 30 delovnih članov. Zborovanje je vodil predsednik centrale g. Lavtižnr, ki je podal kratko poročilo o delovanju konference v 1. 1929. I/, poročil je razvidno, dn so v lanskem letu konference tuko v številu kakor v delu prav zelo napredovale in da je Vlncencijev duh prodrl tudi žc med akademično mladino, ki si v kratkem osnuje lastno konferenco. Po izčrpnih poročilih zastopnikov posame/.-nih ljubljanskih konferenc je sledilu debata, v kateri je bilo stavljenih več dalekosežnih predlogov, kako naj se udejstvovnnjr krščanske ljubezni v Ljubljani čini bolj okrepi in popularizira. Upravni svet osrednjega vodstvu je bil uoverjen. da sprejete sklepe čilnprejc izvedo Požar 1'olzela. 10. marca. V noči od nedelje ua pondcljck je /gorelo V Pod vinu pri Polzeli gospodarsko poslopje Alojzijo Predovnika. Zgorela je obenem vsa krma, stroji in drugo gospodarsko orodje. Le hitremu prihodu požarnih hramb sC je zahvaliti, da so rešili še hišo in kozolec. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Sumi se pa, da jc i>od-taknjen! V teku 6 mesecev je to žc tretji požar na Polzeli, in to samo na boljših gospodarskih poslopjih. Lastnik je bil zavarovan pri Vzajemni. Vendar škoda ni krita. Trgovec kupoval ukradene kokoš Murska Sobota, 9 marca. V zapor tukajšnjega sodišča jc bil pripeljan neki trgovec, ki jc obtožen, da je od ciganov sprejemal za neznatno ceno ukradene kokoši. Kakor se sumi, je v obmejnih vaseh več takih trgovcev, kar je za cigane in druge uzmoviče velika opora. 3. Večnnju pumjut. Kuski cerkveni kor. 4. Borbu proti brezbožnemu uiateriulizmu. Univ. prof. Aleksander Maklecov. 5. Protest proti brezbožnosti. Protn I). Janko vi ć. 6. Sliki; i/, preganjanja krščanstva v Rusiji. — Skioptične slike. Iluski cerkveni kor poje: 7. Arhangelski j: Gospodi uslyši inolitvii moju. S. Arhangelskij: l\ Bogorodice. 9. Vinogradov: Tebe pojem, tobe b la godu- rim. Vstopnina: Rezervirani sedeži 10 Din; drugi sedeži po 5 in po 3 Din, stojišča po 2 Din. Vstopnice se prodajajo v trafiki Union« — pred prireditvijo pa pri blagajni k obilni udeležbi vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Dr. Ivan Gralenauer 50 letnih go nailažji pot. oo katerem nrihaiaio bolezenske ka" v naše telo PRI BOLEZNI GRLA, hripavosli in nahodu so vsled tega neobhod io potrebne okusne ANACO I-pastille dr \Van.:erja Dobivaio se v vseh ekarnah Varupe se izdelkov ki v zadniem času imitiraio ANACOT-pastilie Slovenska hršč. sac. zveza na Koroškem SKSZ za Koroško jc imela (>. i m. svoj redni občni zbor v Celovcu. Občnega zboru sc je udeležilo izredno veliko število zastopnikov izobraževalnih, pevskih in dramatičnih društev. Zelo aktualno je bilo predavanje dr. B 1 ii ni-la o katoliški akciji iu o iioglobitvi verske zavesti na Koroškem. Veselo upanje nas navdaja, ker se je posrečilo dobiti toliko domov zn duhovne vaje, da bo v teku zimskega časa mogoče vsem stanovom iz župnij opraviti duhovne vaje. Krepko napreduje katoliško življenje /lasti v ■ tistih župnijah, k jer'so upeljnli stanovske nedelje. Ako bo naš živel j na Koroškem živel globoko versko življenje tedaj bo vzdržal tudi v narodnem oziru. Tajnik Zvezo g. Vinko /vvitter je podal pregleden referat o stališču, ki g,, /in zeina Zveza, kakor posamezna društva napram kat. akciji. Popoldansko zborovanje je bilo posvečeno pregledu o delovanju društev. I/ poročila blagajnika kakor tajnika posnamemo, da se jo v preteklem lotu poživilo društveno življenje v mnogih župnijah. Najlepšo uspehe pač beležijo pevski zbori, ki tako skrbno negujejo in čuva-jo koroško narodno pesem Obč. /boru so jo udeležil tudi delegat Prosvetne zveze iz Ljubljane. Bog daj da bi bil ta občni /bor začetek šc bolj intenzivnega kulturnega dela, ki nuj bo globoko zasidran v veri in v l jubezni do naroda. Lastovke - znanitke oom^adi Murska Sobota, 9 inarca. Znanilke pomladi. Dasi imamo zadnji čas prave pomladansko dneve, na lastovke šc nikdo ni mislil. Pretekli petek pa so sc nepričakovano pojavile. Nekaj časa so krožile krog cerkvenega stolpa, potem pa so letele proti severu. Žrtev brezvestnvza M. Sobota. 9 inarca. V samotnem gozdiču ob Muri so slučajno našli truplo Kutc Lcbar, po domače Pisačkine Kate iz Črensovec. Kakor kažejo okolščinc, jc nesrečnica postala žrtev grdega zločina. Bila je precej omejena. Govoriti ni znala. Vkljub temu pa so je našel neki brezvestnež, ki jo jc zlorabil. Ker nesrečnica, ki je postala mati, ni mogla preživeti sebe in otroka, je šla prek Mure in je poiskala v Babineih pri Ljutomeru služIlo. Pred tremi tedni je prišla v Črcnsovcc na obisk. Ko se jo zopet vračala domov, jc bila umorjena. Ko jc bilo truplo najdeno, je prišla na lice mesta komisija. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečnica zopet bila v drugem stanju. S tem se spravlja v zvezo tudi umor. Ker brezvestnež, ki jo jc zlorabil, ni hotel, da bi ga izdala, jo jc najbrž spremljal proti domu. v samotnem gozdiču pa jo je ubil. Ali se 1из zločin razjasnil, bo pokazala bodočnost. Sredi Masarykovili sluvnosti smo prezrli domač jubilej, ki ne sme ostati nezaznuniovnn, če naj nas ne zadene očitek nehvaležnosti. Na god sv. Tomažu Akv-inca je dopolnil 30 let dr. Ivan Grafenauer. Njegovo ime je znano daleč preko slovenskih mej v slovanskem znanstvenem svetu m gu bodo sreča val i še dolgo vsi, ki se bodo kdaj ukvarjali /. zgodovino slovenskega slovstvu. Doma pa nam ostane njegovo ime tesno zvezano z našo srednjo šolo in našim kulturnim delom — premnogim učencem bo ostal /u vodno i spoštljivem spominu resni in vestni, a zato vedno globoko čuteči profesor, «ločini gleda vsa naša javnost v njeni vzor velikega. globoko vernega in usovršenegu človeka. lako združuje Grafennucr v sebi troje veličin. katerih vsaka /ase bi zaslužila, da hodimo k njemu v šolo. da si ga postavljamo za vzor. Dr. Ivan Graleintuer je po rodu Korošec: rodil s< je v Veliki vasi pri Brdu v Sinohorskem okraju. Ljudsko šolo je obiskoval na Brdu :n v Beljaku, kjer je dovršil leta 1900. ludi gimnazijo Posvetil se je nato sluvistiki in germanistiki na dunajskem vseučilišču. Kako resno se j e posvetil svojemu stndiju. nam dokazuje dej-stvo, tla jo že kot visokošolce objavil v Jagiče-vem Archiv lin sluvischc Philologie nekaj jezikoslovnih ocen in daljšo studijo o naglasu v /iljskeni narečju. .Ni čuda, tla je takega marljivega in durovitegu slušatelja cenil veliki Jagič kot enega svojih najboljših dijukov Leta 1904 je končal vseučiliške studijo in naslednje leto /c v službi v Kranju opravil izpite Ob pouku naše literature je pač moral začutiti vso težavo, s kakršno jo bil tedaj zvezan tnk pouk. Dočim so jo literarno zgodovinski študij med Nemci in 1'rancozi hitro razvijal, smo na Slovenskem še vedno imeli v -oli samo Skctovo čitanko, ki je bila nesistematska in zastarela po metodi in tvarini. Glaser je bil dosti težko dostopen in zastarel. Zato se je Grafenauer že v Kranju lotil proučavanja domačega slovstva. Napisal je nekaj podrobnih razprav, a hitel je h kompendiju in ga že leta 1908 doloma objavil v izvestju kranjske gimnazije in izdal naslednje leto v samostojni knjigi prvi del od Pohlina do Prešerna. V hitri zaporednosti dveh let jc sledil drugi del njegove Zgodovine novejšega slovenskega slovstva«, ki sega do leta 1868. V načrtu je imel še tri knjige po 30 pol. ki nuj bi obsegale nadaljnje slovstvo, kar nam kaže veličino pisateljeve zasnove. Svetovna vojna je prekrižala toliko načrtov in nam vsem obrnila zanimanje drugam — na samoobrambo in samoohranitev. Lahko trdimo, da je ena izmed velikih škod, k: nam jih je povzročila vojna, tudi ta. da Grufenauerjevo delo ni končano. Vendar pu slavljenčevu delavnost ni prenehala /. vojsko. Ne le da je priobčeval cclo vrsto manjših podrobnih razprav i/ literarne zgodovine po Domu in -vetu« in Času--, marveč se je loti! prirejanja učne knjigo za slovensko literarno zgodovino in slovenskih čitank. Jasno, da so bila vojna leta na jmanj pri- merna za objavo kakršnekoli slovenske knjige, kaj šele literarnozgodovinske, ko moru biti vendar dokument naše narodno /.uvesti in rasti. Zuto je čakal ugodnejših časov in se obenem pripravljal in znanstveno poglabljal zu svoje nadaljnjo delo. Tuko jo v tej dobi izvršil tudi vso formalnosti v dosego doktoratu na dunajskem vseučilišču, kjer mu je komisija priznala to čast tu in uppluusu lire/ izpraševanju z ozirom na njegovo znanstveno delo. Usposobil se je tudi /a vseučiliško stolico v Zagrebu in dobil tam voniani legendi. Z dobo majske deklaracije; so zaveli tudi pri nas toliko sveži vetrovi, da je mogel objaviti /e prvi del svoje šolskemu pouku namenjene knjige Kratka zgodovina slovenskega slovstva L (1917). II. (1918). Ćo na j povzamemo sodbo o Grafcnauerje-voni znanstvenem dolu. moramo ugotoviti tele premalo uvuževane resnice: O Grufennuerjcvih slovstvenih /.uslugah se danes preveč molči in zelo po krivici jih omalovažujemo. Grafenauer je s svojimi podrobnimi razpravami dokazal, da bi mogel postati specialist zn katerokoli dobo iu katerikoli problem, o reči moramo, da je on lo znanstveno slavo žrtvoval trenutni potrebi, konipendijskeinu delu. Zato gre našemu sluv-Ijencu Grufenuuorju velika zasluga: dal nam jo prvi učbenik slovenske literarne zgodovine, ki bi ga brez njega morda še danes ne bi imeli. Posameznosti v učbeniku je lahko kritizirati strokovnjakom posumeznih dob; podati nam priročnik celotno zgodovine, in to ob tako maloštevilnih in raztresenih praldclih. je mogel le našli dopoldne neki fantje v temnem jarku truplo mladega, približno 25 letnega mladeniča. O toni gro/neni odkritju jo obširno poročal /o včerajšnji Sloveli ski list». Gro/.en /ločin jc takoj spravil pokonci |H> licijo. Kmalu popoldne si jo ogledala kraj zločina ludi posebna komisija, v kateri so bil državni pravdnik dr. Ogoroiltz. uprav nik policije «I r. C i u št i n. policijski zdravnik dr. Avrumo- Nebo v marcu Kras vedrih zimskih noči, ozvezdje Orion, s svojo okolico se polagoma bliža zapadli, dokler ne izgine v meglah obzorja. Oriona jo lahko prepoznati: čc sem obrnjen /. licem proti | jugu. zapazim sredi neba tri poševno in blizu j stoječe, enako svetle zvezde ter nad njimi in pod njim. še po dve svetli, -šmarni križe kot ga zovemo Slovenci, je pač najlepše ozvezdje celega neba. Niže in nekoliko proti vzhodu miglja najsvetlejša stalnica beli Si r i u s. Je glavna zvezda Velikega psa in nosi zato ime »Pasja zvezda«. Poleti, ob času največje vročine se nahaja na dnevnem nebu in obseva s Solncem vred našo zemljo V starem in srednjem veku so verovali na vpliv zvezd na zemeljsko življenje. Usoda vsakega posameznika in usoda celih narodov je določena in zapisana v krogotoku svetovnih teles Ni čuda da so pripisovali sožurenju dveh tako odličnih zvezd po- j soben vpliv, ki so ga našli v veliki vročini poletnih dni. Zato šo dandanes imenujemo to dne- j ve po Pasji zvezdi pasjo dneve«. Višje od Si- j lijn žari P r o k y o n v Malem psu. nad : njim so pa lesketata dvojčka Castor in Pol -I u x. V tem ozvezdju so nahaja Solnce poleti, ko stoji najvišje. Vzhodno od teli sveti rdeči j Regulus v Levu. Globoke na jugovzhodni | strani obzorja se pa prikaže Spica v ozvezdju Device. Veliki voz — najbolj poznana skupina zvezd — so počasi bliža zenitu in bo v maju opazovalcu točno nud glavo. Približno na vzhodni strnili, nizko nad obzorjem pa /ari A r e t u r u s. Na zapdni strani neba so poslavlja rdeči Aldeburnn v Biku z Gostosevci (Plcjudi). skupino slabejših ! zvezd, tesno skupaj stoječih in /ato lahko j o pazi ji vili. V ozvezdju Bika blizu Aldebaranu se nahaja največji — in zaenkrat tudi najsvetlejši — planet našega osolnčja Jupiter. Januarja jc bil viden cclo noč, sedaj pa zahaja vedno bolj zgodaj; koncem meseca zahaja že okoli polnoči. Saturn, drugi največji planet je viden sedaj na jutranjem nebu iti vzhaja začetkom meseca ob 4.. koncem pa ob 2. M а r s in Merkur sta nevidna, Venus sedaj Vo-černica jo še preblizu zahajajočemu Solncu, tla bi vzbujala s svojo svetlobo posebno po/ornost. /.uniniivo in vredno pogleda Ihi njeno srečanje / Luno nekaj dni )xi mlaju, dne 31 marcu. Solnce doseže dno 21. t. m ob pol 10 znak Ovna Noč in dan bosta enako dolga, imeli bomo pomladno ennkonočje ali okvi-liokcij. Prične se astronomska pomlad. A Sedanjemu človeku so zvezde bolj tujo. kot pa onemu prejšnih časov. Kot bi bile bolj daleč. bolj nedosegljive. Ceste naših mest so ozko. nikjer ni širokega pogleda na nebo in tam, kjer bi moralo biti nebo odprto, ga zastirajo oblaki črnega dima. Ljudem preteklih dni pa so zvezde merilo čas in odločevale usodo Po njihovi legi so določevali dnevne m nočne uro, naznanjale so jim čas setve in žetve, nndome-stovale uro in koledar. Takratnemu Zemljanu so zvezde delile značaj, srečo nesrečo, poroko, smrt, sploh vse, kar ima važnost v ž'vljenju. Razvila se jo posebna znanost — astrologija — ki je obravnavala te kozmične vplive na človeško življenje in bila v čislili ori mnogih, tudi najrnzboritejšdi in najglobljih duhovih prejšnih vekov. Njeni učenci so uživali spoštovanje in sloves višjih ljudi. Res je, dn so se že takrat slišali glasovi o neupravičenosti te vede in glasno klicali, tla je vsak sani svojo sreče kovač;, ne pa zvezde, ki sc gibljejo po zakonih iu nimajo ničesar skupnegu z zemeljskim življenjem. Pr, ti glasovi so bili redki, vera \ mistični vpliv zvezda pa tako velika, da ji niso mogli omajati temeljev. Kaj čuda, da sc jc smatral tedanji človek res kot dol — in še kol bistveni del — vsomirja, t. j. vesoljne celokup-nosti. Bil je sredi narave, vezan / njo s tisočerimi resničnimi in umišljenimi vc/.mi. užival jo je. pa bore malo poznal Zvezde inu niso bilo tuje kot modernemu človeku, saj so bile samo /.a to. da so mu svetile, merile čas in odločevale usodo. Človek se jc smatral /u vrh in središče vsega stvarstva in /ato se je čutil z njim ono. Naš čas je pomedel / astrologijo Njeni učenci so izginili in debeli folijami, viri vse astrološke učenosti se praše |mi starih knjižnicah in pričajo le še o vel,ki težnji človeka po mističnem in nadnaravnem. Žulibog, pu je s padcem tc krive vede izgubil človek /vezo z vesoljem. Osamel j c. Njegovo življenje no iz-zveneva več v kozmičnem taktu. Mrzle in neme sijejo zvezde nanj in brezbrižno začrtavnjo svoje poti po nebeškem svodu, ne meneč se /a stvari, ki se gode na izgubljenem prašku, naši zemlji. Če prelistavamo knjigo, obravnavajočo izsledke sedanjega zvc/.doslovju, so moramo čudili bistroumnosti in mogočnosti človeškega duha. Bistroumnosti zato, ker je uspel doumeti zveze in stvari o katerih sc znanstveniku, recimo pred petdesetimi leti še sanjalo ui in mogočnosti, ker more izmeriti skoraj neskončne daljine in povedati usodo svetov /a vekove naprej in nazaj. Znanost nas uči. da jo Solnce neizrekljivo velika, žareča kioglu, ki izžareva noč in dan, leto /u letom, brc/ prestanka ogromne množine toplote in svetlobo. Okoli Solnca se gibljejo v krožnicah zvezde, planeti imenovani, meti katerimi jo tudi naša Zemlja. Ti so ugasli in temni in lo na nj'h more kliti življenje. Vse ostale zvezde, ki jih vidimo, so pa solnca — žareče krogle — najbrže tudi središča gibanj temnih planetov — nosilcev življenja. In kui je glavno: zakoni, ki vladajo na naši zemlji, v našem osolnčju. vladajo povsod na drujfih svetovih. Snov v raznih oblikah i Gradben sezila Je pred vrati ! Nakupite in oglejte si bogato izbiro gradbenega železninst-.ega materijala, pri tvrdki z železnino LJUBLJANA Sv. Petra ccsta 35 in primerih kot jo poznamo na zemlji, je povsoo ista. Na ostalih planetih, na Solncu. na tujfl solncih in Iu jih svetovih. Povsod isti zakon in ista snov. Zopet smo našli /vezo / veseljem. Ne tiste navidezno duhovne ki naj bi vezale našo usodo / brezpomembnimi gibanji planetov, Lune in Solnca, temveč v resnici mistično in duhovno, ki jasno kaže na pravil- in poreklo vsega, na tisto, ki vodi do Bogu. Znanost je dognala enotnost v snovi in zakonih v najglobljih daljinah vsomirja. Zato se ne moremo ubraniti sklopa, h kateremu nas vodi logika. Če ie vse-■ eno, na naši Zemlji ali pa nn planetu daleč ne-I kje v prostoru, ki ga doseže. svetloba komaj po par tisočletjih in ki ga o/urjujo kur dve. mogočo tri ali pa še več solne, čc jc vse eno snov in zakon, tukaj in tam. potem je to delo enega Uma. ene Sile. enega Stvarnik.f. Vsi imamo enega očetu : črv v zemlji, ptič v zraku Solnce, l.uiiu in zvezde na nebu. Solnce mi je brat in Luna sestrica in drugi svetovi mi niso več tuji. Nisem več sa in v božjem stvarstvu Zopet se ('titini kot dol. kot bistven dol vesolja, ' :1 j im.mi 1 '•> ■ -\stnlo isti tzvor — v BogU. i Br. I Revmatične bolečine tudi Vaše življenje nevzdržno mučijo. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLET Vedno odstranijo bolečine, lako da Vam postane življenje veselo in vredno da se živi. Zahtevajte samo originalni zavoj „&>yeh"z modro belo-rdečo ~~ banderolo. tič, okrajni nadzornik Mozaik, več detektivov iu stražnikov. Mrtvi mladenič ji- bil oblečen v eleganten •temen površnik in temno obleko in čisto perilo. Vse nn njem j<- kazalo o veliki skrili. s katero sc je umorjenec oblačil. Obraz je kazal inteligentnega človeku južnaških potez, po vsem videzu Hrvata ali Srba. 1'ri njem so našli listnico, v kateri jc bilo 500 Dni denarja, in uro, ki je še tiktakala. V listnici so bili tudi neki dokumenti, iz katerih pn policija ni mogla ugotoviti identitete umorjenca. Več korakov proč od trupla so našli tudi očalu umorjenega. Robidovje v jarku je bilo vse polito s krvjo. Mladenič sam je bil ranjen v levo stran glave. Zločin se je odigral nujbrže že v soboto zvečer, Ziikuj truplo je bilo žo mrzlo. Pod nekako pretvezo so izvabili morilci svojo žrtev k strelski steni, tam sprožili mladeniču v glavo re vol versko kroglo, nato pu mrtvega zavlekli za noge v jarek. Po komisijskem ogledu so truplo prepel jali v mrtvašnico na Vič. Policija je zaslišala vse polno oseb, ki so slišali \ soboto zvečer neke strele, vendar se njihove izpovedi ne ujemajo docela. V preiskavi zaradi tega zločina tudi včeraj ni prišlo do nobenih novih momentov. Ugotovljeno je le toliko, da dokumenti, ki »o jih našli kri njem, menda niso njegovi. Truplo je bilo včeraj pozno popoldne sodno obducirano v mrtvašnici na Viču. Agencija Avala .je izdala o tem skrivnostnem zločinu naslednje obvestilo: Dne t), t. m. ob pol 11 dopoldne je bilo v nekem jarku za zidom civilnega strelišča pod Rožnikom najdeno moško truplo. Komisija je ugotovila, da je bil dotični moški ustreljen z revolverjem iz neposredne bližine v vrat za levim ušesom. Pri mrtvem so se našli nekateri dokumenti, na podlagi katerih bo policija skušala ugotoviti njegovo identitelo. Koledar ura: Sofronij, Osebne vesti Torek, 11. marca: Sofronij, škof; KriStof M.; Eulogij. — Vodstvo podružnice drž. hipotekarne banke. Z današnjim dnem je prevzel dr. Miloš Mar-lechini, dosedanji pravni referent filiale v Zagrebu, posle upravnika glavne filiale državne hipotekarne banke v Ljubljani in to do nadaljne odredbe. = i ojaška imenovanja. Imenovani so za vršilca dolžnosti poveljnika pomorskega zrakoplov-stvu kapetan bojnega broda Dragolin Valušnik in za vršilca dolžnosti poveljnika pomorske zrako-plovne šolo kapetan korvete Mihael Cangel. - Spremembe v orožništvu. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika smederovske orož. čete dunavskega orož polka orož. major Fran De-kval, do sedaj poveljnik ljubljanske orož. čete 8. orož. polka; zn vršilca dolžnosti poveljnika pripravljalne šole orož. kapetan II. razr. Slavko Ple-velj; na službo v štab drinskega orož. )>olka orož. kap. I. razr. Anton Čižman, do sedaj poveljnik pripravljalne šole 8. orož polka; za poveljnika li-jevanske orež. čete primorskega orož. polku orož. kap. I. razr. Lovro Boneti; za poveljnika kotorske orož. čete kap. 7 razr. Aleksander Mlakar; za vršilca dolžnosti peške orož. čete zet si;' orož. polka orož. kap. I. razr. Pavel Šturm; za pobočnika zetskega orož. polka orož. kap. I. razr. Stanko Palčič; za službo v štab zetskega orož. polka orož. kap. 11. razr. Franjo Slojan; zn poveljnika zaje-čarske orož. čete moravskega orož. polka orož. kap. I razr. Dragotin Šinkovec; '/a vršilca dolžnosti poveljnika tetovske orož. čete vardarskega orož. polkn orož. kap. II. razr. Ivan Srdoč; za vršilca dolžnosti poveljnika pripravljalno šole vardarskega orož. polka orož. kap. II razr. Emil Paugere; za pobočnika vardarskega orož. polka orož. kap. I. razr. Vinko Rom; na službo v šlab vardarskega orož. polka orož. kap. t. razr. Rajmund Vatovec; za vršilca dolžnosti poveljnika novomeške orož. čete dravskega orož. polka orož. kaj). II. razr. Kre-šimir Grozdanié; za poveljnika mariborske orož. čete dravskega orož. polka orož. kap. 1. razr. Alija Djemidžič; za poveljnika mursko-soboške orož. cele dravskega orož. polka orož. major .losip Boič; za vršilca dolžnosti poveljnika pripravljalne šole dravskega orož. polka orož. kap. II. razr. Milan Pešut; za poveljnika slavonsko-brodske orož. čete savskega orož. polkn orož. kap. 1. razr. Ferdinand Polak; na službo v štab savskega orož. polka orož. kap 1. razr. Vilko Modic. do ?ednj na službi v štabu 8. orož. polka in za vršilca dolžnosti poveljnika bosansko - pelrovačke orož. čete vrbaškega orož. polkn orož. kap. II. razr. Gustav KržiSuik. Novi grobooi -f- Smrt rešiteljica. Iz Št. Jerneja: V soboto je umrl un Javorovicl pos. Zagon- Ant. Skoro 10 let jo ležal v postelji, vedno vdan v voljo božjo, brez godrnjanja iu pritoževanju, čeprav je bil v nadlogo sebi in drugim. Ima (»osebno bolezen: po vsem životu se je tresel, tnko. da še hrane nI mogel sam uživati. Da je imel vsled vednegn ložanja na telesu |>olno ran. se razume. Bog mu bodi plačnik! t Horo. V nedeljo dne •_'. marca je za večno zatisnil oči g. Vernik Pavel, posestnik v Sp. lločnh, ubožni oče, ustanovitelj in bivši načelnik gasilnega društva, bivši župan, cerkveni ključar itd. Pogreb se je vršil v sredo dne 5. marca s sv. mašo ob pol 10 dopoldne. Da je bil ros zelo priljubljen med taruni in vaščani, so pokazali ljudje domačo fare in drugih vasi, ker so se udeležili v tako rnnogobrojnem številu pogreba. Videli smo tudi, kako je bil priljubljen pri gasilcih, katerih se je udeležila pogrebu lepa četa (70 članov iz 12 gasilskih društev), na čelu ji gasilski avtomobil mariborskih gasilcev, za njimi pred rakvijo pa godba bralnega društva v lločah. N. p. v m.! Mala kronfba ir Poučno potovanje naših hotelirjev v Švico. V začetku maja priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji poučno potovanje naših hotelirjev v Švico. To potovanje bo trajalo 12 dni in si bodo ude-ležniki ogledali vse večje kraje in letovišča v Švici. Cena je izredno nizk. tei slano potovanje v II. razredu 4590 Din, p: °tncr moremo upoštevali, da bodo udeleženci u :vali prav posebne ugodnosti. Podrobnejše informacije daje Zveza zn tujski promet v Sloveniji v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Prijave se sprejemajo samo do 20 t. m ir Tat v žiipniščii v št. Jerneju na Dolenjskem. V petek dne 7. marca je prišel po opravkih v župnišče g. župnik Omahen iz Bele cerkve. Ker je eest:i lepa. se jo pripeljal s kolesom. Kolo je kusl.il kar v veži, misleč, da jo v župnišču na varnem pred tatovi. l'a jo je primahal od nekod potepuh, ki se jo že ves dan potikal i>o Ht. Jerneju in med 3. in 1 popoldne iz veže ukradel 1500 Din vredno kolo. Tat je po opisu znan, in je verjetno, da bo kmalu prišel v roke pravici, kolo pa lastniku, kateremu je bilo pred leti že enkrat ukradeno. nazaj. Zanimive izkopnine v Južni Srbiji. V vasi Algunji, [iri Kumanovem, v Južni Srbiji, so na kraju >SeIišču že dolgo opazovali sledove nekakih razvalin, za katere so kmetje mislili, da so ostanki stare cerkve, katero ^o porušili Turki. Ta kraj so kmetje smatrali za svet in so verjeli, da mora umreti vsak, ki se bo s krampom dotaknil tega kraja. Učitelj Dušan Popovič in še nekaj pogumnih kmetskih fantov so vseeno pričeli odkopavati le razvaline. Našli so v zemlji zidove, debele okoli 1.20 m, zidane iz karana, malte in žgane opeke. Kosi opeko so različno veliki, celo tlo kv. meter obsežni in petnajst centimetrov debeli. Našli so tudi star grob s človeškimi kostmi. Ko pa so jih prenesli na svetlo, so razpadle v prah. Denarja so našli vsega skupaj le en majhen denar iz rimskih časov. Na tem kraju je bila najbrže kaka rimska naselbina. ir Bankovci po 20 Din namesto stolnkov. V Velikem Bečkcrekn se je te dni vršila razprava proti Milanu Stanoševiču, agentu i/. Belgradu, ki je bil obtožen, da je bil mesecu januarja tega leta v Belgradu, Vinkovcih in v Velikem Bečkereku pri raznih trgovcih m plačal račune namesto s slodimirskimi bankovci s sta-r i m i bankovci i>o 20 Din, ki so prvim zelo jk>-dobni. Na ta način je v Bečkereku ogoljufal štiri trgovce. Eden od teli je goljufijo takoj opazil in jo prijavil policiji, ki je Stanoševiču aretirala. Pri osebni preiskavi so našli pri njeni še mnogo sturili srbskih bankovcev po 20 Din. Sodišče je Stanoševiču obsodilo nu poldrug mesec ječe. Podobne goljufije se dogajajo še vedno tudi pri nas. •k Radi zobobola umrl. V Bajmoku v Vojvodini je prejšnji teden umrl črnogorski do-brovoljec Branko Vitojevič. Mučil ga je hud zo-bobot in iskal je zdravniške pomoči pri dr Mu-čakovskem, ki mu jc izdrl zob, čeprav je imel ves obraz zatekel. Vitojevič je odšel domov, čutil pa je vedno bolj strašne bolečine in je umrl po tridnevni agoniji. Zastrupljena mu je bila namreč kri. V Bnjmok je odšla posebna sodna komisija, ki je ugotovila, da je Vitojevič umrl res zaradi zastrupijenja krvi in je uvedla preiskavo, kdo je kriv njegove smrti. ic 72 leten starec zaklal svojega vnuka. Pred dnevi je bil izvršen v Bagdanovcih pri Vukovaru krvav zločin. Kmeta Martinu Čikn-noviču so našli pred njegovo hišo mrtvega, z veliko zevnjočo rano na vratu. Čiknnovii'. jo bil znan kot pijanec in ljudje so vedeli, d« je desfct dni zaporedoma pil. Zato so sprva mislili, dn gre z a saitioumor. Orožniki pu so v preiskavi ugotovili, dn je Martina zaklal njegov ded, 72 letni starec c ika Čikanović. Martin je deda pretepal in ga vedno preganjal ter je starec izvršil tu zločin v obrambi. Čika čikunovič je bil aretiran in izročen sodišču. Dejanje je že priznal. ic Samoumor. liraslovče: V nedeljo zjutraj so našli obešenega na svojem gospodarskem poslopju nad 00 let starega posestnika A. H. Kaj je gnalo starega moža v takšno smrt, se no ve. Oženjen. brez otrok, je bil priljubljen vsled svoje delavnosti ter je dejanje storil prav golovo v hipni blaznosti. ir Razpored zn pregled motornih vozil v letu 193(1. Dne 11. marca 1030. Maribor, levi breg. — Dne 12. marca 1980. Maribor, levi breg in mesto (zamudniki). — Dne 14. marca 1930. Maribor, desni breg. (V Mariboru se vrše pregledi pred uradom predstojništva mestne policije ob 14.30.) — Dne 13. marca 1930. Ptuj. (Ob 14 na sejmišču.) — Dne 15. inarea 1930. Celje (mesto). tOb H pred mestno garažo.) — Dne 17. marca 1930. Murska Sobota. (Ob 13 pred hotelom Dobraj.) — Dne 18. marca 1930. Marenberg. (Ob 15.15 nn trgu pred sodiščem.) — Dne 20. marca 193o. Ljutomer. (Ob .4.30 na trgu pred okr nač.) Gornja Radgona. (Ob 14 pred kolodvorom.) — Dno 21. marca 1930. Šmarje pri Jelšah. (Ob 1 pred okr. nač.) — Dne 22. mana 1930. Celje (okraj). (Ob 8 pred mestno garažo.) — Dne 24. marca 1930. Prevalje. (Ob 1530 pred kolodvorom.) — Dne 26. marca 1930. Konjice. (V Mariboru pred uradom predstojništva mestne policije. Ob 14.30.) — Dne 27. marca 1930. Sloven;trradec. (Ob 15.45 na trgu pred okr. nar.) — Dne 2K marca 1930. Dolnja Lendava. (Ob 13 tneu okr. nuč.) — Dne 29. iimfcn [930. Gornji grad. (Ob II pred okr. nač.) — Dne 31. inarea 1930. Ormož. (Ob 14 pred gostilno Uajh.) — Dno I. aprila 1930. Šoštanj. (Ob 9.30 pred občinskim uradom.) Vr ir Z« poslu;, čas priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Anton: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 Din; Foerster Anton: Cantica sacra ili. del za moški in ženski zbor, 30 Din; Foerster Anton: Lamentacije in očitanja za mešani zbor, 8 Din; Hribar p. Angelik: Postni in velikonočni nupevl za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi |>o 10 Din; Ki-movcc Fr.: Rlliar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu zu mešani zbor. Partitura 21 Din, glasovi jio 8 Din; Premrl Stanko: cerkveni moški zbori, 40 Din; Premrl Stanko: Slava Sv Križu Postne pesmi za mešani zbor, 14 Din; Premrl Slanko: Cerkvena ljudska pesmarica, 50 Din, glasovi po 2-1 Din. ir Oseba, kateri sem posodil lansko lelo rabljen pisalni stroj znamke »Remington naj se oglasi. Stane Rebolj. ir Pri hripi (iillhienci), sploh vselej, kadar sc čutite nerazpoložene, nadrgnite še isti večer svoje lelo i Alg«. Občutili bosle takoj svežost, temperatura bo popustila, spanje pa bo lahko in zdravo. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica 10 Din. ir Sijajuo bele zobe boste dobili z uporabo svetovno znane Odol-pasto, ki poleg uporabo Odol-vode zu usta jamči za popolno higiensko nego zob. Cena male tube 8 Din, velike tube 13 Din. Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. ir Pri živčnih boleznih, glavobolu so imele Togul-t.iblelo v milijon slučajih izboren učinek. Učinkujejo enako proti revmatizmu in boleznim vzled ozebline. Eden poskus zadošča. Zahtevajte v lekarni prave Togal-tabMe ir Vedno sveže praženn kava pri O. B. Motoh, Ljubl jana, Vodnikov trg 'î. Nesreča ne počiva — Drevo ga je pokopalo. 20 letnega Flisar Viktorja, hlapca pri Francu Cipotu v Pr^danovcih je zadela huda nesreča. Sekal je drva. Naenkrat so je zganil in zvalil proti lijentu debel hlod in še preden je fant mogel od skočit i, ga je pod seboj pokopal. Fant je dobil zelo močne poškodbe. Prepeljali so ga morali v bolnišnico, kjer bo moral biti operiran. Dzletnikom K Sv. Jfatarim priporočamo z a povratek v Ljubljano pot skozi ločniško dolino v Medvode. Za oddih in okrepčilo med potjo priporočamo «jostilno »Rudarski dom«, Knapovže«! Topla in mrzla jedila! Izborna pijača! Prvovrstna postrežba! Ljubljana Kai bo danes? Union, velika dvorana: Manifestacija proli preganjanju krščanstva v Rusiji. Govore dr. Gri-vec, dr. Maklecov in prota Jankovič. Sodelujejo akademski pevski zbor in umetniki ruske kolonije. Začetek ob 8 zvečer. Univerzitetna zbornica. Predavanje g. Emila lluumanla: O spominih starega slovanofila -, Ob 0 zvečer. (V francoščini.) Lekarne;. Nfčno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Ivurall, Gosposvetska cesta 10. v 0 Slika gaspe Jerice Oblakove razstavljena. V izložbi trgovine r^Elite v Prešernovi ulici je razstavljena oljnata slika gospe Jerice Oblakove, ki danes prrznuje svojo veliko starost — 80 letnico — v popolni čilosti in zdravju. Jubilarka je zadnja še živeča iz znane šentpeterske stare hiše in gostilne r^pri Jerneju« in mati znanega ljubljanskega odvetnika in pisalelja-turista. Slika je delo znamenitega portretista akad. slikarja Frana Ster-leta. Tudi mi se pridružujemo skromni in priljubljeni gospej jubilarki z vročo željo: »Še veliko let med nami k 0 Ljubljana za žrtve puvodnji v južni Franciji. Ljubljanski župan g. tir. Pue je povodom vesti o katastrofalni povodnji v južni Franciji, ki jo zahtevala poleg velikih gmotnih tudi številne človeške žrtve, poslal naslednjo brzojavko pariškemu županu: Občinski svet in mesto Ljubljana v Jugoslaviji Vas naprošata, da blagovolite biti tolmač našega sočutja za žrtve povodnji v južni Franciji. 0 Visok obisk na Rakovniku. V Ljubljani se jo mudil v preteklih dneh — kakor smo že poročali — vlč. g. C n n <1 e 1 d kol zastopnik vrhovnega predstojništva salezijanske družbo. Obiskal je zavod na Rakovniku, kjer prav lepo prospevajo zlasti obrtne šole in praznični oratorij v Salezijan-skem mladinskem domu na Kodeloevem. Kot rojenega Francoza ga odlikuje ljubezniv in fin nastop. Povsod je bodril mladino, naj se vzgaja v dobre državljane, zlasti pa v dobre kristjane, da bodo kdaj sposobni bili ponos cerkvi in državi. O Ljubljani in slovenski zemlji sploh se je zelo pohvaluo izrazil. 0 Občni »bor »Rdečega križat. V nedeljo dopoldne se jo v magistralni dvorani vršil občni zbor oblastne organizacije Rdečega križa-. Obširno poročilo o tem občnem zboru je priobčil že včerajšnji Slovenski list . Občnega zboru se je udeležilo nad 70 delegatov in so bile zastopane skoraj vse slovenske krajevne organizacije. Občni zbor je. otvoril predsednik dr. K r e j č i, ki je omenjal, da se bo Rdeči križ v bodoče zavzel tudi za vrnitev naših rojakov, ki so še v ruskem ujetništvu, in za varstvo otrok naših izseljencev v Nemčiji iu v Ameriki. Z občnega zbora sla bili poslani udanoslna brzojavka Nj. Vel. kralju in pa pozdravna brzojavka glavnemu odboru Rdečega križa . — lz tajniškega poročila, ki ga jo podal g. Malnurič, je razviden velik porast in živahno gibanje Rdečega križa . Najbolj marljivi sta organizaciji v Gitštanju in v Ljubljani, pa tudi po Štajerskem se organizacije živahno gib-jjejo. Blagajniško poročilo je podal g. Me Se k. v Rdeči križ je med drugim samo lansko ostro zimo izdal za lOO.OUO podpor. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ponovno dr. Krejtil, v odbor pa gospo Tavčarjeva iu Semečeva ter gg. Wester. dr. Rus, tir. Fettich, dr. Мауег, Lužar, Hočevar, Mal-nurič in mr. Sušnik. Po volitvah se je razvila živahna debata o nežnih predlogih. Ne mutlfr s vohu oiroh t ribtlm oljem ampak dajajte jim Jemalt ie zlalortuncni prašek, prireicn s 30°/,, ribjega otja in s suhim s:\-lnimckslraktom, čegarre-dilnost jc splošno znana. Dobiva sc v vseh lekarnah. Uho želim biti posebno lepo tedaj vzamem Feller jevo Elsa-Crema-pomado, ter z njo zjutraj in zvečer nama-žem obraz, vrat, ramena tn roke. S tem dobiva koža novo hrano in mladosten izgled; brez sledu so izginile sončne pege in vse nečistosti ! Za lase pa vporabljain samo Fellerjevo Elza-pomado za rast las. Delajte tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vam! Po poSfi 2 lonca eue ali po 1 lonec vsake Elza-ponndc k tati" lil Ulit franku, če se ilcnur pošlje naprej; i>o povzetju Sil Din. Dobiva so povsodi Kjer ne, izvolile naročiti naravnost pri: EVGEN V. FELLER. tekamar Stubica Donja, Elzatrg 134 0 Odličen japonski učenjak ua obisku pri akademičnem slikarju Pranju Sterletu. V spremstvu odlične družbe in znane, zelo priljubljene naše .Japonke gospe Skuškove, je jx>setil učenjak zoo-log dr. Tohru Uchida, doeeut na univerzi v Tokio, s svojo soprogo našega mojstra in portretista Ster-leta v njegovem slikarskem ateljeju palače Ljubljanske kreditne banke. Z velikim zanimaujcni si je ogledoval slike in soproga se je vpisala v spominsko knjigo z lepimi besedami v japonskem je-ziku in pisavi. Omenjeni japonski profesor se je mudil v Ljubljani, kjer je bil gost vseučil. prof. dr. Jovana Hadžija in si baje ogledal tudi zoološki institut, nato odpotoval na našo lepo adransko — rivijero. Od tam se odpelje v Pariz in Berlin, po-tem zopet nazaj na Japonsko. 0 hi/ormacijski dnevi o kali/, s plinom: Kuhanje in peka na plinu je za marsikatero gospodinjo še vedno predrago. In zakaj? — Le radi tegu. ker ne kuha varčno, ker ne štedi s plinom. Kako naj se ravna s plinom, da se kuha in peče mnogo cenejše kol nn premogu in drvah, bo povedano in pokažimo na predavanjih, dne 28., 27., in 28. I. m. Ker pa mnoge gospodinje, kuharice in služkinje nimajo časa. da obiščejo predavanja, bo v omenjenih dneh na meščanski šoli pri Sv. Jakobu (vhod iz Floiijanske ulice) ves dan na razpolago gospodinjska učiteljica, zastopnica tvornico Prometheus in sicer od 9 zjutraj do opoldan in popoldan od 2 do (>. Predavanje in poskusno kuhanje pa se bo vršilo dne 20. in 28. t. m. ob 8 zvečer in 27. t. m. ob 1 popoldne. Obisk je popolnoma ne obvezen in vstop prost. V interesu vsake gospodinje, kuharice in služkinjo je, da zahteva informacije pri tej strokovnjakinji, da si ogleda moderne plinske naprave in da si s plinom olajša vsakodnevno delo v kuhinji. 0 Vreme v Ljubljani na dan 1(1 niućeuecv. Zjutraj megla do 10. Najnižja temperatura —04" C. Potem je zasijalo loplo solnce in temperatura se je dvignila na -i 11.S" C. Popoldne je veter precej hladil sicer prijetno toplo oarpčje. Barometer 759.9. — Ker smo praznovali včeraj god 40 mučen-cev, je po starih vremenskih pravilih pričakovati sedaj 40 dni lakegu vremena, kakršno je bilo včeraj. Vremenoslovski maloverneži sicer pravijo, da stara kmečka pravilu več no drže dandanašnji. Po-čakajmo, (»a bomo videli. © Gneča pri rokoborbi ni zahtevala samo žrtev v obliki pohojenili kurjih očes in drugih neprijetnosti, temveč so se pri njej udeistvovali tudi žepni tatovi. Izginilo je precej doz, žepnih robcev in nemara ludi l aka listnica z manjšim zneskom denarja. Od teli tatvin pa je dosedaj prijavljena le ena: dijaku Stanku Kozlovšku je izginila lepa, 500 Din vredna ura. Ura je bila dvokrovna ju Če imela monogram K. S. — Stanku Bervarju .je v telovadnici Narodnega doma biln ukradena srebrna ura. vredna 300 Din. O Javna dražba zariibljeuili predmetov bo dne 15. marca 1930 ob 9 dopoldne dalje na mestnem magistratu, Mestni trg SI, 1, pritličje. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski. © Drva. premog, koks kupujte pri družbi ^Kurivo ua Balkanu, lei. 3131. Maribor C! Klub slov. kal. akad. slureiiiislva. D rev i ob 20 uri sestanek v dvorani Prosvetne zveze. □ Лa delovnem trnu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: i ekonom. 12 viničarskih d nižin. 3 inajarji, 18 Itlajicev. lo sezonskih dclav-cev 3 pastirji. 1 vrtnar. 2 kovača, 1 kolar, 2 slaščičarja, 1 mlinar, 2 vinonoši, 2 jelonoši, 1 sedlar, 1 tapetnik, 12 čevljarskih pomočnikov, I fotograf, več vajencev kovaške, kleparske, mizarske, sodar-ske, tkalske, čevljarske in slikarske obrti. 0 kuharic, 8 služkinj, t postrežnica, 2 hotelski sobarici, I plačilna natakarica, 5 vzgojiteljic, 2 varuški in 2 šiviljski vajenki Q Vojne obveznike starejših letnikov, ki so čutijo za vojaško službo nesposobne, bo naborna komisija preglednla ludi ob priliki letošnjega glavnega nabora. Radi tega poziva mesini magistrat vse vojaške obveznike, rojene 1.1880 do 1901, stanujoče v mestu, ki so bolni ali se čutijo za vojaško službo nesposobne, da so javijo nemudoma, najkasneje do 15. I. m. pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu med uradnimi urami od 14. do 16. ure. Invalidom in stalno nesposobnim so ni treba javiti. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško izpravo iu domovuico. □ Prodira spoznanje. V svoji sobotni števiiik z dne b. t. m. je prinesel tukajšnji Večernih članek pod naslovom :> Potreba po delitvi niagdalenske župnije . v katerem se clankar zavzema za to, da bi Studenci dobili samostojno župnijo, ki bi jo naj prevzeli orel je kapucini. Polagomn torej vendar prodira spoznanje. '/,(•■ svojčas se je o predmetni zadevi sklepalo v sludenškem občinskem odboru, kjer je bila takrat večina proli temu. Razmero v prostrani magdalonski župniji so lake, da postaja iz globoko in tehtno utemeljenih razlogov vprašanje ustanovitve župnije v Studencih iz dneva v dan aktimlneje. Pa so preko omenjenega okvirjs segajo potrebe in dejstva. Dušnopastirski razlogi so, ki zahtevajo, da se v radvunjskeni okolišu zgradi nova cerkev za vernike nu najskrajnejši peri« feriji, kjer bi se vsako nedeljo vršila služba božja, ki bi se oskrbovala iz tnagdalonsko oziroma stu-denške župnijo K navedenemu važnemu vprašanju sc ob priliki še povrnemo. □ /Jata pariteta stanovanjskih najemnin. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sporoča glede poračunuvanja najemnine \ smislu zakona : Nuivuiiuiia i z. leta 1914 DAR MOL čokolada za odpiranje se očisti takratne občinsko dokladc v iznosu t9.9%. Takt» očiščena vsota iz leta 1014 so pouinoii 11-krat; tako se ilobi zlata pariteta v dinarjih. Dobljenemu znesku se doda sedanja občinska doklada (v 1. 1929 jc bila v Mariboru 20% k čisti najemnini. □ 0 odličnih ienuh svetovne zgodovine govori na prosvetnem večeru v četrtek, dne 13. t. m. dr. Roman Tomlnec iz Ljubljane. Ženske si gradijo nesmrtne spomenike v povestnici človeštva ne samo po svojem materinstvu, ampak tudi po svojem energičnem udejstvovanju na vseh sodobnih kulturnih popriščih. V to dejetvovanje našega žen-tstva bo posvetil dr. II. Toininec na prihodnjem prosvetnem večeru. □ Casino odlikovanje s strani predsednika 'I. O. Mawyka. Na slovesen način se je to dni obhajala široin domovine 80-lotnica prezidenta češkoslovaške republike T. Ci. Masaryka. Morda je »b tej priliki primerno, da se spomni javnost, da je bil prezident Masaryk i. 1921 izredno težka bolan in da je bila takrat poverjena njegova zdravniška oskrba prof. Syllabi, dr. Maixnerju in tudi našemu ožjemu rojaku docentu in primariju dr. i. Matku v Mariboru. Zdravniška oskrba je trajala dva in pol meseca. Db tej priliki je prejel dr. Mat-Uo Iz prezidentove pisarno sledečo zahvalo: Vele-spoštovani gospod profesor! Na direktni ukaz gospoda prezidenta si dovoljuje podpisana kancela-rija izreči Vam najtoplejšo zahvalo za zdravniško oskrbo, s katero ste se na tako učinkovit način udeležili pri zdravljenju bolezni g. prezidenta. Kancler prezidenta republike dr. saniai. □ V javno razprodajo pride danes dopoldne v skladiščih tukajšnje glavne carinarnice 1807 kg železja, dvokolo, konjska oprema, sani ter razni drugi predmeti; med temi tudi «Ieli radio-aparata. □ P ti > (iri ne ju ponesrečil 10-lcl.ni Franc Ha-Jiug, sin poljske delavke iz Selnice ob Muri. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. □ Za kruhom, V času od 3. do 0. t. m. je iskalo pri tukajšnji Borzi dela -zaposlitve 1300 oseb; praznih službenih mest je bilo 123, delo je dobilo 73 oseb, odpotovalo jih je 15. V evidenci je ostalo 9-17 oseb. □ Bdlelni-koncertni večer t> marib. gledališču. Voditelja in prvaka baleta zagrobške opere gospa Margarit-4 in g. Maks Froman, Ui sta dvignila zagrebški balet do slovesa najboljšega jugoslovanskega baleta 1er sta gostovala žo po neštetih velemestih s kar največjim uspehom, nastopita ludi v mariborskem gledališču in sicer v soboto, 15. t. m. Sodeluje poleg njihovega zelo zanimivega sporeda eden priznano najboljših jugoslovanskih barijo-nistov, ljubljenec zagrebške publike, g. Dr. Ilržič. Živčno iu duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna Franz-Josei grenčicu dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanj'-. Po izkušnjah slovitih zdravnikov zu živčne bolezni je na jiopleje priporočati rabo Franz-Josef -vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. Fraiiz-JoM-f.-givnčku se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Celle Večer slovenske narodne pesni}. V ponedeljek, dne 17. marca ob 8 zvečer se vrši v Domu v Samostanski ulici poslednji prosvetni večer. Z materinskim dnevom, dne '23. marca, ki so bo vršil v veliki dvorani Narodnega doma, bo Katol. prosvetno društvo zaključilo letos vseskozi uspelo serijo svojih javnih predavanj. Na zadnjem prosvetnem večeru bo predaval glasbeni kritik in este t g. dr. Stanko Vurnik iz Ljubljane o slovenski narodni pesmi, ki jo bo med predavanjem ilustriral 7. nastopom moškega terceta in ene sopranistinje. Vstopnice za ta večer se dobijo 2e danes v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. .O- Jubilejni koncerl celjske Glasbene Malhe. Ob obletnici 10-letnega obstoja in delovanja je celjska Gl. Matica priredila v nedeljo, t), marca popoldne v veliki dvorani hotela • Union • slavnostni koncert, ki ga je prenašal Radio Ljubljana. Kljub lepemu vremenu je bila obširna dvorana skoro docela zasedena tako po predstavnikih oblasti in meščanstva. Koncert je polarni I vseskozi moderno usmerjenost delovanja Matice in njenega učiteljskega zbora jwxl vodstvom agiluega ravnatelja Karla Sonc i na. Napravil je na občinstvo globok vtis po izbranosti programa kot tudi po preciznosti izvajanja. Hoteli bi pa slišali nekatere točke (zlasti po gdč. Marenki Plzakovi in ge. Mariji Sancinovi izvrstno podani klavirski koncerl Vladigerova) v in-timnejšem prostoru. Tako pa se je pri razmeroma slabi akustiki velike dvorano marsikaj razgubilo in razblinilo. Tudi bi slavnostnemu značaju koncerta bolj prijalo, ko bi bit program krajši. Pa kljub leni" je občinstvo vztrajalo kar cele Iri ure v dvorani in nastopajoče bogato nagradilo s priznanjem. & Sočin družabni večer. Novi odbor Soče je sklenil, da priredi v soboto 15. marca ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma svojim članom in članicam ter vsem primorskim Joželom in Jožicam družabni večer. Vstopnine ui. Ptoi Obrni zbori. Preteklo soboto ob 7 zvečer sc je vršil v Narodnem domu občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice. V istih prostorih se vrši dne 14. t. m. občni zbor Nabavljalne zadruge javnih nameščencev. Soštan> Materinski dan je bil sijajno obiskan. Dvorana jc bila docela razprodana. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo sporedu, ki je obsegal uvodno besedo, dekiamacije, pevske točke, slavnostni govor in Darinko« G. prof. Kovačič iz Celja je. v pesniškem govoru slavil mater-muče-nico slovenskega naroda. »Darinko- so dovršeno podali igralci tukajinieg.i Prosvetnega društva 7. nekaterimi gosli. Okrajna kmeiska zveza. V petek 7. t. m. se je ustanovila Kmetska zveza za naš okraj. Ob tej priliki sta imela v Slomškovem domu predavanje g. okrajni referent Vernik in g. Marko Krainc iz Maribora Odbor okrajne kmetske zveze se bo konštituiral pozneje.' Naši vtisi o Norveški (Zaključno poročilo našega posebnega dopisnika.) Tekom našsca bivanja na Norveškem sino izkoristili vsako priliko, da smo si ogledali razne zanimivosti in življenje Norvežanov. Tako sc nam je v soboto 1. marca, po 17 km teku, nudila možnost preoleda največje tovarne za smuči Hagen-lohans-son v Ski, malem mestecu, oddaljenem prilično eno uro vožnje z avtobusom. Tovarna je kot vse stavbe na deželi lesena ter najmoderneje in zelo praktično urejena. Praktično so nam predvedli posamezne faze dela na strojih ter nekaj ročnih del. V obratu ie bil rezalni stroj s 0000 obrati na minuto! Tovarna izdela letno do 15.000 parov smuči, od katerih je polovica namenjena za inozemstvo. Izdelujejo se skoro izključno le hikory smuči. Jako zanimivo je bilo jDojasnilo, da se izvrše krivine ročno in nc kot pri nas po modelu. To delo kot najvažnejše, pripada šefu g. Johanssonu samemu. Pokazali so nam zanimivo serijo različno barvanih povsem malih smuči, ki so izdelane ločno po velikem modelu. Uporabljajo iih za ukrase pri razstavah in reklamo. Tudi nam so poklonili po en par, pri čemer so jako pazili, da so bile enako liume-riranc. Po ogledu nas je šef povabil na zakusko, kjer smo imeli lepo priliko spoznati uzorno ureditev notranjosti ter prisrčno familijarno življenje. Na vožnji smo opazili ogromna dela, potrebna za razširjenje že obstoječe državne ceste. Cesta poteka ob obali ter ima nebroj ostrih ovinkov. Sedaj so se odločili, prisiljeni tu močno vzrasllem avtobusnem prometu, na razširjenje in delno odstranitev ovinkov. Ta dela bodo zahtevala ogromne stroške, ker obstoje bregovi, kot tu splošno, iz same trdne skale. Stroške računajo na en milijon norveških kron na km ceste ali po našem 15 milijonov dinarjev! In na tako težke zapreke nalete pri vseh javnih napravah. Neprestane detonacije tekom vseh dni, so nas opozarjale na težko in energično delo Severnjakov! Tekom Hohnenkollskih dnevov nas je dohitelo prijazno povabilo na obisk našega generalnega konzula g. Sam Eic. Povabilo nas jc zelo vzrado-stilo ter smo se istemu kaj radi odzvali, želeč spo-nati zastopnika naše domovine. Radi zaprek smo fiksirali obisk za ponedeljek po 50 km tekmi. Radi pomanjkanja časa smo pohiteli tja takoj jx> cilju, povsem nepripravljeni. G. konzul poseduje v Slani-dalu lik |3od Holtnenkollnoin krasno leseno vilo sredi prijaznega vrla. Na postaji električne železnice nas jc že pričakoval njegov najmlajši sin. Skoro ■.mo nato opazili na mlaju našo državno trobojnico, «nak, da smo na cilju! G. generalni konzul nas je sprejel iskreno, kot da smo že stari znanci ter nam -iredstavil svoje domače ter odlično družbo, ki jo ;c bil povabil na zakusko In že smo se tudi za-iletli v najintenzivneiši razgovor o norveški in naši domovini, doživljajih, potovanjih, gospodarstvu, športu iit lovu. V teh dveh urah smo nanizali lepo število j)ojasnil in razmotrivanj. In zopet smo spoznali kolosalen okus Norvežana za ureditev bivališča. Ni tu onega pretiranega luksuza, kot žal v Srednji Evropi, nego izredno okusna urejenost. Iz norveškega stanovanja veje domačnost, zdravje, toplina, svetloba! V tem stanovanju mora Norvežan preživete šest mrzlih mesecev! O. konzul nas je v vsem zadivil, v Oslu imamo idealnega zastopnika! Poleg ljubeznive soproge smo sjioznali 15 letnega sinka, imcjitelja več krasnih j)okaiov - nn Holmenkollnu je skočil že 44 m! — ter lep tip plavolasega nordijskega dekleta. Dva starejša sina sla mu odsotna na Finskem oziroma v Švici. Vsa družina smuča! Visoko gori na severu jiosediijc leseno ko-čico, kjer izkorišča lepe odprle terene, hodi na lov 1er si utrjuje zdravje. — Oni pa so sledili pazno pripovedovanju o naši novi ureditvi in napredku, ji r ometu. lepotah naših gora in niorja, o lovu na gamze itd. — <">s nam je tako bliskovito jiolekal. Le težko se je bilo ločiti od lako iskrenih, odkritih prijateljevi Temeljito smo izrabili ugodno priliko za propagando naših krajev. Seboj smo ponesli lepo število pokrajinskih slik ter vsakemu temeljito obrazložili naše lepote in razmere. Dali smo po prvem intervjuvu v : Aftenposten:< še enega ter, kol smo opazili, zapustili povsod ugoden vtis. Velika ljubezen Norvežanov do športa in narave se je razvila tekoni stoletij. Po cele mesece ga je mučil mraz, megla, led. Bele plasti so ga v gibanju omejile. Poslal je mrk. Iz tega položaja so ga rešile smuči, drsalke, sanke. Premagal je s temi enostavnimi orodji naravo in vse ovire. Dvignil se je v območje toplih solnčnih žarkov ter pohitel v oddaljena sela. Vzpostavil je z njimi promet, dvignil duševno razpoloženje, veselil se je doslej nepoznanih lepot ter pri tem našel zdravje, obnovo vsega življenja. Norvežani so redko zdrav, krepak in odporen narod, ki ga dičijo odlične duševne lastnosti. Norvežan je naraven, neskvarjen in odkrit človek! Vsako prosto uro izkoristi za gibanje v naravi. Ob nedeljah vre vse v priljubljeno Nord-marko in ob takih prilikah na mah ožive nepregledni gozdovi. Okoii smrek sc vijejo slokc. urne postave, v belili oazah, kjer so zgrajene skakalnice, pa preizkuša mladina svojo energijo, duhapvisot-nost in elastičnost. Na povratkih se je polagoma razvilo tekmovanje v brzini: kdo bo prejo doma?! Doline so izpolnjene po številnih dolgih jezerih. Tu pa so stopile v akcijo drsalke iu kmalu je zaslovela Norveška po svojih izrednih hitrostnih drsalcih. Ziina izpolnjuje tu pol leta in zato so postali zimski športi narodni in glavni junaki so ljubljenci naroda, ln njihovi uspehi so predmet občudovanja in priznavanja. Njih slike so razstavljene skoro v vsakem izložbenem oknu. Vsak Norvežan v Oslu si je ogledal interesanto izložbeno okno j>oliio daril Thorleif Ilauga. Šest kraljevih pokalov in šest 1. jiokalov za tek na 30 km! To je last »smuškega kralja«. Tudi prva norveška kraljeva rodbina smuča; ne izostane pri nobeni prireditvi, vztraja pri največjem mrazu, dokler se nc pojavijo zopel tekmovalci. Olat, simpatični kron-princ, jc do nedavna skakal na llolinenkollnu s številko kot vsak drugi ter bil in je še izredno priljubljen. Ta narod si je izvojevil svojo svobodo šele pred dobrimi dvajset leti. Živi pa svoje odporno, energično življenje 1er se kljub svojemu malemu številu od treh iu jxM milijonov zna uveljaviti kot največji iu najnaprednejši itarodi. Ing. Janša. Nedeljski šport Pretekla nedelj« sc je končala v znamenju nogometnih prireditev. Prvenstvene tekme. Ki bi sr imele pričeti šele 23. inu'rea so se pričele s srečanjem Ilirije in Ilennca že to nedeljo. To pti radi tega ker ima Ilirija obe prihodnji nedelji zasedeni / mednarodnimi tckniunii. Vršila si- je tudi prva mednarodna tekma. Kakor v prošlih nedel jah tako so tudi v tc-h dveh tekmah odpovedali sodniki. Smo pred jirven-stvono sezono in sezono, ki 1*> imela pur večjih mednarodnih tekem, lil ravno sodniško vj>r,i-šanje jk> sodnikovauju prošlih nedelj je eno najvažnejših. Kajti sodnik, kakor je bil v nedeljo pri prvi mednarodni tekmi, škoduje ugledu našega športa veliko več, kakor najtežji poraz. Nimamo pa nobeno potrebe, da hi postali slavni ravno vsled miših sodnikov. V sekciji je pur prav dobrih in sposobnih sodnikov in ti bi morali voditi vse najvažnejše tekme. kakor s sodniki lako tudi ne moremo biti zadovoljni z našimi klubi. Ne Ilirija ne Primorje nista zadovoljila. Iliriju, ki je premagala Hernies s 3 : (i. iu dosegla dve važni točki, te zmage, ni zaslužila. Ka jti I termes je Idi {isto enakovreden nasprotnik, šole zadnjih 23 minut Ljubljanske Vedno jo večje zaniiumtjo za ljubljansko komunalne zadeve. Zlasti jo aktualno vprašanje sedaj, ko mora občina iskati novih virov dohodkov za povečanje svoje naloge in zu izpadle velike dohodke radi maksimiranju trošarin. Danes podajamo iz referatov k proračunu meslne občine za 1930 par podatkov. Proračun 1930 in dolgovi. Potrebščine za 1930 so proračunane na 73.0 milijonov Din, od česar odpade na osebno izdatke 16.0 mil. Din ali '21.08'/ Največji odstotek osebnih izdatkov beležita zastavljalnica iu jragrebni zavod. Pri teh zavodih je tudi največ uslužbencev, ki imajo všteta leta. T u bi bili prav umestni detajli. Dolgovi občine iu vseh njenih jiodjetij znašajo 139 milijonov Din (brez posojila električni cestni železnici 10.2 mil. Din), čistih 122.8 milijonov kon-coni 1929, koncem 191! pa so znašali 0.5 mil. kron. i Koncem 1914 pa niso vpoštevana mestna podjetja. Imovino občine pa cenijo mi ca 0 milijonov dolarjev (nad 300 mil. Din). Obrl v Ljubljani. V Ljubljani je bilo leta 1914. tltt) obrtnikov-rokodelcev, I. juliju 1929 jia 1811; najmočnejšo Bodočnost naših Govejih pasem (Konec.) Sicer pa moramo reči, da so se tudi v Sloveniji pri dobiili živinorejcih njihove domače pasme prav dobro obnesle. V rokah imam letno poročilo vinarske in sadjarske šole v Mariboru za lelo 1008, iz katerega posnamemo, da je znašala jiovprečuu mlečnost jiincgavske živine, ki so jo tedaj gojiii na zavodu letno ^!878.s kg. Isti zavod goji sedaj niarijadvorsko živino in povprečna mlečnost vseh krav > prvesnicami vred v lotu 1929 jo znašala 2011 kg. Najboljša krava je dala 1011 litrov mleka v loju, dve tliugi čez 3000 litrov. Krmljenje je bilo enostavno; poleti sveža krma, j>o zimi vsled pomanjkanja sena znatne množine pese in % kg tropin nu eno kravo na dai V našem slučaju, ko gre v prvi vrsti zato, da se vpelje simentalska pasma tudi v ostale kraje Slovenije, kjer je dosedaj še ni, bi bilo potrebno nekoliko natančnejše spoznati iije.no gospodarske lastnosti. Ker mi trenotno manjkajo jKKlatki mlečnosti te pasme v Sloveniji, naj navedem namesto tega številke, ki jih navaja med drugimi tudi za naše pasme prof. Winkler v svoji knjigi Wegweiser fur dio Milchwirlschaft 1925. Letni donos Živa teža Let. molža masla na 500 kg linance v kg v kg živo leže Pincgavci 550 2200 86 Simentalci 070 3300 103 Poniurci 510 21)00 «i» Marijadvorcl 500 2200 '.»4.0 Montafonci 510 300O 123 Iz teli številk vidimo, da dajejo razen monta-foncev največ mleka in masla si men talci, ('e pa vjjnštevumo njihovo veliko telesno težo. vidimo, d» ta razlika ni velika, ker dajo na 500 kg žive teže le 2400 mleka letno. Omenjam, da so te številke zelo objektivne in izračunane na jiodlagi poroči i mlečnih kontrolnih društev in kontrol.no molže večjega števila hlevov teli pasem. Številke, ki jih včasih beremo v kakem časopisu, pa so prikrojene za reklamo in [»ovseni nezanosljive. Treba odgovoriti še na drugo vprašanje: kake koristi bi imeli cul tega. če bi mestoma uvedli druge kulturnejše pasme'.' Iz vsega, kar smo do sedaj povedali, lahko sprevidiiuo, da je zelo dvomljivo, če bi mogli našo živinorejsko proizvodnjo s samo vpeljavo žlahtne pasme kaj prida dvigniti. Da iinamo mi take izborilo travnike in j>aSnike kakor Švicarji, da negujejo naši živinorejci svojo živino z isto vestnostjo in spretnostjo, da imamo dosti in dobro delujočih živinorejskih zadrug, d,t bi mi vse to Imeli, potem bi šele smeli misliti na širokopotezno izmenjavo sedanjih paSem s kullur-nojšimi in zahtevnejšimi. Dokler pa tega nimamo, ne smemo delati nevarnih eksperimentov. Vsakdo, kdor količkaj pozna razmere v živinoreji, ve. kako napačno in nevarno je delati v živinoreji nepremišljene pasemslce poskuse iu kako morajo ravno v tem vprašanju soodločati gospodarske, talne in kliinatične razmere ter dosedanji razvoj. Ako tega ue vpoštevaino. lahko pokvarimo delo celih desel-lelij. Kaj bi bila posledica? Za nabavo plemenskih živali bi šle v inozemstvo ogromno vsote denarja, dobili bi pa pogosto manjvreden materi.ial in trajalo bi dolga leta, preden bi dobili čisto pasmo. Uspeh vsega tega trudanolnega in dragega početja j>a bi bil pri dosedanjih razmerah zelo dvomljiv. G. Wernig (glej Slovenec 1930. št. 38) misli da bi morali zamenjati mavijadvorsko pasmo s pomursko, češ da bi lahko prodajali plemensko živino v južne kraje naše države. Kdo nam more zagotoviti, asnio, ki se je dobro obnesla z drugo, o kateri sploh ne. moremo trditi, da bi bila boljša. Tukaj gotovo volja pregovor: Boljše drži ga, lc6 lovi ga! — zlasti še, če ie oboje prilično enako vredno. Bodočnost naše živinoreje ne leži toliko v izmenjavanju pasem, ampak v skrbni nogi. zadostni iu dobri krmi ter vestni odbiri plemenske živine. Lahko v onih okoliših, kjer žc sedaj goje kako kulturno pasmo, forsirnmo dotično pasmo, če se je <'o sedaj že obnesla, ali je vsaj upati, da se ho. lrkai' pa delati silo. ampak vpoštevujmo raje dosedanji razvoj in dosedaj pridobljene izkušnjo. Ing. !'. Simunič. je mulo |H)|)Ustil. l udi je Hernies jxxkazal koristnejšo igro v napadu. Igralo se je veliko s krili, medtem ko se je Ilirija izgubljala v igri notranjega tria. Za uspešno igro notranjega (ria so potrebni energični napadalci, in ne igralci, ki igrajo brez vsake ambicije in starta, ludi Primorje v tekmi s Sportkluboni ш zadovoljilo. Iles je. da je sodnik precej kliv ua incidentih. vendar Primorje ni vzdržalo igre. kakršno so pričeli. Napadalna vrsta v tej sestavi se bo težko-uv eljavila. Neodločen rezultat 2 : 2 ue odgovarja. Po premoči, k' so jo imeli gostje so zaslužili zmago. Tudi v Celju se je vršila prva prvenstvena tekma med okrožnim prvakom in novoustanovljenim Olimpom. Po lepi napeti ign je zmagal Celje s 4 : I (I : t). Igra je bila pivec j i/.enu-čena. vendar je Celje zmago zaslužil. V Mnri-lioru se je odigrala odločilna tekma, ki se ni mogla vršiti prošle nedelje rudi neodločenega izida tekme Maribor : Rapid. Tekma, ki sc je vršila v korist blagajne L. N. P. je končala s 4 : 2. V Zagrebu se jo vršil turnir v dobrodelne namene. Igralo so ji- v korist rodbin ponesrečenih mornarjev / Daksec. Rezultati / glavnih tekem so naslednji: Gradjanski : SoUi J ; 2 Concordia : llašk 1 : i. obrtno j>unogo tvorijo krojači in krznarji '223 (191* 04), damskih krojačic 150 (71), čevljarjev 153 (163) itd. Koticcsi joui ranih obrtov pa je bilo 191-1 260, 1.julija 1929 pa 523; največ je gostiln 202 (100). Nadalje je i »o vojni nastalo v Ljubljani 13 novih tovarn. V primeri z lotom 1914. se je število trgovin povečalo za več kot 100'/., rokodelske obrti za 50% in konccsijoniranili obrti za 100%. lCk-ktrurna. Mestna elektrarna inui kabelskega in prosto-vodnega omrežja 173 km. Priključenih jo 1110 motorjev in 35.914 žarnic. Oddaja toka je znašala v prvih 11 mesecih lani 2.7 milj. kilovatnih ur napram 2.4 milj. v istem času 1928. Plinarna. Plinarna je lani oddala več jilina kakor jn-ejS» nja leta, le konzum za razsvetljavo pada. Potrebne pa jo povečanje in preureditev, zu kar so 3 možnosti: 1. namestitev nove retortne. peči v sedanji kurilnici, 2. jiostavitev nove moderne peči z vertikalnimi komorami in 3. premestitev plinarne in postavitev kotla in peči v okolici Ljubljane. Borza Dne 10. marca 1930. DENAR V deviznem prometu so tečaji nadaljo nazadovali. Edino izjemo tvori Curih. ki je ostal nciz-premenjen, saj se držimo paritete s švicarskim fran-kom. Narodna 1)Лцка je intervenirala v vseh za-ključenih devizah z izjemo Trsta, v katerem je bilo zaključeno j>rivatno blago. Ljubljana. (V oklepajih Zaključni tečaji.) Amsterdam 2272 bi.. Berlin 1349.50—1352.50 (1351), Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 990.42 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 796.31—799.31 (797.81). London '275 06—275.86 (275.46), Newvorl--56.545 bi.. Pari/. 220.76—222.76 (221.76). Pragu 167.50-108.30 (107.90), Trst 295.56-297.56 (296.56). Zagreb. Amsterdam 2209—2275, Berlin 1349.5 — 1353.5, Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 088.92-991.92, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.31 — 799.31, London 275.06—275.86, Newyork ček 56.345 —56.545, kabel 56.455—56.(555. Pariz 220.76—222.70. Praga 167.50—108.30, Trst 295.545—297.455. Skupn promet brez kompenzacij je znašal 14.85 milj. Din. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.30, Ate ne 6.71. Berlin 123.24, Bruselj 72, Biulimj»ešta 00.35, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.24. Dunaj 72.80, London 25.131.25. Madrid 62.90, Newyork 510.85, Pari, 20.23, Praga 15.315, Sofija 3.75. Trst 27.0725. Varšava 5805. Kopenhagen 138.35, Stockholm 138.76. Oslo 138.175. Ilelsinglors 13. Dinur notira: ua Dunuiu (deviza) 12.53623 (valuta) 12.12. VREDNOSTNI PAPlRfl Na tržišču drž. papirjev se je vojna škoda ponovno učvrstila, («opustili pa so dolarski papirji. V bančnih papirjih jo bilo več prometa po neizpre-menjenih čvi-stiii tečajih, industrijski papirji so v glavnem brez znatnih izprememb. Na dunajski bor zi se je jionovno učvrstila Kranj. ind. na 34. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.25 bi., 7% Bler. pos. 83.25 bl„ Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 d.. Praštodiona 850 den. (bre/, kupona), Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbno 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 84—84.50, agrari 51 den.. vojna škoda ar. 409.25—409 50 (400 —109.50, 409.25). kaša 409.25- 409.50 (407—409.25). lit. 40K -411. IV. 409.50—412 (-108). XII. 418-419 (418). srečke Rdeč. križa 35 den.. 8% Blerovo pos. 93—93.25, 7% Blerovo pos. 82.75 83.25 (83). 7% jios. Drž. hip. lwnke 80 50 den. — Bančne delnice: Raviiagoni 82 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 3n den.. Poljo 60.50 den.. Kreditna 101 — 105 (101), Union 208—209 (208—209), Jugo 88—00 (88). Li. kred. 125 den, Medjunarodna 60 den.. Narodna 8550- 8720. Obrtna 34—36 (35V. Praštediona S5(>--855 (850), Etno 193 den.. Srbska 165 den.. Zemal.i-sku 137—138 (138). — Industrijske delnice: Nar. šum. -10 b!.. Guttmann 185—190 (185). Slaveks 8:; den., Slavonija 200 den , Našice 1550 bL, Danica 105—112. P i v ara Sar. 150—180, Drava 315 hI.. Ke-čerana Osjek 381 50— 385 (385). Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 b!., Brod. vag. 107 50—110 (108), Union 1-10 hI., Vevče 125 don.. Isis 22 —26 (25), Ra-gusea 432.50 den., Oceania 180 den.. Jadr. plov! 49o bL, Trboveljska 466—475. Belgrad. Narodna bankn 8590 - 8630, 7% iuv pos. 87-88, agrari 52 den., vojna škoda 410.50— 411 (410-410.50, 109-409 50). lil. 113-413.51' (411 — 113), IV. 415.50-416.50 (415 50. 110. 415. 414), T/, pos. Drž. hip. banke 8410 zaklj. Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 88.90, Wienei Bankvercin 20.90, Creditansl. 51, Escompteg. 109.75 Živim 106.75, Alpine 34.20, Trboveljska 57.85, Kr. ind. 34, Leykam 5.45. Kima Muratiy 101.90. Les Na ljubljanski borzi jo bil zaključen 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Eksekutivno pa je bilo prodanih 23 vag. buk. cepanfc. met. ii—8 mes fko vag. meja |kj 19. Tendenca za les je lieizpremc-njeuo mlačna. Ži'o V čikagi je bila tendenca v pšenici zopet nekoliko čvrstojša, na našem domačem žitnem ližišču j>a so ostale celle v glavnem neizpremenjene, tendenca jo šo nadalje slaba. Kupčiia sc. razvija dokai živahno, kajti na trgu je precej povpraševanja po blagu. V LinMînni «o nolneiio nMvriremcnienp. Nnvi Sad. Pšenica bač. 77 kg 200—202.50, 78 kg 202 50—205, gornjebač. 78 kg 202.50—205. ban. Tisa Slep 78 kg 205—210, gornjeban. 78 kg 200— 205, ban. Betfa slep 77 ker 200—205, srem 77 lc 190—192.50. 70 kg 185-187.50. oves bač.. sroniski 132.50—135, ječmen bač. 03-64 kg 117.50—122.50. koruza bač.. srem. garant, ladja Dunav, marc bail Dunav, Begu. marc 92 50—95. bač., srem.. april 97.50- 100. april, maj 100—102.50. ban. 87.50—90 moka buč. 00 335—345. St. 2 295-305. št 5 235—' 245. Št. 6 175—185. št 7 135-145. št. 8 95-100 Promet: 21 vagonov j)šenice. 36 vagonov koruze, 2 vagona ječmena, 2 vagona moke. Tendenca slaba Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet -red-nji. Pšenico marec 19.30. maj 20.52. 20.15 zakl! 20.17-20.18. okt. 20.33. 19.98. zaklj. 20-"0 0'> rž marec 11. maj 11.83. 11.50. zaklj. 11.50-11.52 "okt 1H-Î' 'гУ5' 12 55-12.60. когплл mai 11 oo" 10.82. zaklj. 10.82- 10.84. julij 1151. 11.12 zaklj 11.12-11.14. tranzit maj 10. julij 10.70. Živina Dunajski goveji sojem. (Poročilo tvrdke Edv Miborskv & Co.. Dunaj.) Na prosti trg je hilo pripeljanih 1468 goved, med temi Iz Jugoslavije 103, Na kontumačnein trgu je hilo 065 romunskih goved. Cene so ostale popolnoma neizpremenjene, ravno »ako ludi tendenca Maud West prvi londonski ženski detektiv Ala ud West ne nosi samo revolverja, ampak zna z njim tudi ravnati; v Scotland Yardu (londonska policijsko ravnateljstvo), kjer je Maud West edini ženski detektiv, ki nekaj velja v o:eh velikih policij-skih ravnateljev, vlada obče mnenje, da noben član londonskih zločinskih krogov ni hitrejši v igric, kaker ona. Ta lepa, mlada ženska jc začela svojo karijero kot nameščenka velike trgovske hiše Selfridge. Slučaj je odločil o njeni življenski karijeri. Prijela jo jc ljubezen do gledališča in od lega časa je postala mojstrica mimike. Toda domači so ji delali težave in tako je prišlo do tega, da je postala detektiv. Maud West zelo nerada pripoveduje o svojem prvem, šc neslužbenem slučaju. Bila jc to namreč zasebna preiskava za nekega njenega sorodnika, ki se je nahajal v veliki ne-priliki. ■ Pomagala inu je; o tem so čuli prijatelji in prihajali k njej s svojimi slučaji. Imela je tak uspeh, da je nekega dne sklenila, da postane prvi londonski ženski detektiv. >Glavna razlika med zasebnim detektivom in članom Scotland Yarda, pripoveduje Miss Maud zamišljeno, je ta, da se slednji seveda trudi, da krivcu dokaže zločin in da ga spravi v zapor, dočim je pri nas navadno to na zadnjem mestu tega, kar želimo doseči. Tekom zadnjih par let sem sodelovala v 12 sen-zacijonalnih slučajih. Mislim, da sem v mnogih slučajih pripomogla službeni policiji, da je popolnoma razjasnila zadevo, toda pred sodiščem pa sem v vsej svoji detektivski karijeri stala le dvakrat. To smatram za uspeh. Mnoge propadle žene, ki mc vprašajo za svet, store to radi tega, ker vedo, da javnost ne bo o tem ničesar zvedela. Včasih so žrtve kakega izkoriščevalca ljudje, ki bi raje umrli, kako. pa da bi javnost o tem kaj zvedela. Dogodi se, da me vprašajo za svet kake tvrdke, ki hočejo odkriti vzrok primanjkljaja v svojem denarnem gospodarstvu, toda pri tem nočejo nikogar preganjati.« Danes ima Miss West številno osebje, večje število svojih detektivov in zaupnikov. Četudi nima na razpolago ogromne knjižnice kriminalnih dogodkov, ki vsebuje opis vseh zločinov v Britanskem kraljestvu in ki je glavna pomoč Scotland Yarda, so vendar njeni lastni viri informacij zelo obširni; ona sama izborno pozna londonski zločinski svet. Dajte Miss West pel minut časa, da gre v svojo garderobo in pred zrcalo, pa jo boste videli tako predrugačeno, da je ne bo nihče spoznal. V mnogih zanimivih slučajih se ji je posrečilo, da je uspela, preoblečena v moškega. Nekoč sem zvedela, da se neke noči lopovi pripravljajo, da okradejo neko znano hišo. Oblekla sem se v moško obleko in se skrila. Toda malo je manjkalo, da nisem igre izgubila. Nekdo je skočil name od zadaj ir me vrgel na tla, toda brž sem izvlekla revolver in ga ustrelila v nogo. Prenesli so ga nato v hišo, kjer se je izkazalo, da je bil to človek, katerega sem sumila.« Četudi se Maud West večinoma bavi s slučaji, ki iz razumljivih razlogov nikdar ne pridejo pred sodišče, jo vendar njene preiskave pripeljejo v zvezo s senzacionalnimi zločini. Zelo dobro pozna ljudi, ki se bavijo s tajno prodajo opojnih strupov, pozna njihove metode in veliko je število tistih, katere je rešila iz krempljev teh zločincev. Zelo dobro je poznala Brilliama Changa, toda »veliki kitajski kralj opojnih strupov« ni nikdar pogodil njenega pravega poklica in ni nikdar mislil, da bo njeno neumorno delo spodkopalo temelje njegovega položaja. Nekoč je Maud West rešila hčer ene najbolj znanih londonskih rodbin od najstrašnejše usode. Dekle je bilo že pod vplivom neke ženske, ki je kupčevala z belim blagom in ki ji je izsilila že 400 liber. Izgubila je vsako dostojanstvo. Maud West si je osvojila dekletovo zaupanje s tem, da je zbrala vso tisto bando v svojem stanovanju. Prišla je tudi zgoraj omeniena ženska, ki se je, ko je spoznala pravi položaj, z iglo za klobuk v roki vrgla na Miss West. Igla za klobuk, pripoveduje Miss West, jc nevarno orožje v rokah jezne ženske. Pobegnila sem z dekletom na ulico, dočim sta dva moja agenta izvršila ostalo. Tedaj se je dekle šele prepričalo o pravem namenu svoje prijateljice . To je bil eden izmed slučajev, o katerem sem želela, da pride pred sodišče. Pisarno Miss West v New Oxford StrseVu često neslužbeno obiskujejo člani angleške službene policije. Scotland Yard sicer noče podpirati zasebnih detektivov, toda prvi londonski ženski detektiv uživa tako dober sloves, da ga ne morejo kar tako preiti. Dogodi sc, da preskrbi Miss West take informacije, ki bi jih moški nikdar ne mogel. Med menoj in policijo vladajo zelo prijateljski odnošaji, .veicda samo izven službenih ur. Često sem ji pomagala, dogodilo se je pa tudi, da so člani Scotland Yarda meni storili kako uslugo.< Med ostalimi dobrimi lastnosti Miss West omenimo šc to, ki jo ona posebno spoštuje pri detektivih, namreč čuvanje tajnosti, pa čeprav gre za zločinca. Morda ni v Londonu nobene druge ženske, ki bi vedela več tajnosti, več groze in tragedij, toda čisto izključeno je, da bi Miss West kaj izdala. Nikdar ne govori, niti s svojim možem ne. Miss West je namreč poročena, toda tudi zgodba te ženitve spada med tajnosti, ki sc ne smejo izdati. l*ovodenj na francoskem. Slika opustošenja \ Alun-taubanu. Zanimiva meicsctfa Pri prihodu italijanskega parnika »Julius Caesar«, ki jc došel iz južne Amerike v Ville-france pri Nizzi, je francoska policija izvršila zanimivo aretacijo. Sirski arhimandrit Ozo4uet iz Damaska je odpotoval meseca dccembra 1929 v Bahio v Braziliji, da se udeleži poroke svojega nečaka. V Brazliji je spoznal neko damo, ki je bila ludi iz Sirije in ki mu je prodala nakit za 120 funtov. Obenem pa je dama hotela, da ji arhimandrit da na razpolago svojo mašniško obleko, kar pa le-ta ni hotel storiti. Zato sc smatra, da je dama iz maščevanja ovadila arhimandrita pri brazilski policiji, ki je takoj izdala zaporno povelje. Francoska policija je povelje izvršila in zaprla arhimandrita, vendar je vpošlevala pri lem njegovo dostojanstvo. Policija jc takoj brzojavno zaprosila v Bahiji za pojasnila, ker je arhimandrit pri prvem zaslišanju izjavil, da v stvari njega ne zadeva niti najmanjša krivda I Prihod romunske kruljice-materc v Aleksandrijo. Sprejem kraljice, ki jo spremlja princesa Ueana (levo za kraljico), katere zaroka z grofom Ho hbergom je bila te dni tudi oficielno razdrta. Kraljica je prišla na obisk k egiptskemu kralju Fuatu. srnyfe m deca Ko so posetili predsednika Masaryka otroci, cla mu .častitajo k osemdesetletnici in izroče darila, so se začeli z njim pogovarjati in v dvorani praškega gradu, kjer je bilo zbranih več sto otrok, je bilo nenavadno živo. Mali voščilci so po vrsti stopali pred Masaryka, mu častitali, okrog in okrog pa je stalo vse polno otrok. Naenkrat sc skozi vrste otrok prerine mali, petletni dečko s krasnimi svilenimi lastni, se ustavi pred Masarykom in ga gleda, nc da bi trenil z očesom. Ko je otrok, ki mu je v tistem trenutku deklamiral, nehal, se Masaryk, misleč, da hoče mali dečko dcklamirati, obrne k njemu in mu reče: Kaj pa želiš ti, mali?« Toda otrok je molčal in ga je še naprej nepremično gledal Masaryk je razumel, pogladil je dečka po glavi in mu smejoč se dejal: »Ti nimaš torej nobene častitke? Ti si prišel samo, da mc vidiš? Prav imaš; to je lepše. Otrok je bil ves iz sebe od sreče in radosti. V drugi skupini jc neki mali Slovaček podaril Masarvku živo črno jagnje z rdečini Irakom. Otroci sc ga nikakor niso mogli nagle-dati. Prišel jc predsednik s spremstvom in nekdo iz spremstva ga je vprašal: Kaj bomo s tem jagnjetom?« Predsednik se je zasmejal: Naj raste jagnje. Ne bomo ga pojedli. Odnesli ga bomo v Lane, kjer bo rastlo in končalo naravne smrti.« Otroške oči so sijale radosti. izredno prebigan s.epar V Buenos Airesu se je pred kratkim odigral naslednji dogodek. K zastopniku znanih Chrysler avtomobilov je prišel neki zelo eleganten gospod. Izrazil je željo, da se mu pokažejo razni tipi voz, ker bi rad takoj enega kupil. Gospod je kupil eleganten in razkošen avtomobil za ceno 350.000 Din in izrazil željo, da bi se takoj z avtomobilom odpeljal. Izpolnil je ček in ga dal trgovcu. Ta pa je izjavil, da čeka nc more sprejeti, ker so banke žc zaprte. Elegantnemu gospodu se je to sicer za malo zdelo, toda nasvetoval jc trgovcu, naj se o njem prepriča. Trgovec je prejel same dobre vesti o njem; vzel ček in izročil gospodu avtomobil. Nekaj ur za tem pa sc je v istem avtomobilu pripeljal neki drug gospod k trgovcu in zaprosii, da se popravijo nekatere hibe. Mehanik je vprašal gospoda, kje jc kupil avto in ta mu je iskreno priznal, da je kupil avto od nekega gospoda za 70.000 dinarjev. Do-tični gospod je prejel brzojavko, da mora nujno odpotovati v Montevideo radi nekega važnega pesla; toda ker bo od tam potoval kar v Evropo, mu ta avto ni potreben. Ko jc to slišal trgovec, mu jc bilo jasno, cla jc nasedel varalici, ki mu je gotovo izročil nanač-sn ček Prijavil je stvar policiji, ki je elegantnega gospoda še isti večer našla na ladji, ki vozi v Montevideo. Pri zaslišanju je gospod potrdil, da je kupil avto za 15.000 pe-sov in da ga jc popoldan prodal za petino cene. Trgovec z avtomobili je bil prepričan, da je padci v mrežo goljufa in je prosil policijo, naj elegantnega gospoda aretira. Ta pa je namršil obrvi in povprašal trgovca, če prevzame garancijo za 90.000 pesov, ker mora v Montevideu opraviti neki posel, pri katerem gre za to vsoto. Trgovec jc pred pričami z ironičnim nasmehom prevzel garancijo. Nato so policisti elegantnega gospoda vzeli v zapor. Začudenje trgovca jc bilo nepopisno, ko je drugi dan banka ček brez obotavljanja izplačala. Takoj je oclhitel na policijo, da zahteva takojšnje izpuščenje gospoda iz ječe. Z debelimi znojnimi kapljami na čelu se je poskušal opravičiti elegantnemu gospodu Toda ta ni hotel o tem nič slišati. Trgovec mu je nato ponudil nov avtomobil zastonj, toda gospod je trdovratno ostal pri tem, df mu trgovec izplača 90.000 pesov kot odškodnino za opuščeni posel v Montevideu. Konč no sta se pogodila in trgovec jc s kislim obrazom izplačal 75.000 pesov (1,800.000 Din). Načrt tega prefriganega goljufa je popolnoma uspel. Če ne bi trgovec dal prijeti kupca avtomobila, bi njegov tovariš dvignil v banki vlogo, s katero je bil ček krit in trgovec bi izgubil samo avtomobil. Tako pa je izgubil trikrat toliko. Smešmce Pri zdravniku. Radi Vašega kašlja, dragi moj, ne smete piti uiti vina, niti piva, niti žganja. » Torej mislite, gospod doktor, da bom odslej smel samo kašljati.c * Profesor: Gospod doktor, v raztresenosti sem dal ženi meslo žlice zdravil žlico tinte.« Zdravnik: Potem ji pa dajte še kos piv nika.« * Oprostite,« vpraša ponočnjak nekoga ki je šel mimo, »ali ni na tej hiši številka 7?« »Ne, pač pa 77.« >Hvala, torej sem vendar trezen.« * »Vi prihajate radi razpisane službe? Obžalujem, imam že 2700 ponudb.« Ali me ne bi mogli nastaviti za ureditev) teh ponudb?« ( Prijateljici, ki se pred pustom nista mogli poročiti, sta se sprli. /Ti misliš, da jaz zato nisem dobila moža, ker sem nekoliko gluha? Tri ženitne ponudbe sem zavrnila! In kdo ve, koliko sem jih preslišala!« Khih*ieer ponatis v Jakopičevem Zborniku iz.išlo Napovedi spominov < ter z.ačeiek prvega tlela spominov ; Soparen poletni «lan <\ ilelavuiti, — Pot tja-vendiili. — Niico. — Nov ilita). — Otouu Bt-rkop-ru pesmi: Pesem o delavčev i ljubezni. — Pismo. Pismo ti. — Ivo Sever: knvlu Bulovčeva (kritična m/prav« / II reprodukcijami. — Ivo Sever: Donesek k postuvitvi Cankarjevega spomeniku na Vrhniki. — Ivo Sever: Slikar Rihard Jakopič (kritična ruzpruva). — Ivo Sever: Zlati il zadovoljen. Marsikaj je bilo narobe, marsikaj mi ni ugajalo, kakor sem morda nepripravljen povedal. marsikaj pa je spet Sever pri naglem zapisovanju napak zasukal. Na iiodlugi topa zapiska sem spoznal, da je stvar za objavo nopo-rabna in du ne more služiti niti kot zanesljiv material za tu namen Zato sem sklenil, tla se sam lotim svojih spominov, a da povem tukiv-le po svoje, kakor pué vem da je zame prav. Pozne, je je sprožil Sever misel o reviji. Spočetka mi je. bila ta misel všeč. Ko je polagoma /n-dobivala konkretnejšo obliko, sem Iu in tanj nekoliko podvomil o nji in gu opozarjal, nuj dobro premisli, k i j dela. Med leni sem napisal -Napo v i- d spominov« — ne rečem, 'ln prav izrecno zn Zltornik, n v glavnem satn zave in zalo, da pokažem, na kakšen način približno bi hotel pisati svoje spomine Sever s<' je vedno boli ogreval za revijo, dasi sem mu zatrjeval, da revija, ki se naslanja poleg urednika nu zelo neznatno število sotrudnikov. nima lahkega izgledu za prospeli iu da jc treba polagati prav posebno pužnjo na n jeno vsebino, /ačel -eni pisali odlomke i/ svojih opominov in sem so odločil. oddati jili Sever ju za objavo v reviji. Večkrat sva se menila o vsebini revije kazal mi je razne osnutke svojijf članov — o k lierili sem mu povedal sicer svojo mnenje, a naposled sem si mislil, da itak >11111 nosi odgovornost za tisto, kar napiše. Tudi gltdt- razprave o Bulov-čevi selil UHl povedal svoje mnenje. 1 011 je trdovratno vztrajal pri svojem, češ. da bo svoja izvajanja podprl s takimi dokazi, da bo vse prav. — Pripovedoval mi je. d« piše svoje vtise s potovanja po Italiji in o Michelangelu in še marsikaj drugega. Ob izidu mi je tud; hvalil novo Mrukovo dramo, n tedaj sem 11111 odločno povedal, da zame lo delo v celoti nima umetniške vrednosti in du je po mojem občutku celo škodljivo našemu javnemu duševnemu življenju. Itudi tega in ker -, 411 imel vtis. du hoče pritegniti Mraka k sodelovanju pri reviji, sem niti dejal naj v tem slučaju i/birn: uli Mrak ali jaz.. \ svoje začudenje pa som opazil, ko sem dobil revijo v roke. tla je objavljen \ reviji odlomek M rakove dvutne s Severievimi opazkami in pismo. ki ga je pisni Sever predsedniku odboru zu Cankarjev spomenik na Vrhniki. katera dva članka mi je zamolčal. Glede vrhniškega spomenika -eni - Si vi rjem govoril, a v bistvu približno isu> •>*' k.ikor sem govoril s člani žirije. Nikoli pa ne 11a lak nač.iu, kakor bo vsakdo sklepni iz opisa tega najinega pogovora. • Tako -v ji Jakopič, spuščal v podrobnosti, v neštete podrobnosti glede Severjeve Samo-rodnosti.. \ da bo čitatelj imel vsaj nekoliko pojma o riovoborskiK duhovitosti — v podrobnosti, ali v oceno posameznih prispevkov se ne spuščam — navedeni le sledeči odstavek iz Sc-verjovega članka <1 Bulovčcvi: Tak meteor nam je uoslur» v osebi Karle Buli.včeve. — Vseeno je. kaj se zgodi ž. njo! če je narodu potrebno, jo bo spoznal in bo v nji spoznal sebe in svojo misijo — če jo ni vreden, naj pogine skup /. njo! —- /«odi se volja Vsevištijegn! - naša naloga je le. pokazati 11a unietnieo-kinarko in risarko, kakršne ue zmore človečanstvo vseli ras in časov, ua kiparko, ki nos v sebi vse prednogo.jo, se ljudje dvakrat vendar preobrnili. I,ipuhovа igra ji posrečeno delo odrskega praktika. Nekaj več. kot kupchiiška inuziku je vendarle, kajti taki praktiki navadno iščejo samih učinkov brez noiranje urejenosti, t.) igra pa ui 110 plitka 110 sama mehaniku. Tako je sama v sobi lehkotno uravnovešena, da kakor hitro bi hotela biti ambiciozno resnobna, bi takoj razpadla. Vse je lako, kakor bi hotelo biti v šali za los. Zato so vse tudi kar samo od sebe igra. Če delu dodam še nekoliko stvarne kritike, bi omenil, da je pisatelj v to srednjo linijo majhnih ljudi osebe le malo preveč gledališko koncentriral, zato se čuli rallia ueenotiiosi nabranega iti kombiniranega humorja. Povečini je Ui humor oseben avtorjev, nekaj pa ga ji •o iz. liste stare ljudsko igre in cmoka vznrske kniečkosti. ko n. pr. Jirimjevka Marjeta pravi: •Adam in I vu sta se res malo .-.potckpilu in našla priliko, ko je ljubi Bog drugod imel opravka iu je ravne V siru!) gledal. Zato ju jo pa spodil ven osai in trn je žvečit, pa sta vendar naša prva staršu postala.: Drugi siner je ljudski stiiizem / rimo- n. pr. Če je količkaj fan-tiu. je vreden cekin. : Prav lu sen-, spada komiku krojaču Kocjančiču. pesniškega stilista, ki so enkrat ubere celo v vduv in protivdar: koejan-čič. -Millier, memeirto mori* — Marjeta: Ka j si rekel, dedec nori?»- Na jboljša je avtorjeva last-ua sredina: Brvnrjevi saniogovori v začetku vsakega dejanja, rahlo literarno ubrani in pa literarna tipika romarskega Krištofa. Tu oseba se mi zdi najbolje ubritnu v drugo dejan je, ilasi sloji ob strani. Izven enote stopi četrta posebnost v igri. zgolj literarno dvignjeni razgovor o smrti v planinah in pa (KKloknica s študenti. Igro je vodil avtor sani 111 jo tako najbolje po.svojem občutju izrazil. Stvar pa se. kakor rečeno, kar suma igra, in kakih ostrih označb igra lie prenese. S toploto in dobroto pa se tn dobrodušnost ubrani, du ue z.uide v burko. Nekaj čil ji bo trebil dati. Piva predstava je bila šo nekoliko lieiihrunu — zlasti gu. Medvedova so v prvem dejanju še ni našla, tločim je v II. dejanju odlično, dasi nekoliko preveč odločno poudarili bogato gospo., l'a saj vemo, du delo samo realistične verjetnosti 11e jemlje tako zares. (i. Cesar bo še boljši, ko se mu Brvarjevu postava docela zaokroži. Prav dober je g. Plut kot liha oselm v hiši, odličen ku-nikterni lip je (voilul g. Kralj s svojim Kocjau-čičeni. pr.iv tako gdč. 1'akui jeva Mit njegova žena: rogimoutna branjevka pa jo ga. Juvnno-va. skoraj središče vse igro. K. Jan in ga. M. Danilova sla prav simpatično odigrala mlado dvojico. / ostro označbo, nekoliko satirično, je odel g. Livar bančnega ravnatelja. Imamo spet igro. ki se bo dosti igrala v gledališču iu ua deželi in lahko rečemo, da jo lu I j sa. kol iiiursikaka igru znanih tujih g ledi. liških praktikov«. Tu gledališki kruli je domač iu čist 111 lo jo njegova vrlina. F. K. Koncert Itubijanshe Glasbene Matice v Mariboru Sprejem ljubljanske Glasbene Matice, ki je prišla v soboto dno S. t. m k nam v gosli, se jo vi šil na najbolj prisrčen način ter je znova dokazal sprejemljivost, razumevanje, ter zmisel mariborske publike -za današnje kulturno lice slovenskega «lavnega m os: a, posebej v tem slučaju za moi niene glasbeno in zborovske pevske kulturo. Uvodoma, pred sporedom, je predočil Matični predsednik dr. Ravnihnr na kratko pomen in -zunanji uspeli delil G. M., od časa, ko je zbor pred 38 leti, prvič v inozemstvu, nastopil mi Dunaju, pa vso nadaljnjo pot, po vojni odprlo še na Češko in Pol i- do zadnje zmagoslavno turneje v Francijo. Prepričali smo se lahko nato ob izvajanju samem, da jo zbor po vsej pravici ta edinstven slovenski uspeh zaslužil, «la mu je nmlokje najti enakt-gu, predvsem kar tiče izvežbanost, tehnično in lonuulno uglajenost, glasovno uravnovešenost 1er preciznost glasovnega podajanja. Odveč bi bilo poudarjati dovolj znane prednosti in odličnosti tegn slovenskega zbora kateksohen, čigar materijal pesmi je danes zmožen prevzeti najtežje zahteve vokalne kompozicije. Prvi dve Gallusovi kanteti Laus «-i pere unis gloi ia in Ave Maria' sta bili najmodernejši pre-izkuševalni ločki za reproduktivno silo v celoti, kot jo zahteva sestav in vsebinska smer modernega •zbora. Kratko, ali v stilu dovršeno in zadostujoče. Ves obseg zbora je bil v tem načrtu podan. Sledilo so Lajovčeve Bolest kovač , Lan , Zeleni Jurij in Napil niča , od katerih je prva po impresionistično ilustrativni barvitosti čustveno najmočnejša, Zeleni Jurij pa kaži* zlasli dinamično porabljen tema umei.no poljudnega vživetja. Jasna, enostavna, prepričevalna je bila muzikalna salira Jadovanku za teletom . ki nam predstavlja sorodno tendenco modernega, pi i nas še komaj poznanega hrvatskega komponista Jakova Gotovca. Občuje s krepko podčrtano spremljavo jo najperfektneje podala Mo-litva dobrim očima od Josipa Slavonskega. Za Maribor nova je bila tudi Koniarjeva žen i lev , nov pa 110 tempu prednašanja Adamičev Mlad junak , čigar konciznost je v tako dovršeni obliki moglo podati le skrajno zvočno telo, kakor ga je dosledno ob vsaki nadaljnji točki še neštetokrat dokazal matični zbor. Isto velja glede molovskih 1er tonsko drobljiiiiih fines v Rukovetu srbskih narodnih fteemi. Publika jo izredno sprejela Schvvabovo r* Zdravo Marijo-, jiopulariio harmonizacijo sentimentalnih čuvstev v najboljši interpretaciji. Iluba-dove Gor čez jezero*. Prišla je Miška., .tfkrjan-ček poje, žvrgoli -, je kajpada mogel zbor podati po najbližjih kompozitorjevih intencijah, znova in vedno znova dovršeno. Zbor, lak. kot je danes na svojem tehničnem j višku, je édifia zasluga mojstra Ilubada, jo njegov ; v polnem immeuu besede. Operni ravnatelj Polič jo ; dirigiral ta zbor v na jtanjših odnosih do celoto kot do j posameznosti. Solislinje ter solisti so vredni toli Î itvale. kot zbor sani: ker so izpolnjevali le zborov-! sko svoje partije, in ne koncerlando, ko! je žalibog ■ drugod v zborovskem petju še vedno najti. Hvaležni j smo bili ljubljanski Glasbeni Matici za prekrasen j večer ter jo prosimo še za drugič in kmalu spet, a ! takrat že z novim modernim programom. — o —. Cerkveni uesfoili Čilani moške in mladeiiiške Marijine družbe ! v Križankah naj se polnoštevilno udeleže današnje j manifestacije v Unionu ob » zvečer. — Voditelj. Radio NODLAG, povest irskega dekleta, spisal S 11 e e -lian, Ljudske knjižnice 23. zvezek .— jo eden uajboljših romanov svetovuc-ga slovstva, ki vcliïuje tisočletno borbo irskega naroda za domačo vero in svobodo; ne samo zanimiv in poln romantične lepote, ampak tudi veliko narod no-vzgojue vrednosti. Broš. 24, vez. 32 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani- Programi Kadio-Ljubtfana i Torek, 11. marcu: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 časuviut napoved, borza reproducirana glasba. — 18.80 Iz, današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Hadio-orkestra. — IN 30 Pro). Franc Pen-gov: 1/. socialne fizike — 10 Dr Valter Holiinec: Prometna geografija sveta. — 1P'-tc, lir. Preobra-zensky: Ituščiua. — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved iu poročila. — 22.10 Konceri Radio-orkestra. •Sreda, 12. marca: 12.31) Heprodueirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reprodui iruna glasba. — 13.30 iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkeslra. — 1830 Otroški količek, gosp-t (iabrijelčičova. — It) Podobe iz slovcn-ke literarne zgodovine, prol. Franc Koblar iu g. Franc Lipali. član narodnega gledališča. — 19.30 Dr. Si. Leben: Francoščina. — 20 Otroški večer v pesmi in orkestru, izvaja Radio-orkvslei-. Vmes poje g. Likovič. — 21 Komorni trio (sodelujejo gg. Pfeifer, šivic, šušteršič). — 22 Časovna napoved in poročila. Đrugi program« t Sreda. 12. marca. llclgratl: 17.30 Narodne pesmi. - t,S Koncert na citre. — 20 Konceri komorne glasbe. — 21.15 Schubertov večer. — 22 Večerni koncert Kadio-kvarlela. —- 22.45 Koncert zabavne glasbe. — Varšava: 17.43 Koncert zabavne glasbe. — 20.30 Večerni koncert iz. Poznanja. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert ogrskih narodnih pesmi. — 17.10 Konceri orkestra. — 20 Holandski .večer. — 21.40 Konceri ciganskega orkestra. — 22.45 Predavanje v angleščini, nato koncert jszz-orkestra. — Dunaj: II Konceri orkestra. — 15.15 Koncert orkr-slru. — 19.20 Večerni koncert orkestra. — 20.25 Recitacije iz A. Averčenku — 21 25 Pester večer. — 22 Konceri komorne glasbo. — Milan: 12.30 Koncert Radio-orkeslra. — 17 Koncert Radio-kvin-teta h Torinu. — 19.15 Večerni koncert orkestra. — 20.30 Belfagor , opera, nato zabavni konceri. — Ј*гп7л; 19.05 Koncert na mandoline. — 20 Večerni konceri. — 21.05 Pesmi, nato koncert. — Langenberg: 17.30 Koncert Radio,orkestra. — 24 Večerni koncert. — 21. Werther um Hhein, nato zabavna glasba. — Kini: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 19.30 Narodne pesmi. — 20.30 Plesna glasba. — Kaitivicc: 17.45 Popoldanski koncert iz Var Jave. — 19.10 \ialo glasbo. — 20 30 Večerni konceri iz. Poznanja. — Tmtlonse: 18.35 Zabavna gladim. — 19 Koncert vojaško godbe. — 193!) Shgerji. 20.2.5 Koncert simfoničnega orkestra — 21 Večerni konceri. — 22 30 Zabavna glasba. — M. Ostrava: It Reproducirana glasba. — 12.30 Konceri orkestra. — 15 30 Reproducirana glasba. — 1.30 .Marionetno gledališče. — 1005 Koncert n. mandoline. — 20 Večerni koncert. — 21.30 Reprt due i rana glasba. — 22.15 Plesna glasba. Prireditve in društvene vesti >Ljiibljnna<. Danes skupna pevska vaja ob i zvečer. Zelo važno. Vsi in točno. — Pevovodja. Predavanje v Pravniku. Za tekoči leden pri redi društvo dvoje predavanj. V nredo dne 12. t. m I10 predaval prvi državni to/.ilec (.'. dr. Ivan Jančii (Maribor): Mladinsko sodstvo po novih kazenskil zakonikih. Prihodnji dan. v četrtek dne 13. t. 111 bo predaval državni tožilec Ц. «Ir. Albin Juliar (Celje): Odmera kazni, pri stoku kazenskih zako nov in kaznivih dejanj po novih kazenskih /.ako nili. Predavanje se bo vršilo vsakokrat v ljubljanski pravosodni palači solni št. 79 točno ob (j zvečer Obilne udeležbe pričakuje odbor. Saleziianski mladinski dum Kodeljevo. Julri ob 8 zvečer bo na V. prosvetnem večeru predaval g. katehet Franc B o n a č o soin č 11 i H p a 11 i j i. Odkrival bo krasoto španske zemlje, pojasnjeval la-mošnje običaje, opisoval namenite bikoborbe ir nad vse zanimivo svetovno razstavo v Barceloni Predavanje bodo spremljale skioptično slike. Vstopnina : Rezervirani sedeži 4 in 3 Din, oetali 2 in l Diu. Podružnica Sadjarskega in v rln.trskega društvu, v Ljubljani priredi v torek dne lt. 1. 111. praktično demonstracije v obrezovanju pritličnega sadnega drevja. Zbirališče »a cesti pod Rožnikom pri mestni vrtnariji ob 1l>. Poučevat bo višji sadjarski nadzornik g. II ume k. Dobrodošli vsi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva. Francoski institut opozarja 11a današnje predavanje g. profesorja Emila Ilaumnnla ob (i zvečer v univerzitetni zbornici. Naslov predavanja je S|n>-inini starega slovanofiln . Kamnik. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je okrajno načelstvo prejx>vedalo včeraj filmsko predstavo >Don Kihot . češ da dvorana ue odgovarja zakonitim predpisom. Radi tc prepovedi morajo od-pasti ludi vsa nameravana kulturna predavanja. Redni občili zlmr Udruzenja tobačnih trafikantov zn Slovenijo se vrši v nedeljo dne 10. marca ob 3 popoldne v prostorih hotela Llovda v Ljubljani. Udeležba strogo obvezna. •Ï N \i 1 »O __t~> S £ -s >a. "o •m >&- "o 1 "čes «„-ju: n3 — d "J œ 5 «tO N -3 .Su O Léo Gerville-Réache: 0 S Zeppeîmom okrog sveta Par ljubkih tovarišic-žumalistk sicer že poznam, toda do danes mi inozemstvo ni dalo dokaza, tia j<* vzeli stvar resno. Ladv Grace Hay Drummond Hay ima pati bolj komplicirano ime, kol jc ona sama. V resnici je na njej najbolj privlačna njena preprostost. Koketna je, o tem ni dvoma, Icrla le zato, kr i' se zaveda svojega poklica. ln njene velike, globoke oči, katerih globina nc: prihaja nikakor od kakega nenaravnega barvila, bi gotovo takoj obsodilo vsako neumestno dvoren ji*. S seboj ima zelo veliko oblek, prav tako kot ima s "seboj zelo veliko indigo-papirja. Obleke menjava z neverjetno vztrajnostjo, prav, kakor z neverjetno vztrajnostjo udarja po tihih tipkah svojega pisalnega stroji). Obleči se, pokazali se in pustiti se občudovati, je pač šo eno poglavje gospt* Ilay, vendar ne znam zadosti Shakospeareovega jezika, da bi sr* prepričal, čini morda tudi najboljše. Njen mož je umrl pml tremi leti. Ko je še živel, jo je navadil ua potovunja, ko je pa umrl, ji jc zapustil toliko premoženja, da sc ji temu veselju ni treba prav nič odrekati. Ladv Hav ljubi tuje dežele, pustolovščine in Zeppelin. Četrtega julija si* je odpeljala iz Tokia v Kanado. 8. avgusta se jo v Lakchurslu vkrcala v Zeppelina za Evropo. (Vz kakih sto ur bo spet na Japonskem in s tem že okoli sveta. Vpričo ijje se ji seveda ni varno čudili, s kako lahkoto menja kraje in ljudi, sicer lc bo vkljub vsej svoji popustljivosti prištela med obte-žilne predmete. Že prej sem omenil, da ima v razmeroma majhnem kovčku 12 oblek. Ko sem se v njeni navzočnosti temu čudil, je priznala, da si je poslala po ravno toliko oblek iz svoje neizčrpne garderobe v Tokio, Los Angeles in Newyork, po morju oziroma po suhem naproti. In ali se ni mogočo Amor preoblekel v modnega krojača in tako pridobil lorda Hay za gospodično Grace? Za jarderji. Na damami imajo prednost brez dvoma mil- iiašcm krovu jc najmanj en zastopnik le vrste. M. William de Leeds pač ni bil prisiljen podali se na lo nevarno potovanje vsled slabih časov ali poklicnih zadreg. Mlati je, eleganten in silno Wgal mož princese Xenie. Pisalnega stroja nima. Pošilja sanio I »konične privatne brzojavke. Inui pa gramofon. Gospod William D. Leeds misli, ker je dobro plačal svoje potovanje, da si lahko tudi eno zagode. In res nas kmalu preplavi z ameriškimi jazzi ali •/. domotožnimi melodijami, ki jih za gramofonske plošči* pojejo grla havajske mladine. Pojav tega gramofonu na našem krovu i** bil prav za prav majhna drama. Ko ga jc dr. Eckener prvič zaslišal, se je silno razjezil. Zagrabil ga jc in ga lastnoročno nesel v najbolj oddaljeni kot hangarja, češ na taki ekspediciji nima godba nič opraviti. William D. I^-eds je šel za dr. Eckenerjem iz zrakoplova, pobral lepo gramofon in ga nesel nazaj v ladjico, in ga navil, da je zaigral najbolj divji fox-trott. Ko je dr. Eckener začel vpiti, tla bo dal znova tehtati prtljago tega upornega potnika, mu pomoli William Leeds svoj kovček, srajce in pvjame, z vzdihom: Vrzite itiï doli vso prtljago, če hočete, tcda gramofon mi pustite.« Tej skromnosti v ob'e'n so imamo iorej zahvaliti, da bomo celo pol poslušali rapsodije in simfonije po Lcedsovem okusil. Potem bi bil gospod IseHn i/. Ziirichu. Torej n't Amerikanec, a vseeno ie strašno bogat. Povrhu van, je še polkovnik. Ravno nasprotno od gospe Hay so vraži iz srca vse, kar sc imenuje eleganca v modi in obleki. Res je sicer, da ie možak in da ima že- 60 let Vedno ima ene in isti temnorujave hlače in skromno sukno iz črnega alpaga-blaga. Na glavi nosi včasih kapo, včasih pa častitljiv, kosmat klobuk, čigar razmetane, nepočosane dlake spominjajo najbolj na švicarske doline in planine. Takoj ko smo st* dvignili v zrak, jc prinesel polkovnik Iselin od nekod stenske zemljevide, na katerih z modrini svinčnikom označuje približne pozicijo zrakoplova in katerih pravilnost potrdi večkrat, z navedbo dejstva, da ima za seboj slavno vojaško preteklost. Rojen v Ziirichu pripoveduje polno dvojezičnih anekdot, katerim se sam vedno najprej smeje. Sicer je pa nenavadno uslužen, za vsakogar ima pripravljeno skrb in ljubeznjivoal, veselo razpoloženje in tudi kak dober nasvet Vsaka beseda 50 par a li prostor drobne vrstice 1'50Din Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla->e stroqottqovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica2Dfr? Najmanjši znesek "lODin.Pristojbina га šifro 2Dm Vsakogla> Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovanamo le,če jepriloiena znamka. Ček račun Ljubljana 10.31|9Је1^.2?-г8 Mlada zakonca >oštena, iščeta mesto hišnika v Ljubljani. Na-Jov v upravi pod 2884. Kuharica dobro izvežbana v gospodinjstvu, živinoreji in poljedelstvu želi službe v iupnišču, kot je že prej bila zaposlena več let. -Naslov: Poste restante, Kamnik št. 1000. ilužbodobe Hlapca h konjem išče Hotel Štrukelj. Vajenko modistovski obrt sprej- pozor! me Salon »Chic«, Wolfova ulica 3/1. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme: Prc-šern, specerijska trgovina, Maribor. Služkinjo iščem, pošteno, ki je vajena gospodinjstva, za takoj k trem osebam. Naslov: Iv. Vodiškar, Za-dobrova 13, pošta Dcv, Mar. v Polju. Hlapcc trezen, vajen pri konjih, kmetijskem delu in pri lesu, se lakoj sprejme. Ljubljana, Prule 8. Pijanec, lenuh izključen. Izurjeno likarico belega perila iščem za soboto od 2 do 7 zvečer. Plačam 15 Din 1er južino in večerjo. - Naslov v upravi »Slov.« pod-. ^Izurjena likarica- št. 2911. Zaiiuiek Prepriča|te se o n&ive£li izberi vseli novosti v oblačilih tvrdke 1. l№£ek LJUBLJANA — Aleksandrova 12 Izjava Svetlin Janez in Jakob jih iznesla o Grčar Ja-jeta vse žalitve, ki sta jih iznesla g Grčar Janezu, posest, na Količc-vem št. 12, ter izjavita, da mu nimata ničesar očitati. - Svetlin Janez in Jakob, Količevo štev. 3. Šoferska šola Trgovska učenka! Sprejmem takoj učenko, katera ima veselje do trgovine. Pogoj: zdravje, pridnost ter dobra raču-narica. Prednost imajo z dežele, poštenih staršev. • Lastnoročno pisano ponudbe na: Al. Lavrenčič, trgovec, Cerknica. Tekstilna tovarna v Sloveniji išče samostojnega TKALSKEGA MOJSTRA ki zna tudi šlihtati in špulati, ter prvovrstnega pletil. mojstra - Ponudbe pod »S.« štev. 2846 na upravo »Slov.« Nevarnost preti, j ker Vas skušaio zmotili. Le vsestranska sposobnost je ustvarila ime Omnia. Nudimo za sedaj štiri patentirane mnogo vredne, brezpogojno redke predmete, ki se morejo prodajati že s 30 do 100 Din. Velik promet in zaslužek za agente, trgovce in sejmarje. Ceniki zastonj. Generalna razpošiljal. »Omnia« -Miklošičeva cesta 14. Pozor! I oblast konc.. Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnje IG 1 laznanflft Cenj. občinstvu naznanjamo, da g. Karel Kostner ni več uslužben pri naši tvrdki in nima več pooblastila prodajati naših strojev, niti za nas sprejemati denarja. Singer šiva!, stroji d. d. Čudežni balzam! Rešite se nadlog! Kaj pravijo o Rio-Balzamu hvalečni odjemalci? Vljudno Vam sporočani, da sem ozdravil noge z Vašim Rio - Balzamom. Leta 1922. sem moral v nokoj zaradi bolnih nog; hodil sem kot po jajcih. Danes sem zdrav po zaslugi Vašega balzana. Ob prvi priliki, ko pridem v Ljubljano, se bom pri Vas osebno prijavil. Vaš hvaležni: Adolf Rabiti, orožn. liared. v pok., Mengeš 70. — Rešite se tudi Vi kurjih očes. bradavic, trde kože itd. — Lonček '0 Din (predplačilo), 18 Din na povzetje. j>ošlje: It. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. VeMka soba parket, elektrika, v bližini Ljubljanskega dvora, s kopalnico, meblovana, sc odda dvema gospodičnama. — Ponudbe pod »Ugodno« štev. 2887 na upravo »Slovcnca«. 1 ali 2 gospoda boljša, solidna, sprejmem na stanovanje. Lepa, velika soba, parket, elektrika s souporabo kopalnice in zajtrkom. Naslov v upravi pod štev, 2882. Dvosobno stanovanje se odda takoj mirni stranki brez otrok ali z odraslimi proli mesečni najemnini 1200 Din. Poizve se v upravi »Soven-ca« pod št. 2886. Pianino lep glas, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Sovenca« pod št. 2857. Mesnica z inventarjem se odda v Ljubljani. - Poizve se v oglas. odd. Slov. št. 2811. Trgovci! Velika trgovina na izred-no ugodnem mestu brez prevzema blaga, v večjem trgu 11a Štajerskem, se odda takoj ugodno v najem. - Vprašanja na upravo »Slov >-, Maribor. Gostilno ali lokal za okrepčevalnico (Bufet - vinotoč in delikatese) iščem v najem v prometnem kraju. . Ponudbe prosim na ogl. oddelek »Slovenca« pod: »Prometna točka 2718-. Gostilno z nekui posestva iščem v najem. Lahko je zraven tudi mesarija ali trgovina. ' Osebne pravice imam. 1 Ponudite pod »Dobra lcu- | hinja« na oglasni oddelek »Slovenca« št. 2717, Njivo ali travnik v bližini Ljubljane vzamem v najem. - Ponudbe pod: »Njiva« na upravo. I Fotograf. pomočnik ki bi vodil atelje, ga vzel v najem ali pristopil kot družabnik, naj se zglasi pod šifro »Jako ugodno« štev. 2778 na upravo »Slovenca«. Trgovski loka! na voglu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice se odda v najem s 1. avgustom 1930. Podrobnejše informacije se dobe pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Posestvo z gostilno in trafiko ob glavni cesti Ljubljana—Polhov gradeč, dam v najem, ozir. prodam. Gostilna ie dobroidoča, obiskana od voznikov in izletnikov ter se odda z ali brez inventarja z vsemi priti-Ulinami. Posestvo v obsegu 42 oralov leži v enem kosu okolu hiše, kjer se nahaja ludi zidana apnenica, gromozo-lom in manjša lastna vodna moč, - Naslov v upravi -Slov.« št. 2786, Proda se hiša v UubHani — v sredini mesta — z dobro vpeljano gostilno, 14 auto-garažami (so vse zasedene), mehanično delavnico, 3 stanovanja, veliko dvorišče, vse v najboljšem stanju Vse posestvo je bilo pred enim letom na novo renovirano. - Gostilna, delavnica in eno stanovanje se zamore izprazniti s 1. majem 1930. Oddalo bi se tudi vse posestvo v najem. — Naslov prodajalca se izve v upravi «Slovenca« pod štev, 2917. Več stavbišč v Kamniku, 5 minut od kolodvora, v solnčni legi, v meri circa 300 m'-', po 22 Din m3, naprodai. Po-iasnila daie Janko Stare. Kamnik, Perovo 40. 20 % kronske bone kupuje A. Krischc, Ljubljana, Ilirska ulica 21. Vsakovrstno po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. 20% bone kupuje do 15. marca 1.1. Kajžnik, Prevalje. čebulček Kolo znamke »Styria«, skoraj novo, črno preplcslcano, je bilo ukradeno. Pred nakupom se svari. lep, droben, kupimo vsako množino. Sever & Komp., Ljubljana. Za trgovino z mešanim blagom prirejen lokal, lično in novo poslopje z vsemi potreb-j nimi prostori - na željo ludi z opremo - v lepem kraju na deželi, z veliko, obljudeno okolico, se odda takoj v najem solidnemu in podjetnemu trgovcu. Vse podrobne informacije daje Miha Gor-šck, Turiška vas, pošta Slovenjgradec. Harmonij že rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 2Ç04. nenicB Pianino ccno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« št. 2856. slaroznane — prvovrstno apno, poleg železnice in premoga se dajo v najem. Letna produkcija nad 203 vagonov. - Vprašanja na varuha — poštno ležeče Litija, Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje Ponudbe pod »Inženier arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov « Zidana hiša z leseno drvarnico, hiša prikladna za ureditev trgovine, v prometnem industrijskem kraju v Mežici, se bo prodala na javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9 dopoldne pri sodišču v Prevaljah. Cenilna vrednost 80.300 Din. Vrtnice nizke, najnovejše barve, nudi Ivan Jemcc, vrtnarstvo, Maribor. Zahtevajte cenik! Pisalni stroj »Wellington«, rabljen in še dobro ohranjen, se proda po nizki ceni. Fr. Alatič, Maribor, Valva-zorjeva ulica 36. Puhasto perje kg po 130 Din in čist beli po povzetiu naiman; 5 kg Potem čisto belo gosie kg oo 38 Din razoošiliam puh lid po 300 Din — L Brozovič Zagreb llica 82 Kemična čistilna nerta Posestva, hiše, vile, gostilne, trgovine, proda ugodno Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. 19. Poravnalni stroj (Abrichtmaschine), nekoliko rabljen, proda za nizko ceno Franc Erjavec »Pri zlati lopati« — Ljubljana Wolfova ul. 12. ' Cez 7090 redkih Enodružinsko hišo v dobrem stanju z večjim vrtom kitnim v Žalcu, Petrovčah, blizu Celja ali Laškega. Ponudbe z navedbo cene poslati pod upokojenec, poštno ležeče, Loke nri Zagorju ob Savi. in več tisoč knjig drugih jezikov proda ugodno največja antikvariat-knji-garna Hinko ševar-ia v Ljubljani, nasproti šentjakobske šole. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sozalja jjovodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in starega očeta, gospoda Franca Drobnica trgovca in posestnika za. poklonjeno cvetje 1er za častno spremstvo se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. — Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se preč. duhovščini, g. bivšemu poverjeniku Golia, g. dr. M. Pircu in okoliškim gg. županom, na čelu g. Adamiču, vsem občinskim svetnikom in odbornikom, šol. vodstvu na Polici, gasilnemu društvu na Polici in Grosupljem ter pevcem za v srce segajoče žalostinke. — Najlopleje se zahvaljujemo tudi mnogobrojnemu občinstvu za častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Ljubljana - Stara vas, 11. marca 1930. Rodbine: Drobilič. štrubelj, Prelesnik, Bizjak, Baudek, Remic: Auto-Fiat 501 se radi odpotovanja proda. Zelo dobro ohranjen, generalno popravljen, nova streha, novo lakiran in nov akumulator, po zelo ugodni ceni. Vprašati: Novak, Maribor, mehanična delavnica, Jugoslovanski trg 3. Prodam stroj za izdelavo razne strešne in zidne opelic, do-'to ohranien. — Jerk" Fran, Črnuče-Ježica. fzabela trte s a j e n k e , ako ljubite grozdje, naročite v trgovini na Poljanski cesti 7. Šivalne stroje poti najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke1 prodaja Avgust Pcčrik, Sto-žice p, Ježica pri Ljublj. Seme pravega kašeliskega zelja prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, p. D. M. v Polju. — 20 gr. za 8 Din Dežne plašče za dame in gospode pelerine za dečke in odrasle tople podloge k dežnim plaščem itd., kupite najbolje- v špecijalm trgovini Jančigaj, Tavčarieva Sodna) L naspr li kavarne »Evropa« Lotienp îmninn in druga krmila nudi lmjccucjo A. VOLK, LJUBLJANA Resljovu cesta 24. Veletrgovin ii /ila in moke. Ženinom in nevestam se priporoča fotograi Hu-gon H i b š e r, Liubliana. Sv. Petra cesta 25. Vezenje nevestinih oprem, zaves pregrinjal, naiccneiše in naitinejše Matek & Mi-lseš. LjubFami. poleg hotela Štrukelj. — Enllanje ažuriranie, predtiskanie takoi Vin o zajamčeno pristno, štajersko, dolenjsko in dalmatinsko, sc toči v gostilni T. Mencinger, Liubliana, Sv, Petra cesta štev 43. Nizke cenel Fotoatelje Holynski Ljubljana, Dunajska cesta št. 6. Solidno delo! Zmerne cene! EmaTirane fabSke za občine, ulice, poklice, hiš. številke, pasje znamke itd. - ORIGINALNE LUTZOVE PEČI ' zelezostrugarska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenjc, prevzema delavnica ING. GUZELJ 1 LJUBLJANA VII, • Sv. Jerneja cesta št. 5. Tel. št. 3252. »Ines« vsebuje snovi, ki pospe-šujeio rast las, odpravi prhljaj, mozolje, izpuščaie in lišaj v lasišču En lonček stane 38 Din. Razpošilja po povzetju: Zastop-,stvo »Ines« . Ljubljana, ! Merosodna ul. l/I — 24. rostori prikladni za pisarne, skladišča, mirne tovarne, tudi za dalmatinske točilnice, se oddajo v najem. Maribor, Gregorčičeva 26, Lampe. Vsem svojim ccnjenim odjemalcem naznanjamo, da je naš inkasant Ivan Krelj, ki se je izdajal tudi za potnika, dne 1. III. t. 1. izstopil iz službe pri nas. Vse cenjene odjemalce prosimo, da vzamejo gorenje sporočilo na znanje, ker kakega plačila, ki bi ga kdo hotel nakazati nam, po izstopivšem gospodu Ivanu Krelju ne bomo priznali. Obenem javljamo, da gospod Krelj ni več pooblaščen sprejemati naročil. »SPECTRUM« d. d., tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, Celovška cesta 81, Afdova moka Din 4-— Polenta, zdrob . , « 3"— Koruzna činkv. moka . . • 2'75 .i Razpošiljam vsako množino od 2? kp ti a p rt-, Pavel Sedei, umetni mlir. Javornik, Gorenjsko. za izdelavo a)dovth in koruznih OD ALKOHOLA morete popolnoma odvaditi pijance tako, da sami ne vedo, z » AV1NALOM«, zdravili ncškodlii-vim preparatom i er inskega lekarnaria Francka. Mnogo za-hvalnie od ozdrav-Ijencev. Cena dinarjev 220. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo A. POPOVIČ, Beograd, Kolarčeva 7 UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja odgovarja vedno boli potrebi. Pričujoči Dobi so . Orožna odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči čbenik i lahkoto in temel jitost jo obenem uvaja v popolno znanje češkega jezika. (Ceno broš 40, vez 50 L)in.) «Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani Z» Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani Karel Ccč i'-dajutelJ. Iran Uakurcc UroUnJki franc Krem to r.