Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lll
S£0 VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Evharistični kongres v Zagrebu
od 14. do 17. avgusta 1930
Otvoritev kongresa
Prihod papeževega delegata — Srbska delegacija 300 oseb Zaključek škofovske konference
Msgr. Hernicnegild Pelegrinetti, apost. nuncij v Jugoslaviji in papežev delegat na kongresu.
Dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški in predsednik kongresa.
Po ljubezni k resnici
Jugoslovanski evharistični shod, na katerega so se zbrali katoličani naše države v Zagrebu, je pomenljiv dogodek. Evharistični shodi so manifestacije najbolj pristne katoliške misli, izraz pravega cerkvenega duha in čiste religioznosti, ki se v katolicizmu od nekdaj osredotočuje okoli svetega rešnjega Telesa.
Tudi med dobrimi katoličani, ki se pač vplivu časa popolnoma ne morejo odtegniti, v marsikaterem vprašanju ne vlada vedno tista jasnost, ki katoliški nauk kot sistem resnic in normo življenja posebno odlikuje. Največja nevarnost je, če se katoliška religija kot nadnaravno razodetje resnic, ki večno za vse ljudi in čase veljajo, zamenjuje s kako posebno časovno obliko življenja, ki se je pod vplivom katoličanstva, oplojena z njegovimi vrednotami, razvila v mogočno kulturno stavbo. Da taka nevarnost danes v gotovi meri obstoja, kakor je na primer obstojala za časa velikega Avguština, kojega tisočpetstoletnico letos praznujemo, in potem periodično ob vseh velikih kulturnih razdobjih, to pač nikomur ne bo prikrito. Kadar se majejo gotove osnove naravnega človeškega življenja, družabne oblike, politični sistemi, gospodarski pogoji, potem je v izvestnem obsegu tudi religiozni človek prizadet in začne kolebati; se lahko zmedejo pojmi ludi v katoličanu, ki je z vsemi vlakni svoje duševnosti zraščen s kulturnim osredjem svojega naroda in časa, In da je danes naš čas zelo sličen onemu, ko se je rimski imperij zrušil, ko so vdrli v Evropo »barbari« in barbarski vplivi, ko je grško-rimska kultura zatonila in navadno oko skozi strašno anarhijo na vseh poljih človeškega udejstvovanja ni moglo zapaziti obrisov bodoče dobe, tega nihče ne bo tajil. Toda kakor je Cerkev, ki je božanstvena, ustanova med ljudmi in in ima poroštvo obstanka do konca vekov, takrat premagala splošno krizo, brez-vladje in brezličnost, po svojih večnih, nadnaravnih, od časa in prostora ter od vsake kulture in kulturne oblike neodvisnih resnicah, tako pozneje ob vsakem zgodovinskem prelomil, tako tudi danes. Naj tudi eni vidijo rešitev človeštva v tem, kar imenujejo romanizem ali latiniteto, drugi v neki obnovljeni romantiki in tradicionalizmu; tretji v oboževanju forme, zopet drugi ravno nasprotno v dinamičnem, kaotičnem vrenju neprestanega iskanja in menjavanja, v mističnem itd. itd. katoličani dobro vemo, da nas bo Cerkev varno privedla preko vseh mnenj, struj, časovnih form in borbe najrazličnejših duhov in kulturnih vplivov v obnovljeno katoliško dobo človeštva - če ji bomo brezpogojno zaupali kot mističnemu telesu Kristusa na zemlji, o d katerega edinega je odvisna, dočim je vsaka druga institucija kulturnega človeštva in vsaka kultura sploh odvisna od brezštevilnih, čisto naturnih, prigodnih in minljivih faktorjev in okoliščin.
K temu čisto nadnaravno religioznemu
?le dan ju stvari, ki mu je problem samo eno: ako odrešiti dušo, kako se bolj in bolj po milostnem življenju bližali Bogu, kako sodelovati k odrešenju vsega človeštva, nas v prvi vrsti navaja češčenje svete Evharistije in prav radi tega so evharistični shodi v moderni dobi tolikega pomena. Sveta Evharistija je, ki Še danes najmočneje veže krščanski zapad in vzhod; okoli katere sc kot družina popolnoma enako-veljavnih božjih otrok v ljubezni brez vsakega pridržka zbirajo vsa plemena sveta in vsi narodi. kateregakoli kulturnega območja; katere tajnost je tako globoko-preprosta, da nobena filozofija, noben način življenja in nobena
Zagreb, 13. avg. p. Jutri se otvori evharistični kongres. Jutri prispe v Zagreb tudi nad 10.000 udeležen cev. Največje število je pričakovati v nedeljo. Ako bo ta dan lepo vreme, je pričakovati, da bo v sprevodu do 150.000 ljudi. Kongres se bo otvoril s prihodom papeškega odposlanca nuncija Pelegri-nettija, ki bo prišel jutri popoldne. Na postaji ga bo sprejel zagrebški nadškof. Nuncilj se bo s kočijo odpeljal v škofijski dvorec. Pri katedrali ga bo čakal kler. Pozdravil ga bo škof dr. Premuš. Nato bodo zvonili zvonovi po vseh cerkvah. S lem se bo objavilo, da se je kongres pričel.
Papeževemu delegatu se pripravlja svečan sprejem. Po navedbi upravnika postaje, se bo odposlancu svetega očeta otvorila dvorna čakalnica. Pri sprejemu bodo navzoči nadškof dr. Bauer, župan dr. Srkulj, zastopniki civilnih in vojaških oblasti v paradnih oblekah.
Zagreb, 13. avg. p. Danes je prispel v Zagreb tajnik belgrajske nunciature msgr. Paccini. Nastanil se je v nadškofijskem dvorcu. Popoldne je odpotoval v Varaždinske Toplice, kjer se je sestal z nuncijem
Pelegrinettijem. Od lam sla se oba podala v Križe v ee, odkoder bosta prišla v Zagreb na kongres.
Zagreb, 13. avg. p. Včeraj popoldne ob petih se je nadaljevala konferenca katoliškega episko-pata, ki je trajala do 7. Današnja sega je pričela ob 9 in je trajala do 12. Obravnavala so se vsa vprašanja, ki se tičejo versko-cerkvenega življenja, vprašanja agrarne reforme, šol, katehetov itd. Program konference se je danes dopoldne izčrpal in so bile popoldne na dnevnem redu samo še slučajnosti.
O tej konferenci se verjetno ne bo izdal noben komunike. Na dnevnem redu konference niso bila nobena izredna vprašanja, ki bi zahtevala dolge razprave.
Belgrad, 13. avg. /.. Nocoj ob 11 odpotuje pod vodstvom patra Arhangelja srbska deputacija na evharistični kongres. V deputaciji jo nad 300 oseb.
Ob priliki evharističnega kongresa se bo v Zagrebu otvorila razstava ročnih del in protialkoholna razstava v umetniškem paviljonu. Na tej razstavi bo vsak dan predaval po en zdravnik.
Čehoslovaška za trgovsko pogodbo z Jugoslavijo
Glasovi čeških listov o agrarni uniji
posebna kulturna obeleženost ne more biti ovira, da ne bi prevzela vsake duše, ki otroško k Bogu v resnici in duhu stremi. Pred veliča-stvom, božjega Sina, vedno realno pričujočega med, nami v sakramentu ljubezni, umolknejo vsi dvomi, se umiri duša, se očisti duh, da skozi kopreno telesnosti, zemskosti in časov-nosti gleda večno in neminljivo. In če komu te besede zvene že čisto vsakdanje, če se mu zdijo samo pobožne fraze, ne sme misliti, da nimajo danes prav lako globokega učinka kakor pri agapah v rimskih katakombah; čim. bolj je razrovan naš čas, tem bolj živo se resnica in moč Evharistije vtiskuje v duše, ki čakajo zopet mogočnega razodetja krščanske resnice na svetu in njegove obnove.
Nič drugega kol to je, kar bo posvedočil, kar želi in hoče tudi jugoslovanski evharistični shod v Zagrebu. Seveda je pa tudi ogromnega pomena za vse življenje: za narodovo prav tako kakor za posameznikovo. Saj vemo, da katoličanstvo ni to, kar se v juridični terminologiji laične države nespretno naziva »kon-fesija«, da katoliška cerkev ni pietističen »cer-cle«, da ji njen univerzalen značaj nujno nalaga poslanstvo, da v sebi kot vidnem občestvu zbere vse človeštvo v priznanju resnice, češčenju Boga in v uravnavanju vsega življenja po krščanskih normah: da vse le k Bogu meri, njegovi volji odgovarja, Njega v vsakem individualnem činu in v življenju vsake socialne edinice, vsakega naroda, vsake države razodeva. To je nikoli ne preminevajoča, vedno ista naloga Cerkve na zemlji. Je pa nalogo, ki jo vrši s pomočjo brezkončne l j ub e z ni, z duhovno preobrazbo in posvetitvijo duš, z »razsvetlitvijo vsakega človeka, ki pride na svet«. Ta luč odzgoraj ne trpi. zmote, ne zavrača pa nobenega Človeka, naj se še tako moti in greši, vse ljudi smatra za brate, ki so vredni in potrebni izveličanja. Ni je dobe, pa naj bi bila še lako temna, še tako burna in kaotična, da bi ta luč božanske resnice ne svetila; tudi nobeno omalovaževanje, noben mraz indiferentizma, nobeno preganjanje je ne ugasne. Saj je odsev tiste ljubezni, ki je v Evharistiji vedno živa, vedno učinkujočavedno aktivna med nami.
Res — veliko jih je, ki v Evharistijo ne verujejo, ki jim je Cerkev samo neke vrste kulturen pojav, ki razo dele, nadnaravne religije ne priznavajo. Marsikater pojav v sodobni Evropi, ki nas katoličane boli in osupne, ki ga pojmiti ne moremo, bi nam bil razumljiv, če bi pomislili, da izhaja iz miselnosti, za katero Cerkev kot ustanova Boga, kot nezmotljiva oznanjevalka religiozne resnice, kot voditeljica vsega duhovnega življenja ne obstoja. Pa to nas ne sme zapeljati v malodušje kakor ne sme naše vere in gorečnosti poko-lebati, če sredi nas samih, v občestvu Kristusove cerkve, opazimo napake, mrzloto in motive sebičnosti. Saj moramo vedeti, da na zemlji Cerkev trpi, da se tudi v njej vrši borba dobrega z zlim. da po svoji človeški slrani ni popolna, ampak se izpopolnjuje v mukah in bridkostih, da ona za svojim Mojstrom nosi težak križ naših hib in grehov iz stoletja v stoletje do svojega končnega poveličanja. Pomagajmo ji ta križ nosili, se v trpljenju in borbi očiščati, za vero evharističnega Kristusa pogumno pričevali vsak časi
S temi mislimi pozdravljamo jugoslovanski evharistični kongres in smo prepričanj da bo pomagal v duhu ljubezni, vzajemnosti in miru, ki se iz Evharistije razliva v vsako srce, utrditi tudi vezi, ki nas spajajo kot brate v eno državo.
Praga, 13. avg. as. V poučenih praških krogih se računa s tem, da se trgovinska pogajanja z Jugoslavijo lahko začno šc meseca septembra. Po
konferenci v Štrbskem Plesu so na obeh straneh j pripravljeni, trezno presojati obojestransko stali-1 šče. Utemeljeno je naziranjc, da pri pogajanjih ne 1)0 nobenih večjih težkoč. Češkoslovaške priprave za pogajanja so gotove in čakajo sedaj samo na konkretne predloge jugoslovanske vlade.
Praga, 13. avg. as. Agrarni voditelj dr. Hodža .e izjavil na nekem shodu v Košicah, da je za re-,1'fpv agrarne krize potrebno sodelovanje vse Evrope. Jugoslovanska in romunska vlada hočeta zaenkrat sprejeti v svoj načrt simn še enega kontra-henta. To za rešitev krize ne bo zadostovalo. Samo s složnim sodelovanjem vseh srednjeevropskih držav se more ustvariti zadostno močen faktor I proti Ameriki. Na solidarnosti vseh kmetov temelji nova organizacija Srednje Evrope, l	>Venkovc piše, da ima biti rezultat razgovo-
rov v Sinaji carinska unija, ki ima stopiti v veljavo že 1. septembra t. 1. Na skorajšnjo realizacijo tega načrta sili najbolj Jugoslavija, ki bo imela v tem več dobička kakor Romunija. Ta neenaki interes pri carinski uniji ustvarja za Češkoslovaško kot tretjega člana male antante zelo delikaten program. Rešitev tega programa bo za Češkoslovaško prinesla razčiščenje politično situacije v okvirju male antante.
V pomirjenje naših industrijcev
Belgrad, 13. avg. z. Radi bojazni industrijalcev, da bi sinajski sporazum oškodoval domače industrije, poročajo z merodajnega mesta:
Sinajski sporazum ne bo škodoval interesom domače industrije, ki se ji na merodajnih mestih posveča največja pozornost. Na merodajnih mestih se prav tako posveča posebna pozornost industri-jalizaciji države. V tej smeri so se storili vsi koraki, ki so mogoči in potrebni. Namen sinajskega sporazuma je, da se podpre kmetijstvo, ki se nahaja v težki krizi in da se najdejo pota za plače-ment kmetijskih pridelkov na evropskih tržiščih po dobrih cenah in pod ugodnimi pogoji.
Obenem poročajo z merodajnega mesta, da se je za izvršitev sinajskega sporazuma določila posebna strokovna komisija, ki ji je na čelu trgovinski minister Jura.j Demetrovič. Poleg njega so v komisiji strokovnjaki iz vseh zainteresiranih ministrstev. Komisija bo v svojem delu popolnoma samostojna in bo o njem obveščala samo ministrski svet.
Sinajski sporazum bo dovršen na Bledu
Belgrad, 13. avg. m. Koncem meseca se bo na Medu pričela konferenca naših in romunskih strokovnjakov za izvršitev sinajskega sporazuma. Konferenca bo trajala delj časa.
Francija zniža proračun za 6 milijard
Pariz, 13. avg. os. Ministerialna komisija za varčevanje, v kateri so ministrski predsednik Tardieu, finančni minister Renaud in proračunski minister Martin, se je. posvetovala danes o zmanjšanju proračuna za 1. 1931 za 6 milijard na okroglo skupno vsoto 50 miljard. Opozicija trdi, da se bo vlada zadovoljila z zmanjšanjem proračuna za 4 miljarde, ker sta 2 miljardi potrebni za nova bremena iz zakona o socialnem zavarovanju, invalidskih rent itd. V intervjuvu je izjavil finančni minister, da
Dobra ledna v državi
Belgrad, 13. avgusta, m. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju letin.
Po poročilih kmetijskih oddelkov posamez-, nih banovin, je v teku druge polovice iunija .žetev j večinoma že končana. Po ocenitvi bo letošnja ! žetev prinesla:
Pšenice 24,223.371 metrskih stotov, ječmena 4,187.000, rži 2,428.458 in ovsa 2,414.000 metrskih stotov.
V primeri z lanskim letom so rezultati ti-le: rži +15.65%, ječmena -f 1.65%, ovsa— 31.15%, pšenice —6.31%. V primerjavi s povprečno letino v poslednjih petih letih, so rezultati ti-le: rži 4-46%, ječmena -(-10%, pšenice -1-9% in ovsa — 29%.
Stanje kulture je tole: koruza zelo dobra v moravski banovini, v ostalih dobra; fižol, grah, leča in bob v dravski banovini dobro, krompir večinoma zelo dober, v donavski banovini dober. Prav tako tudi ostale kulture. Vinogradi zelo dobri po vsej državi. Sadje v dravski banovini večinoma slabo, sicer dobro.
Železniška nesreča
Belgrad, 13. avg. m. Kakor poročajo iz Herceg-novega se je tam zgodila velike železniška nesreča. Eksplodiral je parni kotel na lokomotivi, ki se je radi tega prevrnila in pod seboj pokopala strojevodjo in kurjača. Strojevodja je bil na mestu mrtev. Kurjač je težko ranjen in je njegovo stanje brezupno.
Dunajska vremenska napoved: Zrak z zapada bo povzročil večinoma oblačno in hladno vreme, v začetku s padavinami.
žalibog največji del večinoma diktiranih proračunskih izdatkov za to akcijo ne pride v poštev. 49% vseh izdatkov jc namenjenih za obrestovanje državnih dolgov in za vojne pokojnine, 10% za socialna bremena, 25% za narodno obrambo, 4% za povzdigo gospodarstva, 11.8% za splošno uporabo in 0.2% za legislaturno in eksekutivno oblast (parlament, kabinet, predsedstvo republike). K temu je še pripomnili, da so plače za uradnike in pokojnine zelo narastle.
Težak gospodarski
položaj Trsta
Belgrad, 13. avgusta, m. Današnja »Politika« prinaša pod naslovom »Težka gospodarska industrijska kriza v Trstu« ta-le brzojav iz Trsta: Več trgovskih podjetij, ladjedelnic in parniških družb je prišlo v nemogoč položaj. Propad velike trgovske hiše Brticker in transakcije, ki so se izvršile v paroplovni družbi Cosulich in Tržaški Lloyd, kakor tudi v vseh treh tržaških ladjedelnicah, bo imelo težke posledice za vse tržaško gospodarstvo. Število konkurzov v Trstu rapidno narašča. Prav tako ludi brezposelnost. Te dni se v Trstu raz-našajo vesli, da se bo sedež Fordove industrije za Italijo prestavil iz Trsta. Te vesti so izzvale med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Današnji »Plc-colo« to vest potrjuje in naglaša, da so se povišale uvozne carine, kar je prisililo Fordovo podjetje, da premesti svoj sedež v Genovo. To ne bo imelo nobenih težkih posledic za Trst, ker je to veliko podjetje v poslednjih letih toliko reduciralo delo v Trstu, da se ta preselitev ne bo občutila. Ford v Trstu v poslednjem času uvaža avtomobile iz Barcelone, kjer se nahaja glayna Fordova tovarna za zapadno Evropo, Zato je sklenjeno, da se Ford preseii v Genovo, k|er bodo prevozni stroški importiranih avtomobilov nižji.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, od
časa do časa se bo zjasnilo, zmerno toplo. Nestalno vreme»
Vojska v Mali Aziji skoro neizbežna
Turške čete so vkorakate v Perzijo - Velesile se posvetujejo - Mobilizacija
perzijske armade - Stališče sovjetov
lstambul, 13. avg. or. Poročila, ki prihajajo iz Ankare in iz perzijsko-turškega obmejnega ozemlja, so ustvarila tukaj in po celi Turčiji strašno razburjenje. Na obzorju se je pokazala krvava bojna baklja, armade zopet marširajo, ultimati se pošiljajo, železnice prevažajo vojni materijal, in to deset let po svetovnem klanju, ki je po mnenju vseh narodov izključilo vojno možnost za dolga desetletja. Aukarska vlada je poslala tridnevni ultimaium v Teheran, general Šalih Paša, krvoločni poveljnik armade, ki že dva meseca pustoši po kurdski domovini, je vkorakal v perzijsko ozemlje, ne da bi čaka) odgovora perzijske vlade na ultiinatum. Perzija je predlagala, naj se konilikt predloži Društvu narodov, a Turčija je to zavrnila in hoče sama for-sirati rešitev. Njene čete sedaj zasedajo doline v gorovju Ararat, kjer se še skrivajo zadnji ostanki kurdskega plemena. Tukaj vlada vtis, ki se ne da izbrisati, da stoji za Turčijo neka velesila, ker brez inozemske pomoči bi si Keinal Pašina republika ne upala v kljub paciiističnim stremljenjem, ki se pretakajo po celi Evropi iz zunanjega ministrstva v zunanje ministrstvo, potegniti meč in na tako flagranten način kršiti najpriinitivnejše pravice
mednarodnega prava.
V Istambulu se vrše posvetovanja med diplomatskim zborom. Angleški in italijanski veleposlanik sta se odpeljala v Ankaro. V zadnji uri se bo napravil še pritisk na Turčijo, da odneha in prepreči bojni požar, ki bi ne mogel ostati omejen na Malo Azijo.
lstambul, 13. avg. or. Iz Anatolije jsoročajo, da je vojuo ministrstvo zasedlo vse železniške proge, ki so začele prevažati vojni materijal v smeri proti Araratu.
Teheran, 13. avg. or. Riza Khan je sklical ministrski svet, da se posvetuje o položaju. Perzijske čete na turški meji so dobile nalog, da ne odgovarjajo na napade turške vojske brez izrecnega dovoljenja vojnega ministra. Na šaha Pehle-vija se izvršuje pritisk, da bi odgovoril na turško provokacijo kot zasluži. Osobito vojaški poveljniki na severni meji delajo na to, da perzijska armada izžene Turke iz jjerzijskega ozemlja.
Mossul, 13. avg. or. Iraška vlada je zaukaza-la, da morajb gamizije na severni meji biti za vsak slučaj pripravljene, da branijo iraški teritorij. Vojno ministrstvo je zaprosilo angleške zrakoplov-
ne čete, da se mu stavijo na razflolago v slučaju
potrebe.
Ankara, 13. avg. AA. V tukajšnjih jx>litičnih krogih ugotavljajo, da ultimat, ki je bil postavljen Perziji, še ni potekel. Navzlic temu pa sodijo, da fjerzijska vlada ne bo mogla tolmačiti turške akcije
kot sovražno. Turčiji gre le za to, da Perzija razveljavi obveze, ki jih je prevzela pred leti napram kurdskim gorskim plemenom glede vpadov na turško ozemlje.
Moskva, 13. avg. AA. Turškoperzijski sjx>r je izzval obsežne in številne komentarje sovjetskega časopisja. Listi sodijo, da bi utegnil vstanek Kurdov ogrožati predvsem avtonomno kurdsko državo v Rusiji. S tem v zvezi obžalujejo listi, da je turška vlada posiala Teheranu ultimat. Turčija in Perzija nimata kaj pridobiti z ev. vojno. Najboljše bi bilo, da se zainteresirani stranki sporazumeta s kurdskimi plemeni direktno. Edini, ki bo pridobil v primeru spopada, bo- Anglija. Listi opozarjajo naposled i Turčijo i Perzijo na njihove skupne interese in velijo, da bi bila sovjetska Rusija pripravljena prevzeti posredniško vlogo.
f Dr, Ante Ver ona
Zagreb. 13. avg. p. Danes popoldne ob treh je umrl v Zagrebu dr. Ante Verona, podpredsednik stola sedmorice, oddelek B, v pok., rektor visoke ekonomske šole in naš delegat pri internacionalni pomorski konferenci. Umrl je ua posledicah operacije v 63. letu starosti. Hodil se je v Herceguovem. Pravile študije je dokončal v Gradcu in na Dunaju. Nato se je posvetil sodniškemu poklicu. Po zedinje-nju je bil dodeljen stolu sedmorice odd. B. Obenem je bil profesor visoke ekonomske komercialne šole.
Za hmeljarje
Belgrad. 13. avg. V zvezi z letino hmelja in radi velikega zanimanja na inozemskih tržiščih za ta naš pridelek je zavod za pospeševanje zunanje trgovine pozval interesente, ki se bavijo z izvozim hmelja, naj mu sporoče svoje naslove, da bi jih mogel dostaviti uvoznim tvrdknm v raznih državah. Naslovi z ostalimi podatki naj se pošiljajo informacij sko-komercijalnemu oddelku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.
Belgrajske vesli
Belgrad, 13. avgusta, m. 27. avgusta prispe v Belgrad jugoslovanska-bolgarska komisija, ki je sedaj v Vrnjicah. Komisija dela na izvršitvi konvencije o razmejitvi dvolastniških posestev. Po prihodu bo tu nadaljevala svoje delo.
Belgrad, 13. avg. m. Pri kopanju temeljev za lr!novo hišo v Pančevu so na ulici naleteli na granato, ki je eksplodirala in ubila tri delavce.
Belgrad, 13. avg. m. Finančni minister je odobril belgrajski občini, da sme zgraditi na periferiji nov vodovod, ki bi stal 3 in pol milijona Din.
Belgrad, 13. avg. m. Vojni minister je razpisal natečaj za stipendiste-veterinarje, in sicer 15 mest za veterinarje, ki bi hoteli študirati v Zagrebu in bi dobivali 1250 Din mesečne štipendije pod pogojem, da se obvežejo v vojaški službi služiti po končanih študijah trikrat toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo. Prosilci morajo imeti prvi državni izpit in svojo prošnjo poslati čimpreje vojnemu ministrstvu.
Zračno brodovje vsipava tone bomb na
Spor
radi W0 letnice Franca Jožeta
Dunaj, 12. avgusta, as. Avstrijska reakcija pripravlja na dan 18. t. m. velike proslave ob priliki lOOletnice rojstva Franca Jožefa. V vseh kinih se bo predvajal film z naslovom »Cesar Franc Jožef kot regent in človek«. Dunajski magistrat je ta film tolmačil kot neprimeren za obisk mladine do 16 leta, ker predvaja Franca Jožefa samo v njegovih ugodnih lastnostih in predstavlja sliko monarhije, ki ne odgovarja zgodovinski resnici. Ta prepoved socialnih demokratov je seveda povzročila hud odpor vseh desničarskih krogov, ki bodo najbrže z rekurzom dosegli ukinitev prepovedi Ker se je v Avstriji udomačila navada, da se ob posebnih spominskih prilikah kujejo srebrni novci po 2 šilinga (do sedaj so bili kovani taki šilingi za Schuberta, Billrotha in Walterja von der Vo-gelweide), so sedaj monarhistri sprožili predlog, da bi se tudi za Franca Jožefa koval dvojni šiling. Ker njihov predlog ni bil sprejet, so sami začeli kovati privatne medalje, ki so zelo podobne starim srebrnim goldinarjem in imajo na eni strani glavo Franca Jožefa, na drugi strani pa zadnji grb Avstro-Ogrske. fzdajajo jih v bronu, srebru in zlatu, seveda pa nimajo nobene kurzne vrednosti, kakor zakoniti dvošilingski novci.
Za rekordi!
Newyork, 12. avgusta, as. Ameriška letalca Dale Jackson in Forest O Brien, ki sta lansko leto dosegla v St. Louisu rekord 420 ur trajnega letanja, katerega pa sta letos potolkla brala Hunter t 545 urami, sta že zopet od 21. julija dalje neprestano v zraku nad St. Louisom in sta danes popoldne ob 16.52 srednjeevropskega časa že potolkla Hunterjev rekord. Motor deluje še vedno odlično in ne kaže nobenih napak. Letalca napovedujeta, da hočeta ostati v zraku 1000 ur. Edina težkoča jima je financiranje podjetja, ker denar, ki sta ga nabrala z javnimi darili, ne zadostuje, tako da sta z zraka odredila, naj se prodajo njuni avtomobili. V zadnjem trenutku, ko sla se bližala rekordu, pa so darovi začeli prihajati obilneje in neka petrolejska družba jima je že obljubila po 100 dolarjev za vsako uro nad zadnjim rekordom.	M.
Nevarnost alridskega vpada v Indijo
gibljejo
London, 13. avg. os. Polagoma prihajajo v javnost ix>drobnosti o borbah, ki se že v drugič tekom tega leta vršijo na zapadnem pobočju indo-himalajskih gora med britanskimi in vstaškimi četami. Dne 6. avgusta so bili že britanski zrakoplovi prisiljeni obiskati ogrožene kraje in obme-tati celo obmejno ozemlje, kjer se je slutila prisotnost Afridov, s tonami razstrelilnih bomb, ki so napravile prav strašno opustošenje. Bombni napad se je nadaljeval do 8. avgusta zvečer, ko so se Afri-di v malih oddelkih začeli bližati Fortu Bara in Fortu Jamrud, na periferiji mesta Pešavar.
V nedeljo so Afridi že obstreljevali mesto samo in sicer raztreseni v stotine malih skupin, ki so se skrivale jx> vrtovih in r>o razpoklinah skalovja.
Vzroki za ta vpad so jx>znani. Maja meseca se je indijskim komunistom posrečilo organizirati med Afridi društvo »rdečih srajc«, z namenom napasti Pešavar s pomočjo pristašev Haji Turangzai, bojevitega derviša, ki je že večkrat bil v zaporu radi revolucijonarnega ponašanja. Prvi nemiri 'Sp izbruhnili dne 23. aprila. Britanski zrakoplovi h takrat skoroda tri tedne obmetavali afridska selišča z bombami in tako vstaše prisilili, da so se vrnili nazaj v svoja selišča. Dne 5. junija jsa se je zbrala skupina 5000 mož, ki je napad ponovila, ker je slišala, da je britanska vlada v Indiji definitivno končana in da so se britske čete umaknile iz indijskega cesarstva. Med Afridi se nahaja veliko število indijskih propagandistov, ki hujskajo proti Angležem, kažejo s krvjo oblite obleke mohame-dancev, »katere je britanski car dal masakrirati«. Žalibog starešine afridskih plemen niso mogli preprečiti divjanja, ki se je polastilo mladine, ker Afridi imajo najdemokratičnejšo ustavo, ki si jih je mogoče misliti. Starešina ni nič, odločitev pade na takozvanih »Jirga« ali plemenskih skupščinah, kjer je mladina prevladala.
Tako je bilo mogoče zbrati relativno veliko vstaško armado, ki je pomenila resnično nevarnost za britanske postojanke ob trgovski poti v Pešavar.
V Londonu prevladuje mnenje, da vstaja ne bo trajala dolgo. Škoda je samo ta, da bo indijska vlada sedaj prisiljena poduzeti čisto druge korake,
Tudi druga plemena se
da zaščiti svoje afganistanske meje pred nacijona listi in komunisti, ki se prav lahko mešajo med divjejša plemena in lam povzročjo stalne nemire. Do sedaj je britanska vlada stala na stališču, da se mora z vsakim obmejnim plemenom posebej pogajati in sicer zato, ker so si po značaju tako različna, v bodočnosti se bo vlada pa morala odločiti, da uvede čisto enotne smernice v obrambno jx)litiko na mejah svojega cesarstva.
Državni sekretarijat za Indijo je izdal komunike, v katerem naglaša, da indijska vlada popolnoma drži pioložaj v svojih rokah, a da bodo vojaške oblasti prisiljene ojačiti garnizijo v Pešavaru.
Moskva, 13. avg. or. Sovjetski listi naglašajo velevažnost srečnega poteka afridskih bojev proti indijskim četam. Sovjeti priznavajo, da so voditelji vstaje prišli iz Rusije, in sicer iz visoke šole za azijatsko propagando v Taškentu. »Izvestja« pišejo, da sovjeti ne bodo nehali, dokler da zadnji britanski podanik ni zapustil indijskega teritorija.
London, 13. avg. as. Po raznih poročilih, ki si deloma nasprotujejo, niso Afridi napadli samo Pe-šavarja in manjše okoliške kraje, temveč tudi 100 milj oddaljeni Karačinar in trdnjavo Badano. Kara-činar so ženske in otroci zapustili z letali. Na drugi strani pa poročajo »Times«, da so se Afridi že naveličali bojev in da se vračajo po ozemlju svojega zavezniškega plemena Kohar. Sosedni plemeni Oraksai dn Massosai, ki sta bili pripravljeni, nastopiti skupno z Afridi, pa jih je vlada oplašila z grožnjo, da jih bo bombardirala z letali.
London, 12. avg. as. V Ahmedabadu je prišlo včeraj do hudih spopadov, ko se je tam začelo zborovanje kongresnega odbora ter se je prodajala privatna sol in so se razdeljevali hujskajoči letaki. Pri spopadih je bilo 30 oseb ranjenih, 20 pa aretiranih.
London, 13. avg. as. V Bombay prihajajo poročila iz pokrajine Sind, da rame tolpe dakoitskega plemena plenijo okolico. Vlada je poslala iz okoliških garnizij vse razpoložljive čete.
London, 13. avg. as. Po mnogih krvavih spo padih Afridov z angleškimi četami so se gorska plemena umaknila s cest, ki vodijo v Pešavar, Samo Mohmandi se baje pripravljajo na napad na Pešavar kljub temu, da so se Afridi umaknili.
Grozoviiosti kitajskih komunistov
London, 12. avg. as. Neko misijonsko poročilo, ki opisuje opustošenja v mestu Cangši po komunistih, poroča, da je ostal otok, na katerem se nahaja evropska naselbina, razmeroma nej>oškodovan, ker so ga branile topničarke. V mestu samem pa je večina večjih poslopij porušena, mnoge manjše hiše pa j>ožgane. Komunisti so pri vhodu v mesto pobili 1000 oseb.
London, 13. avg. AA. Listi poročajo, da sta angleška in ameriška vlada sklenili sporazum o tem, da se upreta ukinitvi eksteritorijalnosti evropskih koncesij na Kitajskem, ki jf kitajska vlada ne proži nikakršne zaščite. Po nepotrjenih vesteh so uporniki ponovno zavzeli Sangšo, razdejali mesto in masakrirali prebivalce.
London, 13. avg. A A. Po poročilih listov v Nankingu oblegajo komunistične čete Rouhen. Ameriški generalni konzul se pogaja v imenu ostalih svojih tovarišev za zaščito in varen odhod vseh inozemcev in verskega osobja v bolnicah.
Trockij v Badenu
Berlin, 13. avg. AA. Listi poročajo, da je prispel v Baden iznenada bivši komisar Trocki. Temu prihodu pripisujejo listi velik jiomeu, ker sc v Badenu nahajata bivša sovjetska komisarja Či-čerin in Lunačarski. Trocki potuje pod drugim imenom.
Krakatoa bruha
Batavia, 13. avg. AA. Vulkanski otok Kraka-toa, ki je pred desetletji o priliki znane strahovite eksplozije njegovega vulkana izginil pod vodo, se je ponovno prikazal nad vodo. Ognjenik je začel le dni bruhati in leti kamenje, lava in ostala vulkanska materija do 2000 ui visoko. Otok ie že 10 metrov nad morjem.
O žrtvah potresa v Italiji
Rim, 13. avg. as. Uradno se objavlja, da število smrtnih žrtev zadnjega potresa ni bilo tako veliko, kakor so javljale prvotne uradne vesti. Pri prvem razburjenju so smatrali mnogo ljudi za mrtve, ki pa so se pozneje zopet javili. V prvem strahu so mnogi ljudje zbežali v gozdove in se vrnili šele po daljšem času. V dveh mesecih bo potoval Mussoiini sam v potresno ozemlje, da se prepriča o napredovanju obnove krajev.
Silna po vodenj na Bavarskem
Miinehen, 13. avg. as. Nad Rechenhallom je bila včeraj katastrofalna nevihta. Silna voda in velike množine naplavljenega peska so preplavile cesle iu ulice in napolnile kleti. Cesta v Berchtcs-gaden je prekinjena. Zasuta je z gruščem in peskom več kot meter visoko. Tudi železniška proga je zasuta, ker so se vdrli plazovi. Tako je proga Mitten-\vald—-Innsbruck zasuta 3 metre visoko, tako da je vsak promet nemogoč.
Nevihte v Južni Afriki
Captoivn 13. avg. AA. Na ozemlju južnoafriške unije so divjali zadnje dni strahoviti viharji. Škoda je ogromna. Mestoma je zapadel visok sneg. Posebno so bile prizadete ribiške Motile. 85 oseb jc utonilo med temi 2 Evropca,
Drobne vesti
London, 12. avgusia. as. V Kabulu je bilo na povelje Nadir kana usmrčenih 20 vstašev, ki so se udeležili vstaje Kohidamanov.
Hamburg, 12. avgusta, as. V Liibecku je na-rastlo število smrtnih žrtev Calmettovega postopanja na 65 otrok.
Pariz, 12. avgusta, as. Vojaški letalec Labo-ria je na vežbi v višini 600 m naenkrat opazil, da se je preklalo desno krilo. Hotel je skočiti z letala. Padalo pa se je raztrgalo, ker se je zapletlo v višinsko krmilo, tako da je letalec strmoglavil na tla in se ubiL
Pismo iz Pariza
Pariz, 11. avg. 1030.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je nepriča« kovani izbruh nemškega ministra Treviranusa povzročil v Franciji veliko uevoljo. Razpoloženje do Nemcev je v zadnjem času postalo zelo ugodno. Tisti časi. ko so pristaši aemško-fruucoskega sporazuma, kot recimo Marc Sagnier, morali piti riciuovo olje, so že jiozabljeni. Danes so Nemci v Parizu dobrodošli, in ne brej Francozov je že šlo preko Rena, kjer so bili sijajno sprejeti. Po vseh večjih kavarnah in restavtacijah so nastavljeni nemški natakarji, ki v elegantnem pozoru poslušajo naročila golo ubritih in golo ostriženih gostov iz Nemčije. Povsod slišiš nemško besedo, mulo bolj čisto okoli Etoile, nekoliko bolj mehko in skozi nos zategnjeno v tredlerskem delu okrog Itolel de Viile ali pa ua Republique.
Seveda so še nekateri listi, bolj iz tradicijo kot pa iz slabega namena pisali o Nemčiji, ki je ostala ista, ki misli samo na osveto, na splošno je bilo ozračje za spoprijaznenje med obema narodoma zelo ugodno.
Nemčija je kljub vsej svoji velikanski materi-jelni kulturi vedno trpela na tem, da ni vzgajala psihologov. Pred vojno že so ji služili politiki in državniki, nadarjeni, zvesti do smrti, delavni, vstrajni, a ki niso imeli niti pičice tiste psihološke žilice, ki je v življenju posebno pa še v odnosih med narodi včasih bolj potrebna kot pa celi arhivi učenosti. Treviranus spada med tiste. Ni psiholog, in povrhu je še brez takta. Mesto, da bi bili Nemci na terenu, ki si ga je s svojo vstrajnostjo, zvezano z izvanredno duševno fineso pridobil Stresemann, so v dobri veri, da služijo lepi zamisli in lepi ideji, zopet porušili veliko pridobljenega. Treviranus napravi vtis talentiranega mladega politika, ki si je zavezal oči in ki sledeč nekemu notranjemu živalskemu instinktu hodi med svetovnimi problemi ter sedaj zadene ob enega seday zopet ob drugega, dokler da se mu enkrat ne spodtakne in si ob kakem nepredvidenem vprašanju pusti porušili cele svoje duševne zgradbe. Tako recimo pravijo Francozi, da bi bila Nemčija lahko dobila vse to, kar je v svetovni vojski zahtevala, mirnim potom, ako bi ji bil Bog dal finih diplomatov. Tako se lahko trdi danes, da bi Nemčija lahko dobila vse, kar sedaj hoče, magari tudi poljski koridor, če bi imela kakega državnika-psihologa.
Treviranus (je sicer zbudil aplavz vseh nade« budnih nemških nacijonalistov, a s svojo brutalnostjo, katero sedaj, ko vidi posledice najbrže, bolj obžaluje kot vsakdo drugi, je uničil veliko dobrohotnega razpoloženja in razočaral veliko iskrenih Francozov.
Francoski narod je v prošlih desetih letih imel priliko pokazati, da je miroljuben, vsaj proti Nemcem. Če pa se ne more takoj odreči spominu na zmago v svetovni vojni in zagrebsti vse to, kar je njegov gigantski boj za obstanek j>oživil v njegovi rodoljubni duši junaškega in požrtvovalnega, naj se mU to ne šteje v zlo, ker ni ravnal drugače, kot pa vsak narod, ki je enkrat bil v istem položaju. On misli, da je celo šel predaleč, oziroma, da je šel prehitro. Izpraznitev Porenja izključno na podlagi nekega čeka na negotovo bodočnost, je od njegove strani gesta, ki je Nemci pred 50 leti niso napravili in ki bi je tudi danes ne napravili. Voljan je tudi zapustiti Posaarje, četudi odločitev še ni padla. Voljan bi bil celo napraviti koncesije v vprašanju nemške vzhodne meje, a polagoma, zelo polagoma, v kolikor bi mogel razbrati iz nemške duše, da se je otresla predvojne megalomanije in nehala verovali v to, da ima posebno misijo na svetu po nalogu neke nadnaravne previdnosti.
Če pa mora konstatirati, da se njegova popustljivost tolmači onstran Rena za slabost, če pa dobiva vtis, da s svojo popustljivostjo ne doseže nika-kega čustva hvaležnosti pri svojem sosedu, in da ta celo odgovarja z grožnjami, potem se bo Francoz, zvest svoji latinski naravi, zakrknil vase in zakopal v spomine, ki mu jih lahko oživlja njegova na slabih izkustvih bogata zgodovina, potem se bo v njem zopet vžgal njegov ponos in njegova požrtvovalna ljubezen do domovine. Če bo Treviranus s tem dosegel svoj cilj...
Kar je tukaj iskrenih pacifistov, se ne dajo preplašiti od manifestacij, kot je bila ona ministra za zasedeno vzemlje. A njihovo delo bo težavnejše, bo postalo Sisifovo, če nemški narod oziroma njegovi voditelji ne bodo prišli do spoznanja, da mir med narodi ni vprašanje aritmetike, ampak da je odvisen od tega, kako se je vsak narod potrudil, da odkrije in razume dušo svojega soseda.
Treviranuts popravlja
Pariz, 13. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da je minister Treviranus imel v radiu govor, ki je v njem izjavil, da v svojem nedeljskem govoru ni mislil na revizijo vzhodnih meja z vojno. »Jasno je«, je dejal Treviranus na radiu, »da bo izprememb« meja plod mirnih sporazumov in da je to edina pot.« Pristavil je, da predvideva čl. 19 locarn-skega pakta take ukrepe, ki naj odpravijo nesrečni položaj Nemčije. Krivica se mora pretvoriti v pravico. Samo s pomočjo pravice bo postala Nemčija, ki ji gre sedaj v Evropi tako poslanstvo, kakor nikoli tega, svobodna in s tem bo tudi vsa Evropa postala srečna.
Dobra letina v Bolgariji
Sofija, 13. avg. AA. Predsednik bolgarske vla> de Ljapčev je izjavil poročevalcu »Zore«, dn sobranje ne bo sklicano na izredno zasedanje. 0 letošnji želvi je Ujapčev pristavil, da je prav dobra in ta bi bila napaka, če bi se ne izkoristila z;> dvig bolgarskega eksporta.
Zračni akrobat v Ljubljani
Prof. Artur Strohschneider je dospel iz Zagreba, kjer je več dni proizvajal pred mnogoštevilnim gledalstvom akrobatske igre na razpeti žici. Danes v četrtek in naslednje dni nastopi tudi v Ljubljani ob 'A0 in 'A'J in sicer na prostoru med realko in Glasbeno Matico. Igralu bo železničar-ska godba In prostor bo razsvetljen z reflektorji. En del dolmdka je g. profesor namenil tukajšnjim invalidom-