53. številka.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vfmko sredo in loboto ob 1. uri popoludije.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za tetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po Si nov.,
v Gorici in v Ajdovičini po o nov. Na naročbo brez priložene naročnine ae upravnistvo ne ozira.
V Trstu, v sredo 3. julija 1889.
v
EDINOST
Vtti dopiai hp pošiljajo un><ft»l|t»n v ulici Carintia At. 28. Vsako pismo Tfcora biti frankovano, ker nefrankovunn ne ne- sprejemajo, Kokopini ho ne vračajo.
Oglasi in oznanila ho račune po 8 nov. vrstica v petitu : za naslove z debelimi Srkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obBeglo navadnih vratir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »o račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innornto pro-jema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacij« »o fronto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem začne II. poluletjc XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju liRta.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store.
Cena listu je:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo eanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pripravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. Doba v prih. poluletju bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list. tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; novo pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti".
(' v
•»VlOlt J« IbOfl«.
Vodnikova slavnost.
V beli Ljubljani Blavil je slovenski narod dne 20. in 30. junija izredno slavnost — odkrit je bil spomenik našemu prvemu pesniku, probuditelju in očetu slovenskega naroda, Valentinu Vodniku! Ni ga odrastenega Slovenca, kateremu bi bilo neznano njegovo ime, nepoznane njegovo pesni. Zatorej je pri-hitel narod od vseh strani, iz najodaljenih, najbolj zapuščenih in najbolj tlačenih slovenskih pokrajin te slavnostne dni v Ljubljano, da počasti spomin onega izrednega moža, kateremu je postavljen v slovenskem središču prekrasen spomenik. In res, če je narod naš komu hvale dolžan, dajati jo
mora v prvi vrati onemu, ki ga je z mogočnim svojim duhom probudil iz večstoletnega •ptnja ter ga poklical v novo življenje. Valentin Vodnik je rojen 3. febr. 1. 1758. v južni Šiški pri Ljubljani. Dovršil je v Ljubljani gimnazijalne študije, stopil v samostan kjer se je z obljubami zavezal ter bil v raašnika posvečen 1784. I., na to posije ga ljubljanski škof mej narod, „dušo past". Služboval je v raznih krajih kranjske dežele ter prišel naposled v Ljubljano kjer mu je bila podeljena na gimnaziji profesorska Blužba. iS a gimnaziji učil je vse predmete, v najvišjem razredu pa poetiko. Pač malokedaj je bil ta predmet izročen za to bolj unetemu možu. Vodnik sam navdušen pesnik, je temeljito poznal , klasike grške, latinske, francoske, italijanske in nemške, znal jo tudi svoje dijake navduševati za poezijo! Vodnik je rojen pesnik, svojih pesni ni peval v tujih jezikih, katerih je toliko znal, svoja srčna Čutila izražal jc v mili materinščini svoji, katerej v onem času ni bilo mesta ni v šoli ni v uradih ter je živela samo še inej priprostim narodom. V oni dobi je bila slov. šola silno redka prikazen, Vodnik se j je toraj moral učiti tor si sam ustvarjati | pismeni jezik za svojo umetne proizvode, i VHak bi bil opešal pri tem napornem delu, a Vodnikov velik duh in njegova i neizmerna ljubezen do svojega naroda, : katerega je hotel povzdigniti ter ga postaviti v eno vrsto z drugimi kulturnimi narodi, premagal je silne te zapreke, ustvaril je književni jezik slovenski, proučil njega svojstva ter spisal mu slovnico. Vodnik jo spisal različne knjige za narod. 1797. leta začel je pa izdajati uže slovenske novine: „Lublanske novice od vsih krajev celiga svejta", ki so izhajale do konca 1800. leta sprva po dvakrat potem ' pa po enkrat na teden. To novinarsko podjetje Vodnikovo, je pač pravo čudo za ono dobo ter nam kaže, kolika neizmerna ljubezen ga je navdajala do svojega ubogega naroda, katerega veliki svet ni poznal, ni čislal, kateremu bi bil pa rad
PODLISTEK.
Opomin koperskim učiteljskim abiturijentom iz 1.1880.
(Konec.)
V prvo omenim, da nam ne kaže določiti shoda za velike počitnice, kakor smo nameravali pričetkom. Iz imenika je razvidno, da nas je razkropila osoda res na vse vetrove, doba velikih počitnic pa jo v ljudskih šolah po raznih krajih dokaj različna. Po nekaterih krajih so velike počitnice uže končajo, ko se po drugih še le pričenjajo. Lahko bi so toraj prigodilo, da bi radi tuko razlike kateremu ne bilo mogoče, <la se vdeleži v kolegijalnom oziru važnega sestanka, kar bi bilo dokaj obžalovati. Da so vsakemu omogoči dohod bilo bi tedaj dobro, da preložimo shod na ugodnejšo letno dobo. Poizvedel sem o tej zadevi menenja nekaterih sošolcev in drugih starišev, zato naavetujem soglasno z njimi za naš shod velikonočne počitnice bodočega let«. Vsak drugi čas bil bi neugodnejši.
Glede kraja ostanemo pri prvotnem
sklepu. Večina nas biva na Primorskem j in tako nam jo Trst naravno središče.
Dalje treba, da so gmotno in duševno dostojno pripravimo, oko hočemo, da nam , bode shod lep, časten in koristen! ! Svoje gmotno razmere pač vsi, osobito bivajoči na deželi, predobro poznamo. Poznajo jih sicer tudi drugi, pa jih uvažujejo le po svoje: — inalokedaj nam na korist, večkrat pa na škodo in sramoto ! — Vemo, da nam dovoljujejo našo razmere, vzlasti v nekojih kronovinah, bore malo; — ne strinjajo se niti z osnovnimi šolskimi zakoni, koji prilastujejo uči-teljstvu toliko dohodkov, da more živeti svojemu stanu primerno. Privošči se nam trud, naklada vsakovrstnih nalog, očita po-gostoma nedelavnost, malomarnost, apatija in Bog ve kaj šo vse, a naših ran ne vidi nikdo! V plačilo za trud nam je večkrat preziranje nekaterih boljo so čutečih. Nehote so zavedamo v takem hipu, kaj daje človeku veljavo. Spominjamo se slavnega Preširna, ki pravi, „dale petica da ime sloveče — da človek toliko v olja kar plač a!" Privoščite nam, po čemur zdihujemo uže leta in leta; pod-
priboril ugled in spoštovanje ter ga postavil v ravno vrsto z drugimi narodi, bore-4imi se za pronveto. Ko so 1810. 1. prišli Francozi v deželo preosnovali so vse šole in tu se je Vodniku izpolnila najbolj vroča želja: slovenščina, za katero so je on toliko trudil, bila jo uvedena v šole. Tu jo Vodnik, ki je bil od francozko vlade imenovan vodjem gimnazije, vodjem umetnijsko in rokodelske šolo in nadzornikom osnovnih šol, razvil uprav izredno plodovitost. V enem letu je spisal „Abeceda za Pervo šolo" „Keršanski Navuk za Ilirske deželo" „Pismenost ali gramatika za Prve šole" „1'očet.ki gramatike, to jo pismenosti Francoske". Delal je tem rajšo, ker je videl, da se uresničujejo njegovo sanje, da so njegovemu narodu in jeziku podeljena ona prava, katere jo dosedaj užival samo nemški narod. Napoleon jo osnoval Ilirijo, v katerej so bile združene
slovenske deželo uvedši slovenščino v šolo i ^
in urade, podaril slovenskemu narodu sredstva se kulturno razvijati in napredovati. Zlate Vodnikove sanjo so se začelo uresničevati. Kaj čuda, da je oduševljeni zapel veličastno himno „Ilirija oživljena", v katerej proslavlja Napoleona, kot osnova-telja te nove Ilirije. Ivo so se morali umakniti Francozi, razpala je politična Ilirija iti Vodnik jo moral drago plačati svoje navdušenjo, Odstavljen je bi od vseh služeb ter dejan v pokoj s pokojnino letnih 200 gld. Vodnikova duševna Ilirija je pa ostala ter ostane na veke. Sanje njegovo se neso še popolnoma uresničile, ali ob luči, katero nam je on prižgal priborili smo uže častno mesto moj kulturnimi narodi in vsaj v oni kronovirii slovenski jo ugodnejši politični položaj, nego smo ga imeli takrat, ko je Vodnik začel delo-1 vati. To nam priča prekrasni spomenik postavljen mu v prestolnici naši v beli Ljubljani, kjer je toliko delal in se trudil J in toliko trpel za nas, naš probudi-! t e 1 j, n a š m u č e n i k, n a š o č o Valentin Vodnik!
Večna mu slava!
p i raj te vsaj moralno naše opravičeno želje, j da se nam /boljša gmotno stanje — potem zahtevajte! Ne bode vam treba niti zahtevati; hvaležni vašej podpori storili bodemo {somi, česar moro in smo pričakovati od nas naš narod. Dolali bodemo potem z veseljem, ker se nam ne bodo trebalo tako trdo boriti za ljubi vsakdanji kruhek.
I Večni napadi pa nas ne bodo povzdignili, nikakor ohrabrili delajoče za domovino!
Zagazil Bom nekoliko od svojega namena, a nič ne de; škodovali to ne more, četudi koristilo ne bode. Reči sem hotel samo, da nam ne dovoljujejo naše gmotno razmere posebnih razvedrovanj. Za sestanek, kakoršnega nameravamo, ne zadostuje tedaj priprava jodnega ali dveh me-soeev — treba je vsega leta.
Tudi duševna priprava nam je potrebna, da se resnično razvedrimo. Mladeniči smo so razšli, možje so vračamo k sestanku. Marsikedo si je pridobil v dobi 10 let obilnih skušenj, bodisi v šolstvu, kakor tudi v družtvenem živenju. Bilo bi tedaj gotovo zanimivo, da uredi sedaj obširno gradivo ter nam jo poda v poučnoj ali pa zabavnej obliki!
Kaj hočemo?
m.
Rekli smo v prejšnjem članku, da se vsaj v nošo polovico (Cislitavijo) povrne oni blaženi mir, za katerim težimo uže lepo število let in ki ojači celokupno moč državo proti zunanjim sovražnikom, ako se ptav izvrši načelo narodne jednakoprav-nosti v snmlu člena 19. ust. zakona. Rekli pa smo, da nam jo potreba mnogo previdnosti, kajti jeden sam napačen korak bi nam utegnil vee pokvariti. Videli smo, kakov je današnji politiški položaj vsled onih nesrečnih zgodovinsko-politiških na-rodnostij Madjarja Eiitvosa in vernega mu sodruga Poljaka Glouchovskega. In da nam bodo vse jasno, kako se hočemo od teh dveh mož povrniti k očetu Palackemu, oglejmo Bi, kako ni različni narodi in raznovrstne politiške stranke danes prizadevajo priboriti si narodno jednakoprav-nost, drugi pa zopet nadoblast za vse čase nad svojimi sosedi.
Mnogokrat imamo priložnost opazovati, kako so razni upljivni možjo in cele stranke borijo proti ccntralistiškim težnjam dunajske vlade, sploh proti — centralizmu. Nasproti centralistom stoje federalisti, ki hoto čedalje bolj manjšati moč osrednje v!ado na Dunaju s tem, da tirjajo, naj se razni zakoni izvršujejo in prirejajo v posamičnih deželnih zborih za vsako deželo posebe. S tem pa bi se jako zvečala moč deželnih zborov, ali, povečala bi so — deželna avtonomija, ki je uprav nam Slovencem najusodepolnejšo škodljiva, ker si nikakor ne želimo, da bi n. pr. deželna zbora koroški in štajerski zadobila še večje oblasti.
Kdo pa so taki nasprotniki centralizma, pti tudi nas Slovencev? V prvoj vrsti so to Poljaki, ki hočejo imoti doma v deželnem zboru prav veliko besedo. Zakaj? Da v vsem in povsod nasprotujejo J ubogim gališkim Rusom, dasi jih jo več - od Poljakov, da jih poljačijo in latinizu-; jejo (kajti galiski Rusi so katoliki grškega
Bratje tovariši, začnimo tedaj, posvetu jino so vsnj bližnji, da nas čas no prekosi. Priporočam posebno gg. odbornikom, da se poprimejo resno dela ter nam pri-| rede krasen dan na obalih sinjo Adrije! , Kedar pa dojde prevažno trenotjo našega ; sestanka, upam, da ne odman jka nobeden! Glejte, naše število se krči nepričakovano brzo; bilo nas je 40 maturantov, sošolcev
i v IV. tečaju, a sedaj po ne še povsem j preteklih 9 letih jih učiteljuje izmed teh le še 31. Uže 0 jih k rij o hladna zemlja (zaznamovani so v imeniku s f), 2 sta se šolstvu odpovedala in jednegajo tiralo dolgotrajno bolehanjo v pokoj — upajmo, da no za vselej. Bog vedi, kako bode z nami koncem drugega desetletja!? Zato izrazim vnovič trdno zaupanje, da se vidimo ob določenej dobi v polnem številu vsi še živeči maturanti iz 1. 1880 ! Daljo upam, da nas počasto onega dno s svojimi pohodom tudi drugi tovariši in šolski prijatelji, osobito bivši naši velecenjeni gg. profesorji!
Tedaj: do srečnega in veselega svidenja !	Z.
obreda i narednim bogoslužnim jezikom),: Če se pa v 4rftavnem zboru sklepa kak splošni zakon, ki bi pripomogel tudi Ru-: som do praviee, pa mu Poljaki nasprotujejo ter glasujejo zanj le tedaj, če ne velja za Galicijo. (Po našem skromnem menenju bi pa tudi glasovati ne smeli!) Tako n. pr. nasprotujejo znanemu Liech-; tensteinovemu šolskemu načrtu, ker se boje, da bi ruska cerkev in ruska unijat-j ska duhovščina dobila nekaj več upljiva v šoli. In to so katoliški Poljaki, za katere se neki unemajo tudi naši slovenski „katoliki". Ali smemo odobravati tako početje Poljakov iz narodnega, pa tudi iz verskega stališča? Kje je tu ljubezen do bližnjega, ki je temelj krščanstva?!
Zakaj so Čehi tudi federalisti, to smo videli zadnjič. Samo tega ne moremo razumeti, kako da morejo Staro- in Mlado-čehi v kraljestvu puščati osamljene svoje sobrate na Moravskem, Slezkem — pa tudi nas Slovence. Ako zadobe vsi deželni zbori več oblasti, gorje vsem tem manjšinam.
Po večji oblasti deželnih zborov teže tudi nemški konservativci. No, njim je to lahko ker vedo, da se tudi potem ne zakrivi Nemcem niti las na glavi. Le poglejmo na Kranjsko ali na Češko: ali si ne želimo tudi mi Slovenci enacega „zatiranja" P Za nemške konservativce je d e-želna avtonomija zajedno tudi n a-rodna avtonomija, kajti Nemci bodo skoro izključni gospodarji v svojih potrebah in zadevah. Kjer so pa Nemci zares v manjšini, potegovala se bode za nje vsa Germanija z vsemi velikanskimi aparati. Nič se ni bati za nje. — Nemškj konservativci so pa nam Slovanom prav tako pravični in naklonjeni, kakor najbolj zagrizeni Prusaki — samo bolj tihi in previdni so. To dokazujejo 7 deželnem zboru štajerskem, kakor na Dunaju. Slavni katolik in konservativec dr. Lueger je imel na katoliškem shodu polna usta krščanstva, ako je 250.000 Čehov na Dunaju prosilo le za podporo češkej šoli, pridružil se je Pru-sakom. Za tako krščanstvo nam zares ne sme biti dosti mari. In čuditi se moramo, kako so mogli ti katoliški možaki predložiti šolski načrt, ki daje deželnim zborom Slovanom škodljivo večjo oblast, poleg tega pa kar nič ne določa narodnega pouka, a izključuje Galicijo, kjer bi ta zakon jedino najblažje uplival na tri milijone ubozega ruskega naroda. Yse hibe so združili pri jednem samem skromnem načrtu. In to so tisti katoliki, ki se bore za Kristov nauk, ki je dejal: Kar ne želiš, da drugi tebi ne store, tudi ti njim ne delaj!
Še bolj se pa čudimo, da tudi slovenski konservativci pobirajo stopinje za svojimi nemškimi tovariši, dasi je velikansk razloček med položajem nemškega ali slovenskega jaroda. „Slovenec" je premno-gokrat poudarjal: S o 1 a mora biti deželna, okrajna, občinska! Potem je pa hitel zatrjevati, da Slovencev zunaj Kranjske ne želi izročiti sovražnim večinam. Kje jo tu razum, kje logika v načelnih tirjatvah? Če tirjaš deželne šole, tirjaš tujo gospodstvo! Nasproti „Slovencu" pa je dejal poslanec Klun v državnem zboru, da mora biti šola narodova? Kje jo tukaj doslednost. — „Slov. Narod" vedno odločno prote-stuje proti deželnej šoli, a poslanec Šuklje jo hoče imeti? Kaka zmešnjava je to?!
In konečno naj še opomilimo, da je slavnoznani doktor Mahnič proglasil za nelojalne protiav8trijke rovarje vse tiste, ki brezuvetno ne priznavajo: historiško vte-meljene pokrajinske avtonomije. — —
Iz tega nam bode jasno, kdo se danes poteza za deželno avtonomijo. Jasno pa bode, da je ta najbolj pogubna Rusom, Srbom, Čeh oslovanom na Moravskem in Slezkem, a še najbolj nam Slovencem. Jasno nam bode tudi, da se noben zaveden Slovan ne mor« potezati za takšno upravo, ako mu le količkaj bije srce za pravo srečo avstrijskega Slovenstva.
Kaj pa hočemo?
Hočemo to, kar hočejo gališki Rusi, Čehoslovani v Moraviji in Šleziji in Nemci na Češkem — kar vse pokrajinske manjšine. Iločemo, da za naše šole in urade ne bodo skrbeli Nemci ali Lahi, ker ti nam nikoli ne bodo popolnoma pravični: Hočemo uživati vsa prava, ki nam jih podaja čl. 19.--
Nemci na Češkem so zapustili deželni zbor. ker zahtevajo isto, kar je svetoval oče Palacky in kar je uže bilo v Galiciji, namreč, da se Nemci v vseh zadevah ločijo od Čeh ov, da bodo Nemci za se in Čehi zopet le za se skrbeli. In to je pravičnoi to tirja tudi čl. 19.. ki smatra vsak narod za jedno samo juridiško osebo. Češko kraljestvo naj se toraj razdeli v nemški in češki del, a Galicija v poljski in ruski, kakor to zahtevajo Rusi. — Toda ta potreba ni očitna le na Češkem in v Galiciji. amprk v vseli pokrajinah z mešanim pr bivalstvom. Pa bojimo se prav opravičeno, da Nemci na Češkem dosežejo polagoma vse, kar nameravajo, ne da bi se Rusom, ostalim Čehom, Srbom in Slovencem kaj zboljšalo žalostno stanje. To je kriva oslepela politika Staro — in Mlado-čehov, ker se tako mogočen narod ne upa staviti na dnevni red: izvršitve čl. 19.
—	Če so češki Nemci pošteni, tirjajo naj, da bo tudi Galicija, Moravsko, Štajersko itd. razdele po narodnostih. — Toda to načelo, da bi se dosedanje pokrajine delile po narodnostih, zamoglo bi se izvršiti le v velikih pokrajinah, kakoršne so Češka ali Galicija; Za Koroško, Istro ali Šlezijo itd. pa tega ne smemo priporočati, ker bi to bila premalostna upravna skupina. Zakaj naj bi se ne ustvarjale veče upravne skupine? Jeden narod — jedna upravna skupina! Slovenski narod
—	Slovenija! To je bilo načelo Palackega! To bodi načelo, katerega naj Be oklene vsak Slovenec, vsak Slovan. Proč z deželnimi mejami, saj neso obdane s kitajskim zidom! Bodimo možje, bodimo pravični sebi in drugim! Kaj hočemo P — Hočemo: Zjedinjeno Slovenijo!!!
K r n o v.
Laški razred
na slovenskej Ijudskej Soli v Križu, i Kakor smo užo zadnjič poročali, ob-j ravnaval se je v seji mestnega zbora dne i 27. m. m. predlog šolskega odseka, da ! se ustanovi na slov. trirazrednej šoli v sv. Križu jedna laška paralelka. Nakani tržaških Lahonov poitalijančiti dosedanjo slovensko šolo, uprla sta »e edina naša dva vrla po»lanca g. Nabergoj in Nadlišek. Osobito prvi je v krepkem govoru pobijal sovražne lahonske nakane in spletke ki merijo zgolj v to — čeloma poitalijančiti tržaško okolico. Oni 50 družinski očetje ki so prošnjo za enako šolo podpisali neso druzega nego tujci, ki so le začasno naseljeni v sv. Križu, z večine kamenoseki v nabrežinskih kamenolomih ali kavah. Neso tedaj niti v delu v tržaš-kej okolici kajti omenjene kave spadajo pod Nabrežino in Komen. Ako so hoteli imeti laško šolo, morali bi prositi zanjo nabrežinsko občino. Ali Lahoni vedo od kod se jim je nadejati dejanske pomoči; v Trstu čvrsto bdi lahonski magistrat, da se, italijanskemu življu niti las na glavi ne zdre. Gospodarji „pro patriae" so ma-giotratni prevladovalci, ki z občinskim denarjem samovoljno gospodarijo in ga trosijo za uičevne namene. Ni čuda ako so se obrnili uprav na to stran !
Naglašal je g. Nabergoj osobito, da so gmotne razmere Trsta žalostne ter ne dopuščajo, da bi se denar trosil za tujce, ki niti ne spadajo h tržaškej občini. Ker se pa hoče res denar izdavati v prid tujcem, naj bi se bila rajši osnovala slovenska l judska šola v Trstu za katero je prosilo 1400 slovenskih očetov ne pa bornih
50 prevaranih ulovljencev. Isti Slovenci so tržaški občani, stalno v mestu naseljeni in plačujejo mestu in državi enake davke in pristojbine z druzimi. Ker seje pa celo njim prošeno šolo odreklo, krivično bi po-' ■topal mestni zbor, ako jo dovoli 50 tujcem.1
Govornik omenja dalje duševno škodo, ki bi nastala z ustanovitvijo laških para-' lelk za učečo se mladino ter izjavlja, da bi enaka šola bila zgolj dobra, da postanejo otroci topi in neuki.
Slednjič omenja tudi pričetek imenovane prošnje na rudečkasto družbo „Pro-patria". Ista prošnja se je sklepala pod upljivom in z agitacijo necega dacarja in necega učitelja, ki sta ljudstvo mamila in slepila, da je prošnjo podpisalo nevedeč niti za kaj prav za prav gre. Govornik ugovarja tudi proti trditvi, da je potrebno osnovanje jedne paralelke z laškim učnim jeziku v občini, kojo on zastopa. Občina sama bode protestovala, da se občinski denar tako po nepotrebnem troši in menda niti slavna vlada ne bode tega dopustila.
Svetnik Mojzes Luzzatto se čudi, da nahaja predgovornik v osnovanju italijanske paralelke nevarnost za mladino v sv. Križu rekoč, da nikdo ni zavezan se v ono šolo vpisati. Nobena avstrijska dežela po njegovem menenju ne zdržuje toliko deželnih šol kakor Trst, radi česar je neumestno trditi, da bi mladina postala topa in nevedna. Prašamo pa gospoda Mojzesa. Ako greš pridigat divjim Hotentotom in Zulu-kafrom laški ali slovenski, gotovo te ne bodo umeli; ako podučuješ slovensko deco v laščini, zijala bo v te a umela te ne bode ! Saj noče gospoda na magistratu razumeti slovenskega — zakaj bi se neki slovenski okoličani morali klanjati laščini P No moj učiniti družim, kar sam ne želiš, da je tebi storjeno. Luzzatto je primerjal tožbo g. Nabergoja tožbam Čehov proti Nemcem. Svoj krivi nos naj bi pa vtaknil kam drugam ne pa v stvari, koje ume, liki zajec bobnati. Slovanske razmere so Lahonom španjska vas ali vendar vedno ne 09tane tako.
Pridruži se Mojzesu tudi navdušeni, Venezian in z ognjevitimi besedami pobija idejo, da bi se v Trstu ustanovila slovenska ljudska šola.
Enake šole po njegovem merodajnem menenju v mestu ni potrebe, kajti slovenski stariši pošiljajo svoje otroke lehko v okoličanske šole.
Recimo, da je v Trstu samo 2000 za šolo godnih slovenskih otrok; vse te naj bi stariši pošiljali v šolo v Rojan in sv. Ivan, kajti v daljno Škednjo, Bazovico, Opčine. Trebče bi jih pač ne morali pošiljati kajti daljava bi bila prevelika celo po šolskem zakonu. V Rojanu je pa šola skoraj krajema laška — kakorŠnih imajo v mesto na izbiranje. Vseh 2000 slovenskih otrok bi morali tedaj zagnati vsak dan k sv. Ivanu! Ondašnja šola jih pa uže sedaj šteje do 400 — potem bi jih bilo vkupe 2400!
Lepo število pač! Svetoivanska šola bi potem bila pravo otroško vseučilišče. Ker je tam nastavljenih samo petero učnih moči, morale bi si ta nenadni naraščaj ukaželno mladine tako razdeliti, da bi vsak izmed njih imel pod seboj okolo 500 učencev. Kako bi jih strahoval in imel v redu — trebalo bi mu kanonovega glasu, da ga vsi slišijo; šolske sobe bi pa morale biti podohne glediščem.
(Konec prih.)
Politični pregled,
Notranje dežel«.
V ogerskih delegacijah so bile pa vrlo zanimive seje. Vnanji minister Kal-noky je imel priliko odgovarjajoč na razne interpelacije dati razna pojasnila, glede položaja Avstro-Ogersko proti vnanjim
zlasti balkanskim državam. Važno interpolacijo jp stnvft dr. Falk. Vprašal je ministra Kalnokyja: 1. Kaj je prav za prav z nemiri v Novem Bazaru? 2. Kakšna so v pr estolnem govoru omenjena jamstva srbske regencije? 3. Seli smejo Bolgari nadejati, da se bliža doba priznanja njihovega kneza glede na napredajočo konsolidacijo ? Minister je odgovoril, da so glede nemirov v Sandžeku došle vladi vesti samo iz Belega grada, katerim pa ni dati vere. Sigurno je, da nemirov neso prouzročili Srbi ampak Mahomedanci, ker je razslulo med njimi, da hoče sultan odstopiti te dežele ali kralju Milanu ali pa črnogorskemu knezu. Zanesljiva pa ni prav tudi ta vest. Na drugo vprašanje odgovarja, da Milana ni bilo mogoče pregovoriti in odvrniti od svoje nakane ter da je prav svojevoljno odpovedal se prestolu. Srbska regencija dala je radovoljno nenavadno točne izjave našej državi in vladi, iz katerih je razvidno, da si hoče resno prizadevati ohraniti dosedanje prijateljske odnošaje mej obema državama. Naša vlada je te izjave sprejela z največjo prijaznostjo. Burni pojavi zadnjih dni, niso tolikega pomena, ne smemo s« zaradi tega še vznemirjati. Kadar se bodo morali Srbi resno poprijeti gospodarskih in financijalnih vprašanj, pozgube se tudi vse demonstracije. Na tretje vprašanje je odgovoril v nadobudnem zmislu za Bolgare. Rekel je, da, ako bode urejevanje notranjih razmer tako lepo napredovalo ter se utrdil notranji položaj dežele, trojna zveza izvestno prizna sedanjega kneza. Da se bolgarsko vprašanje reši treba predvsem doti na čisto vshodnorumelijsko vprašanje, naposled pa treba, da kneza priznajo vse države in pred vsem Turška. Od avstrijske strani se načeloma ne bodo storilo priznanju zaprek. Ali kakor bi bil preveč povedal, pridjal je na to minister, da Avstrija ne poda inicijative v tem vprašanju, ki jo prepuščati rajše drugim. In res je malo preveč tako pobijati Koburžana, ki pač res ne zna izbirati pravih sredstev, da bi uredil notranje razmere na Bolgarskem. Da se on kot katoličan tako vpleta v verske posle pravoslavnega bolgarskega naroda, da daje celo škofe zapirati, kakor je storil z metropolitom Klementom v Sistovi, s tem sa pač narodu ne .prikuplja ter ne dela posebnega reda v deželi. — Delegatu Černatoniju je odgovoril minister Kalnoky na njegovo interpelacijo glede rusko-srbskega vojnega dogovora, da so te vesti popolnoma izmišljene ter da jih srbska vlada kar najodločnejše zanika. Grof Apony vodja madjarske opozicije je izjavil, da se popolnoma strinja z Kalno-kyjevo vnanjo politiko ter da izjavlja, da je v Ogerski izginila ona stranka, ki si je želela vojske. V ogerski delegaciji je bila tudi razprava o naslovu vzajemne vojske, ki se zove c. kr. vojska. Madjari trde, da bi se morala zvati cesarska in kraljeva vojska, kar bi odgovarjalo pogodbi izza 1867. I. Od strani vlade se jim jo to na pol obljubilo, odločilo pa še ničesa.
V nanje dežele.
O ruskega carja poti na Nemško vedno pišejo nemški listi ter razpravljajo v celih člankih razne nazore o tem, misli li car priti v Berolin ali samo v Kiel. O tem piše „Kolu. Ztg." da ho vse to vesti izmišljene, brez vsacega jedra. Da car mora priti v Berolin jo pač jasno, saj mu to narekuje uže sama udvornost. Nem-ški cesar ga je pohodil v ruskej prestolnici, zatorej mu mora vrniti pohod v Be-rolinu in nikjer drugod. Sicer pa so to vprašanja, ki se razpravljajo mej dotičnim) ministerstvi in no drugači1. Kolikor je listu znano, ni nemško ministerstvo dobilo od strani ruske vlade še nikake prijave nanašajoče se na pohod ruskega carja. Da car pride v Berolin, o tem omenjeni list ne dvomi, kedaj «e pa to zgodi, tega ne ve Še nikdo povedati.
Kosovska slavnost se vrši redno. V starodavnem Kruševcu čital jo metro-
polit Mihajil rekvijem za pale junake na Kosovem. Božje službe se je vdeležil dvor in spremstvo, generali in drugi dostojanstveniki in nebrojna množica naroda. Metropolit Mihajil je izustil važen govor v cerkvi v katerem opisuje vrline srbskih junakov palih pred petsto leti na Kosovem polju, katere vrline se tudi v poznih potomcih neso Se zgubile. Svoj govor zvršuje z molitvijo za zjedinenje razkosanega Srbstva. Tistega dne je bila posvečena zastava belograjskega pevskega družtva „Obilic". Kralj, ki je družtvu podaril zastavo je zabil vanjo prvi žebelj. Postavljen je tudi temelj spomeniku kosovske bitke. Mestni zastop v Belem gradu je daroval v ta namen tri tisoč denarjev ter j v proslavo te tožne petstoletnice ustanovil, štipendijo, ki so ima podariti vsako leto j na Vidov dan najboljemu dijaku visokih šol, bavečemu se s srbsko zgodovino. Sti- ^ pendija traja, dokler Srbija ne dobi zopet svoje zgodovinsko carstvo. Vnanjim listom vzlasti nemškim in madjarskim, daje ta slavnost dovolj gradiva, da se zaletajo v Srbijo ter jej groze.
DOPISI.
V Lokvi, dne 24. junija 1889. Dovolite mi gosp. urednik, majhen prostor v Vašem cenjenem listu. Mnogo se govori in piše o volitvah v ustavnih državah. Povsod se bijejo hudi boji, da spravi vsaka stranka kolikor more svojih mož, bodisi v občinski zastop, v deželni ali državni zbor. Le mi Slovenci posebno v nekaterih krajeh, se zato malo brigamo, da, nekaterim izmed nas še mari ni, ali imamo volilno pravico ali no. Pogostoma slišiš izgovore: saj bodo opravili tudi brez mene! Istinito, tudi brez tebe opravijo, saj so odpravljali sto in stoletja brez slovenskih kmetov, (ker iz teh obstoji ogromna večina slovenskega naroda) in živeli so vsejedno; a kakšno je bilo to živenjeP Tužno, žalostno, živeli so liki živina, gorje mu če Be je kdo oglasil, da se mu krivica godi, koj ga je bogatin ostro kaznoval. Hvala bogu, to je nehalo zbog truda in požrtvovalnosti mož, ki so bili uncti zagovorniki kmetskih pravic. Koliko krvi, trpenja je stalo ljudi, vse narode, da so pridobili svobodo in pravico tudi ubogemu. To pravico imamo v prostih volitvah, da si izberemo može, koji čutio s trpečim narodom, koji povzdignejo svoj glas, ko vidijo krivico. A vprašam: se li ljudstvo, naše ljudstvo, te toliko važno pravice zavedno poslužuje P Povsod no. In to je žalostno, silno žalostno! Kaj je pa temu vzrok P Slovenec je uže po naravi malo srčen, malo drzen. Ako vidi mnogo svojih pristašev, rase mu pogum, ako zmaga jo ves v ognju in še celo preveč pogumen, ako pa propade, ako je zmagan, zgubi vso srčnost, vso drznost, ves pogum, po njem je! Bodimo odkritosrčni, razkrivajrno rane, ki tarejo naše ljudstvo, da jih lažje zdravimo. Naveli smo glavni uzrok mlačnosti Slovencev ob volitvah.
Kdor je premagan, zbira moči, da drugikrat zmaga, a pri nas je uprav narobe, pogum nam upade tako, da drugikrat še k volitvi ne gremo, češ, saj se pri vsem tem stori, kar druga stranka hoče. Tu je polje za može, ki čutijo z narodom! Budite jih, da se stanje Slovencov zboljša, bodisi v gmotnem, bodisi v narodnem oziru! Poguma večini Slovencev manjka, zato je ubog. Ako neiua kupa denara, ne loti se ni stvari. Glejmo Italijana in Nemca: z malim začne, a glavnica mu rase, kmalu postane najbogatejši v vasi ali v mestu ; ni mu prišlo samo, delal je, varčeval, skrbel in poguma je imel. Isto je ob volitvah, malo je v kacem kraju Nemcev in Italijanov. Ali kaj store P Postavijo ti svojo kandidate; pogum imajo, saj Slovenec je tako mehke nravi. Lehko bo da pregovoriti in spraviti na nasprotno stran; uže v začetni šoli se slov. otroku zabičuje, da
iljudno pozdravi in sploh spoštuje tujce, 'onosa nam tedaj manjka Slovencem oso-lito v obližju laških ali nemških mest. Jonos vcepite narodu in s tem ste mnogo loscgli, odvadite Slovenca klečeplaztva, uženjskega klanjanja proti tujcem. Ljubiti, poštovati je treba vse narodnosti, a Be im pod pete metati, to ne gre; narodni )onos nas mora od tega odvračati. Na-iprotniki naši dobro vedo, da o narodnem >onosu, posebno pri nekaterih Slovencih, ie govora ni, zato tudi prelahko dobijo od las, kar žele. Mesto poguma in ponosa ma slov. narod v svojej sredi preveč grde astnosti — zavidnosti. Zaviduost Slovenjem mnogo škodi. Slovenski kmetje! SIo-renci! otresite se enkrat te malovredne Kavidljivosti, kojo trpite v svojej sredi, bodite složni! nemojte se predati nevoš-Ijivosti, ako vidite, da se vašemu sosedu bolje godi, nego vam; saj smo si bratje, posebno pa prebivalci iste vasi, istega mesta, ali naroda; ljubimo se tedaj mej aeboj. Pomislite koliko škodi ta zavist, od katere izvira nesloga ob volitvah! Ako bi složno volili, složno delali brez zavisti, marisikedaj bi zmagali. A žalibog! nekateri dajo rajši tujcu svoj glas, nego do-mačicu iz gole zavisti mentč, ako nisem jaz, tudi on ne sme biti, raje naj bo drugi. Ali to ni prav ; na tem trpi nnša sveta narodna stvar. Vsi ne moremo biti generali, eni ukazujejo, drugi ubogajo, vrsteč se v temu, kako škodi ta prokleta zavist slovenskim narodnim družtvom! o tem nočem pisati, kajti prežalostno je. Možje ! kateri imate volilno pravico! bodite pogumni! bodite narodni in ponosni! a pustite nekoliko one nesloge, one zavisti in in otresemo se kmalu tujčevega težečega nas jarma, Tako pa delujte pri vsakej volitvi, bodisi za državni, deželni zbor ali za občinski odbor.
Saj je skoraj najvažnejši zadnji. Ako je podlaga zdrava, vse je zdravo. Ako so občine preskrbljene z dobrim občinskim odborom, blagostanje v njih rase. Saj občinski odbor razpolaga s troski in dohodki, ter varčuje z njimi ali pa razpravlja tet mnogo lahko stori za dobre občinske na« prave. Poznam veliko občino, koja je uže mnogo žrtvovala za vodnjake, a kje je občinski odbor zadnje postavljal ali popravljal P tam, kamor priteka samo blato, ali pa tam kjer ni lova, češ, saj mi imamo vode doma, kaj nas brigajo drugi! Poznam župana. Ako ga vprašajo v občinah kaj in kdo je P in kakšna mu je oblaBt, smejaje se mu rekoč: ni res, hlapec si nekoga druzega ; potem ni čuda, ako bc onim občinarjem pravi: oslarji! Ubogljiv pa je dotični župan, zato mu pa tudi streljajo, ko njega izvole; ako tudi za kako cerveno slavnost smodnika primanjka, nič ne dč, samo da ga imamo zanj! Možje volilci! volite v občinske odbore može poštenjake, koji ne bodo vam obečali vse izpolniti za pol litra vina, ter ne dajali za liter vina, nekaterim izvoljenim kacega do-volenja brez postavnega koleka; može, ki ne bodo samo svojim pristašem dajali dovoljenja za nabiro milodarov o priliki kakšne nesreče, a drugim ne: kateri ne bodo zatirali v prsih mladeničev čuta hvaležnosti do onih, kateri jih kaj nauče; kateri ne bodo branili mladini prirejati slavnosti našemu presvitlemu cesarju, kar se je v nekej občini lanjsko leto res pri-godilo; ampak volite može, kateri bodo vestno brez ozira na osebo opravljali svoj posel. Samo tedaj občine postanejo ugledne, spoštovane, močne in nasprotniki naši, se nas bodo bali in jeli nas bodo spoštovati.
Domače vesti.
t Jakob Maksimiljan Stepischnegg, kne-zoškof Lavantinski, jo po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 28. m. m. ob ll1/*« uri predpoludnem mirno v Gospodu zaspal. Rojen v Celji dne 22. julija 1815, zu
masnika posvečen dnč 2. avgusta 1838, za kneioškofa imenovan dne 21. deccmbrn I8f>2, potrjen dne 17. januarija, posvečen dne 18. januarija 1863; obhajal je ranjki prevzvišeni knezoškof leta 1888 zlato sv. | mašo in petiudvajsetletnico škofovske službe. Sprevod preljubljenega višjega pastirja se je vršil minoli pondeljek.
Velika veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda bode, kakor smo uŽe v zadnjih številkah omenili posebno sijajna, kar jo razvidno iz nastopnega programa: Veselični odsek sestavljen iz odposlancev vseh slovanskih družtev Trsta in okolice priredi v soboto dne 6. julija t. 1. v vrtu „Mondo Nuovo" narodno veselico J na katero so najuljudnejše vabi p. n. občinstvo. Čisti dohodek nnmenjen je „Družbi sv. Cirila in Metoda". Prognim: I. Koračnica" vojaška godba. 2. Thomas: Ou-vertura iz Opere „Mignon", vojaška godba. 3. Hajdrih: „Na boj", poje zbor. 4. Gregorčič: „Velikonočna", deklamacija. 5. Vo-larič: „Vesela družba* poje mešani zbor se spremljevmijem vojaške godbe, 6. Kosovel: „Svojej Valontini" valcer, vojaška godba.
* * * *• BPlavaj l«dja", ženski dvospev. 8. Pftegar-Moravski: „Telegram", izvršuje dramatični odsek. 9. BlaŠke: „Ljubice" quadrilla, vojaška godba. 10. I. pl. Zaje: „Večer na Savi", poje zbor s6 spremlje-; vanjem vojaške godbe. 11. Blaške: „Slike iz ljudskega življenja" potpouri, vojaška godba. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 30 nvč. — Rado-darnosti se ne stavijo meje.
Ustopnice se prodajajo pri g. Antonu Žitku ulica Stadion št. 1, pri g. Ker-že tu piazza S. Giovanni št. 1, v kavarni ' „Commercio" in v uradih „Delalskega podp. družtva" in „Tržaškega podp. in bralnega družtva".
i God sv. Cirila in Metoda pokrovitelja naše šolske družbe praznovali bodeti naši podružnici in šolska mladina. V petek 5. t. m. ob 9. uri zjutraj bode sv. maša, pri katerej bodo peli otroci iz prvega razreda. Po sv. maši se povrnejo vsi v šolo, kjer bode načelništvo ženske podružnice obdarovalo otročiče iz zabavišča s sladčicami in drugimi stvarmi. Člane družbe sv. Cirila in Metoda in roditelje naših šolarčkov opozarjamo na ta praznik, ter je vabimo k obilni udeležitvi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je
nabralo 6 pevcev delal. podp. družtva v soboto 29. junija 61 nov.
Izlet V Gorico napravijo v nedeljo , člani delavskega podpornega družtva in drugi Tržačani, da se udeleže blagoslovljena zastave tamošnjega bralnega in podpornega družtva. Gospode izletnike opozarjamo, da Be odpeljejo nekateri z brzo-vlakom zjutraj ob 7. uri, drugi pa ob dveh popoludne. V Trst se povrnejo vsi izletniki ob 11. uri zvečer. Želeti bi bilo, da se , mnogo Tržačanov udeleži te Blavnosti, ki goriške in tržaške lahone tako peče, da , na vso mogoče načine rujejo in ščujejo proti njej. Baš zato bi bilo treba, da nas gre mnogo v Gorico !
Na c. kr drž. gimnaziji bo vršo vpisovanje za I. razred od 1. do 15. t. m., prejemni izpiti pa dne 16. t. m. Vpisovalo se bode tudi v začetku prihodnjega Šolskega leta.
„Indipendente redivivus". Luhonski časopis je zopet izlezel iz škripcev; minoli ponedeljek je zopet polukal iz svoje luknje ter jel napadati Slovence in Hrvate v nebo kovati goriške zagrizence in togo-vati nad „nemilo usodo italijanskega življa v Istri". Lisica zgubi dlako, a trme ne.
Mestni lahončičl Goriški „se gonijo", kakor veli naš okoličan. Kakor smo zadnjič poročali, blagoslovi ondašnje bralno in podp. družtvo prih. nedeljo javno svojo zastavo. V seji z dne 27. m. m. je mestno starašinstvo sklenilo prositi brzojavnim potem visoko ministerotvo in primorsko na-mestništvo, da slavnost zopet prepove kajti bati se je neredov in bila bi ista v največjo „nočast* (insulto) goriškemu mestu!
Sklenjeno se jo tudi izvršilo navzlic izjavam vladinega zastopnika barona Rech-bach-a, ki je dokazoval, da taka prošnja ni utemeljena. To je menda edin sad složnega postopanja slovenskih zastopnikov z — lahonskimi volkovi I Ne mojmo se bratiti z potuhnjenimi sovražniki.
Poletni plovitbeni red novega parobroda „Velebita" ki plovi mej Reko in Zadrom. Počenši z dno 25. m. m. do nove odredbe bode odlazil Velebit vsacega torka iz Reke ob 5. uri zjutraj. Iz Zadra odide vsak četrtek ob 5 u. zj. in dolazi v Reko ob 5 pop. Potoma se ustavi v glavnih lukah.
Vabilo k občnemu zborovanju „slov. učit. družtva za Koperski okraj" 11. julija ob 9. uri zjutro na učiteljišču v Kopru. Vspored : 1. poročilo odborovega delovanja; 2. poročilo 1. občnega zborovanja „Zaveze"; 3. Gabersčekovi predlogi na-svetovani pri zborovanju „Zaveze" v Ljubljani; 4. iztirjevanje zaostale družtvenine ; 5. referira g. P, Finsger; 6, praktičen pouk na „didaktofonu", izpeljuje izumitelj g. A. Luzuik; 7. volitev novega odbora; 8. razni nasveti. — Vspored jo zanimiv. Odbor tudi ni mogel lepše ukreniti za I kraj in čas zborovanja. Ker irnamo prejšnja | dva dneva (9. in 10.) v Kopru uradno kon-| ferenco, smo itak uže ta vsi tam zbrani in 11. je četrtek. Torej Be je nadejati, da ne bode praznih izgovorov. — Uljudno ' vabi	ODBOR.
Tudi nemška „tetka" se čuti poklicana zlomiti jedno pušico proti govoru g. Nabergoj a v zadnjem mestnem zboru; pobija ; njegove nazore o moralnej škodi, tujci in poskusu Lahonov slovensko deco ohraniti j nevedno in neuko, a vjema se z njim v tem, da je trošok za šolo nepotreben in zapravljen. Prošnja onih 50 vlovljencev je bila poslana družbi „Pro patria", katera edina bi dosledno morala prevzeti stroške in vzdrževati laško šolo. Tržaška občina bi so v to nikakor tinancijelno ne smela vtikati.
Vrag naj razumi to zvito logiko tržaških oticijozov! Iz njihovo zavite pisave bi jim skoraj smeli očitati, da jim Irre-denta — ni neljuba, čudno ra/mere!
Mesec julij bode, kakor prorokujo Mathieu do la Dromo, od 1.—0. moker in poln nevremena; od H. —12. deloma deževen, deloma viharen: od 12.—19. lepo jako toplo, sem ter tja toča; nestalno vreme od 19.—28. Sploh prav slab mesec če bo ni Matevžu — preslabo sanjalo !
ToČa in ploha Sta učinili mnogo škode minoli tedea po nekaterih krajeh Istre, posebno v koperskem okraju in v okrožju Cittanove; v zadnjem je toča vse poklestils. Gorica. Skušuja g o d n O H t i vršila se je za gnjenke četrtega tečaja tu* kajšnega c. k. izobraževališČa za učiteljice meseca junija in končala se 28. preteki, meseca. Pri pismeni skušnji izdelati bilo je tole: I. iz pedagogike: „\Velchen \vort haben belehrung und beispiel als erziehungsmittel P4 — Was foidert das gesetz hinsichtlich der f'ortbilu'ung der iehrerin P" — „l)ie reform der volksschu-le unter Marie Theresie und Josef It.* 2. iz slovenščine: „Vso življenje dobre učiteljice bodi vzoren vzgled ne le za vzgojo mladine, marveč za eno prostega ljudstva." — „Kako obrazimo sedanji čas ter kedaj in kako nam služi?14 — 3, iz nemščino: „Soli auch zur ernsteu arbeit des lebens erzogen vverden, sn soli doch die erziehung keine trockene und tinstere aein." — „Die bildung und biegung der Eigennainen." — 4. u hrvaščine: „Bog sreću u zoru dieli." — 5. 4x—2y + 3z=8, 7x+8J[—z-50. 10x+Sy4-2z«=49. — Trgovati začne a dne 1. jan. z 8000 gld., dne 1. maja pristopi b b 5000 gld. in dne 1. julija C s 6000 gld. Koncem decembra bilo je 1880 gld. 39 kr. dobička. Koliko tega dobička dobi vsak družabnik ? — Cilindrična posoda 1 dni. visoka 1*5 dm. široka, napolnena jo z vodo ; ako se spusti I krogla z 8 cm. dolgim premerom v posodo,
odteče nekoliko vode. Kako visoko je voda v posodi, ako se krogla odstrani ?
Ustraena vršila se je predsedništvom c. k. deželnega šolskega nadzornika A. vitez K 1 o d i č-a od 24—20. junija. Slovenskih gojenk, bodočih učiteljic, bilo jo 19. Izmed teh dobilo je odliko osem; gotovo lepo število ! Odlikovane so Čestite gospodične : C i o 11 i Marija iz Kastva, za Blovenske, nemško in italijanske šole, 1) o-linšek Apolonija iz Kamnika na Kranjskem, za slovenske in nemške šole; Do-ljak Kristina iz Solkana, za slovenske in nemške šole ; K I o d i č-S abladoska iz Kobarida za nemške in slovenske šole ; O s a n a Ana iz Trsta za slovenske, hrvatske in nemške šole ; It o t Antonija iz Ljubljane za nemške in slovenske šole; S u s a n Josipina iz Trsta, za nemške in slovenske šole in Sorli Marija iz Trsta, za slovenske in nemške šole. Dobro napravile so skušnjo : Bizajl Bibijana iz Cir-knega, slov. ; Cej Marija iz Ternovega, slov., Jurman Emilija iz Ljubljane, slov.; Komelj Gabrijela iz Trsta, slov. in nemško ; Kovačič Terezija iz Brežice, slov. in nemško; Lozej Ivana iz Bojana, slov.; Piano Kristina iz Komna, slov. ; "Vilfan Marija iz St. Martina pri Kranji, slov. in nemško. — Ostale tri gojenke dobile so preskušnjo iz jednoga predmeta čez dva meseca. Vrlim mladim učiteljicam čestitamo ter voščimo mnogo sreče v prih. poklicu ! Ljuba naša domovina pa kliče vsem: „Dela ne ustrašite se ! Oborožite mladino našo z istim duševnim orožjem, s katerim jej bode mogočo bojevati se tako za se in svojo čast, kakor tudi za čast in korist drage očetnjave !"
Iz italijanskega oddelka oglasilo se je k skušnji zrelosti 12 gojenk ; tri dobile so o d 1 i k o in to, gospodično : C o v a-c i g Marija iz Tr-ita. za italijansko šole ; M i c h e 1 i i Emilija iz Trsta, za nemške in italijanske šole in P i c h I Danijela iz Pulja, za nemške in italijanske šole; osem napravilo je dobro skušnjo in to : gospodične Ballich, Deli ni, De Re, Iladolin, Laurencich, Pan, Pincherle in Szirp. Jedna dobila jo preskušnjo. Mimo vseh teli maturirali ste dve zunanji in to gospodični : Branchi in Oberdorfer iz Trsta. To v nekako kratko naznanilo, ker se tudi letos ne obelodani šolsko poročilo. Leto Šolsko konča se 15. julija.
V blaženoj deželi. Italijanski poštni minister je nedavno razpisal BO službenih mest pri poštah. Zanje je prosilo 11.000 kompetentov, mej katerimi 200 doktorjev. Evo vam, nezadovoljni Lahoni služeb v Italiji ! —
Ponarejeni srebernjaki se v obilej meri nahajajo. Jako so podobni pravim goldinarjem samo temnejša barva jih izdaje in manjša teža ker narejeni so večinoma iz cina (kositerja) in antimotna. Pozor tedaj!
Nesreča. I4leten deček Anton Bole stanujoč na Trsteniku br. 174 šel je v nedeljo zjutraj se kopat v morje poleg Barkovlj. Ne ve se, je li bil prevroč ter ga je v vodi napadel krč ali je predolgo plaval in onemogel; zginil jo pod vodo iz katere ga je kmalu potem iztekel nek težak. Dr. Liebman ni mogel nego kon-etatovati njegove smrti ; prenesli so ga v mrtvašnico na pokopališče v Barkovljah.
Izpred sodišča. Te dni je stal pred sodnim stolom nek najemnik del 31 leten 11. Borla iz Aleksandrijo na Laškem radi javnega nasilstva in sleparslva. Obtoženec, katerega zasleduje italijansko sodišče radi umora in tatvino, koje je izvršil na nekej deklici, pribežal je sem v Trst. Tu je naredil kmalu znanjo z nekim drugim lepim in poštenim dekletom, katero je pregovoril, da je zapustila očetovo hišo ter šla bivat ž njim. v tem nahaja obtožba na-silstvo in prevaro. Borla je osleparil tudi neko Adamič, kojoj je ostal dolžan 39 gl. za stanovanje ter se je pri rijej izposodil družili 37 gl. Od tu šel je zopet v Turin. Tam je neki umoril svojo nekdanjo lju-
bico ter je ukral 200 frankov. Ko se jo povrnil iz Turina pregovoril jenecegaSa-lirabeni rekoč mu, da je ravnokar poročil njegovo sestro v Italiji ter si pri njem izposodil pod to pretvezo 70 gl. Pri tem je osleparil tudi svojega krojača, kojemu narejene obleke ni plačal ter je veljal povsod za poštenjaka. Sodišče ga je obsodilo radi imenovanih pogreškov v štiri-mesečno ječo in po končanej kazni v iz-pokanje iz avstrijskih dežel.
Izborniki, Slovenci in Hrvati *) zunanjih občin Koperskega okraja!
Ko se je bil leta 1882. zahvalil na poslanstvu v poreški zbor Dr. Lion, izbrali ste Vi mene svojim zastupnikom v istem zboru.
Pri občnih izborih (volitvah) leta 1883. izbrali ste me zopet akoprem so protiv-uiki bili uže tedaj napeli svoje sile proti meni. V zboru se jo učinilo Vaš izbor i držalu stalno, da me pri sledečem izboru leta 1884. nečete izbrati. Prevarili so se. Vaša vera je čvrsta. Vi ste me zopet izbrali, a jaz sem Vas, kakor i vse Slovence i Hrvate Istre, v zboru zastopal in po svojih močeh zagovarjal.
Leta 1885. ste me hoteli počastiti še z večjo častjo, zastopništvom v državnem zboru.
Vaši glasovi bili so za me; pa, ker Vaši sami neodločujejo, in ker se je v drugih dveh okrajih tako postopalo, da še danes ni potrjen protikaudidat, Vi ste ostali v manjšini.
Z menoj se je užo tega leta začelo čudno postopati, in hotelo, da odstopim od svojih načel in od svojega delovanja kakor Vaš zastupnik. Mojim premeščenjera v Gorico se je mislilo, da gubiin pravico prihajati v zbor. In uže se jo napisal in poslal mi odlok, po kojem nisem več zastupnik. Jaz sem proti temu podvzel potrebne korake in dobil pravdo, vsled česar so me pozvali zopet v zbor, kjer sem ostal tudi nadalje in trdil ona načela, koja sem gojil prej.
Teši me neizmerno, da i Vi podpirati načela koja gojim.
Uže lani, ko ste zbirali mojga jedno-mišljenika za mojga druga (tovariša), poduzelo se je vsega da se ta izbor neizvrši, posebno pa se je htelo Vas razcepiti v Hrvate i Slovence, koji bi se po mislih obojih protivnikov imeli gledati kakor sovražniki, mej tem ko ste rojeni bratje, ljubeči se kakor takovi med seboj. Dokler se niste začeli zavzemati za se, bili ste š č a v i vsi skupaj; ko sto se lepo kakor brati upoznali i nasproti njim se zavedeli, potem so Vas hoteli razcepiti. Vi se niste dali ni s tem ni ničem drugim odvrnite od moža vnetega za obče dobro.
Letos so skušali oboji protivniki naprej proti obem Vašim zastupnikom vsega storiti. Ko so se prepričali da pri Vasej stanovitnosti ni Liogoče ničesa vpraviti proti obema, počeli so delati samo proti jednomu. Niti tako niso vspeli. Vi sto odbili vse nagovore, vse spletke, vse napade.
Danes ste nas zopet izbrali za svoje zastopnike v deželni zbor, mone uže četrti krat. Ja sem Vam so užo brzojavno zahvalil na zaupanju, koje v meno postavljate, i ponovim stem to zahvalo. Pridajem, da se ponosim s takovimi izborniki, koji stoje čvrsto kakor skala, proti kojej so zastonj vsi napadi. Pri Vas meni še težjo opravilo nebodo težko,
Ivo bodo takovi vsi Slovenci i Hrvati v Istri; ko se nebodo dali nikako nagovoriti z ničim prevariti, za nijedno ceno \ podkupiti, od nikogar prestrašiti; ko bodo vsi zavedni svojo narodnosti i svojih pravic, ko bodo vsi vestno izvrševali svojo izborno pravico, ko se bodo vsi zamogli ponašati svojim poštenjem, potem nam bodo nastopili boljši dnevi.
Da to ni daleč, kaže napredak kojega smo letos napravili. Pri brigi in delovanju ') Slučajno zakasnilo. Op. Urod.
vsih nas, z božjo pomočjo, mi bodemo vse dalje napredovali, dokle ne dosežemo vsega kar nam pripada.
Vsaki krat, ko ste me do sedaj izbrali, bil sem med Vami. Bil bi rad prišel tudi danes, a bil bi prišel užo prej med Vas, ko bi bila moja moč, kakor je volja in želja. Bil sem bolan in nijsetn so povse okrepčal. Skrbel bodem, da se v drugej priložnosti z Vami snidem, da Vas lice v lice pozdravim i slišim Vaše želje i pritožbe, v kolikor mi niso uže dosedaj znane in kolikor jih ne bodem zvedel od posameznih ustmeno ali pismeno.
Do tedaj : Od Boga Vam zdravlje, od mene pozdravijo!
V Gorici, 25. junija 1889.
Vaš zastopnik Vjekoslav Spinčič.
Pevci in pevkinjc!
Delalskega podpornega družtva, Čitalnice, družtvev „Adrija" v Barkovljah in „Ilajdrih" na Prošeku se stem upozoru-jejo, da je glavna pevska skušnja za veselico v petek ob uri zvečer v dvorani Čitalnice, Via Campanille št. 4, I. nad. Kdor se te skušnje neudeleži, nebode pri-puščen k petju pri veselici.
Listnica uredništva
G. J. R. v Sreb. — Drago nam bode ako nam kedaj česa poročate, a da bi Vas za trud posebej odškodovali! . . . trebalo nam bi blagajno kacega milijonarja. I mi delujemo za narod in čestokrat imamo r tem colo zgube in sitnosti. — Dopisniku iz Lokve. Le pišite nam; drago nam bode priobčovati poročila nuinenjena v prid in blagor našega naroda Na zdar! - G. dopisniku iz Gorice. Za danes bilo je obsolutno nemogoče
Dunajska borsa
2 julija.
Enotni drž. dolg v bankovcih--gld. 83 95
„	v srebru —--,, 84 65
Zlata renta--------„ 109. "5
5% avstrijska renta — — — — — „ 9H.5,") Delnice narodno banke — — — — „ 907.--
Kreditne delnico — —----„ 301 50
London 10 lir sterlin--— — — „ 118 85
Francoski napoleondori — — — — „ 9 42'/^ C. kr. cekini — — — — — — — n 5^5 Nemške marke — — — — — __ „58 12l/a
Assicurazioni generali.
v Trftfu
(društvo, ustanovljeno leta 1831 )
To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vsf v«!e zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti poSaru — zavarovanje steklu — zavarovanje proti loči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Diu&tv-na glavnica in reserva
dne 31. d-c-mbru 1887 f. 36,120.176 53 Premij«1 za poterjuti v naslednjih letih	t 22.766 106*95 Glavnini za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.651-8* Plačana povračilu:
a)	v letu 1^87	f. 10,099 K47 —
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1887.	f 207,8*9.802-20
L-tni računi, Izkaz dosedaj plačanih od-Akrdovanj, tarife in pogoje za zavarovanji« iti sploh vsa iiataiijčneja pojasnila so dobe v Trstu u uradu društva.- Via della Stazione v lastn j hiši. 7- 12
Osem svetinj.
Najboljše ročne harmoniki
1., 2. iu H. vrstami tipk, orke-ster-harmoniko z jeklenimi gla hi li in usnjatim mehom, lastnega izdelku, kakor tudi glasbila vseli vrst: vijoline, citro, pisčulo, klarinete, troinpote, lajne, orgljioe z okrotalom, ustne harmonike, _	okarine, lajnice, aristone, or-
gljice za ptico, albutai z godbo, kozarce za pivo in vino, noceserje ».a damo z glasbilom itd. v tvornici harmonik	20—3
Ivana N, Trimmel-a
na Dunaji, VJ1., Kaiserstrasse 74.
Ceniki zastonj In poštnine prosti.
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
7.a trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2V«°lo 30-dnevni odkaz 2°/0 „ 8- n 2 „ 3-mosečni _ 2'/. . «0- „ 3'/,„ C- „ , 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri ho nahajajo v okrogu pripoznu ee nov. borostna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobru, 2(5. oktobra in 18. novembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pesto, Urno, Lvov, Koko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec. Hermanstadt, jnomoHt, Colovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-12 pri odbitku l0^ provizije.
P r e d u j mi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trat, 18. oktobra 1888.	13 --24
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
27-104	pri
G>. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Canibio - Valute.
a) Accetta rermmenti in Conto coirente, abbonando PER BANCONOTE: PEIt NAPOLEONI: 3° 0 C. proav di 5 g ni „...,	.,„„
»',>/.„ «	„ 2%7cc.preav.dl20g.ni
3' o„ a 4 mesi fisso	«w » >i »,
8»l! " a 6 „ „	81 * m » «3 m«8i
" s n " " " »	Qj.	„
3 »U „ a 8 „ ,	3 /a n - » » 0 »
Sulle lettere di veraamento in circo-lazionc andrii in vigore il nuovo taaso d'interese n datare dal 13 e 20 Maržo a neconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/40|0rin-teresso annuo sino a qualunque sotnma; prelevazioni nino a f. 20,000, a viata verso chćque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma doi veraamenti in apposito libretto.
Contegf/in p< r tutti i veraamenti fatti a qualsiaai ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assume pet pro pri correntinti l'incasso di conti di piazza, di cambiali por Trieate, Vienna, Buaapest ed altre principali cittži, rilascia loro nssegni por questo piazze, ed accorda loro lafacoltitdi ilnmiciliare effetti presso la sua oaasa franco il'ogniupesa per 6881.
b)	& i »carica delVavpiidn e della mndita di effetti pubblici, valute e divise, nonebe dclPincasao di amrini, cambiali o coupomi, verao 1|H°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri cnmmittenti la fa-colta di depoaitaro effetti di qualaiasi specie, e ne cura gratis l'incasao dei coupona alla scaden/a.
d)	Vendo le Lettere di pegno 4X0|0 e 5°|0 della Banca Cominerciale Unghe-rese di Pest e lo lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca lpotccaria au-striaca di AMenna.	13—24
Trieste, S Maržo 1888.
I idi flJ) [i
Vporabite ugodno priliko!
m
Prevzel som od likvidacije noko velike tvornice žepnih ur v razprodajo ostalo zalogo ur in, ker som primoran isto čim prej razpeč-ati, odločil som so. uze tako neverjetno _=■ nizko ceno že enkrat znižati. Jaz prodajam zategadelj samo še malo fiasa lepo dobro JMJ tekočo Žepno uro z pozlačenem okrovom, skupno z krasno pristno pozlačeno vorižieo za jja Ifzj nečuveno nizko ceno gld. 2.55. Vporabite tedaj ugodno priliko in naročajte takoj kajti ^ Mjll vsled ogromne razprodajo bodo zaloga kmalu posla. Prosim v miroftilnih piBmah cono cld. 2.55 izrečno povdai-jati, na kar se bode poSiljatev proti poštnem povzetju takoj iz-Til vršila po „Uhren Centra'l-Expedltlon Wien II. Bez. Darwinflasse 23. - N. B. l^eugajujot o rLj ® blago se broz ugovora nazaj jemlje. —
^.....^r^
o__2

Lnalnik pol. drn/tvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.